SloChraska - II Chronicles

Chapter 1

1:1  In Salomon, Davidov sin, se je okrepil v svojem kraljestvu, in Gospod, Bog njegov, je bil ž njim ter ga je jako poveličal.

1:2  In Salomon je govoril vsemu Izraelu, poveljnikom čez tisoč in čez sto, sodnikom in vsem knezom po vsem Izraelu, poglavarjem očetovin;

1:3  in šli so, Salomon in ves zbor ž njim, na višavo, ki je bila v Gibeonu; zakaj ondi je bil Božji shodni šator, ki ga je bil naredil Mojzes, služabnik Gospodov, v puščavi.

1:4  Toda skrinjo Gospodovo je bil David prenesel iz Kirjat-jearima gori na mesto, ki ga ji je pripravil David; postavil ji je namreč šator v Jeruzalemu.

1:5  A bronasti oltar, ki ga je napravil Bezalel, sin Urija, sina Hurovega, je bil ondi pred šatorom Gospodovim, in Salomon in zbor ga je obiskoval.

1:6  In Salomon je daroval ondi pred Gospodom na bronastem oltarju, ki je bil pri shodnem šatoru; in daroval je na njem tisoč žgalnih daritev.

1:7  Tisto noč se prikaže Bog Salomonu in mu reče: Prosi, kaj naj ti dam.

1:8  In Salomon reče Bogu: Ti si izkazal veliko milost Davidu, očetu mojemu, in si me storil za kralja na mestu njegovem.

1:9  In sedaj, o Gospod Bog, daj, da se uresniči obljuba tvoja Davidu, očetu mojemu; kajti postavil si me za kralja ljudstvu tolikemu, kolikor je prahu na zemlji.

1:10  Daj mi torej modrosti in znanja, da morem hoditi ven in noter pred tem ljudstvom; zakaj kdo more soditi temu velikemu ljudstvu tvojemu?

1:11  In Bog reče Salomonu: Ker je to bilo v srcu tvojem in nisi prosil zakladov, bogastva in časti, ne smrti sovražnikov svojih, tudi nisi prosil dolgega življenja, temuč si prosil zase modrosti in spoznanja, da bi mogel soditi ljudstvu mojemu, nad katero sem te postavil za kralja:

1:12  modrost in spoznanje je dano tebi, in še ti dam zakladov, bogastva in časti, kolikor niso imeli kralji pred teboj, pa tudi za teboj ne bodo imeli.

1:13  In prišel je Salomon z višave, ki je bila v Gibeonu, izpred shodnega šatora, v Jeruzalem; in kraljeval je Izraelu.

1:14  In Salomon je nabral voz in konjikov, in imel je tisoč in štiristo voz in dvanajst tisoč konjikov, ki jih je razstavil po voznih mestih in pri kralju v Jeruzalemu.

1:15  In kralj je storil, da je bilo v Jeruzalemu srebra in zlata kakor kamenja, in ceder je pripravil toliko, da jih je bilo obilo kakor smokovega drevja, ki raste v ravnini.

1:16  In konje so vodili Salomonu iz Egipta; družba kraljevih kupcev jih je privedla trumo za kupno ceno.

1:17  In so hodili gori iz Egipta in pripeljavali odondod vozove po šeststo seklov srebra in konje po sto in petdeset. Tako so jih dobivali vsi kralji Hetejcev in sirski kralji po njih roki.

Chapter 2

2:1  In Salomon se je namenil zgraditi hišo imenu Gospodovemu in hišo za svoje kraljevanje.

2:2  In Salomon je odštel sedemdeset tisoč mož, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč mož, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo, da jih nadzorujejo.

2:3  In poslal je k Huramu, kralju tirskemu, in sporočil: Kakor si storil z očetom mojim Davidom, ko si mu poslal cedrovine, da si zgradi hišo za prebivanje, enako stóri z menoj.

2:4  Glej, hišo hočem zidati imenu Gospoda, Boga svojega, da mu jo posvetim, da bi se pred njim žgalo sladkodišeče kadilo in se vsekdar vrstili kruhi in darovale žgalščine zjutraj in zvečer, ob sobotah in ob mlajih in ob določenih praznikih Gospoda, našega Boga; večna je to postava Izraelu.

2:5  Hiša pa, ki jo hočem graditi, bode velika, zakaj velik je Bog naš mimo vseh bogov.

2:6  A kdo je zmožen graditi mu hišo? Saj nebo in nebesa nebes ga ne morejo obseči; kdo sem torej jaz, da bi mu zgradil hišo, samo le da se zažiga kadilo pred njim?

2:7  Sedaj mi torej pošlji modrega moža, ki zna delati iz zlata, srebra, brona, železa in iz zagorelordečega, karmezinovega in višnjevega blaga in ki umeje izrezljavati rezbe, da dela z veščaki, ki so pri meni v Judeji in v Jeruzalemu, katere je priskrbel oče moj.

2:8  Pošlji mi tudi cedrovega, cipresovega in sandalovega lesa z Libanona; kajti vem, da znajo hlapci tvoji sekati libanonski les; in glej, hlapci moji bodo s hlapci tvojimi,

2:9  da mi pripravijo veliko lesa, zakaj hiša, ki jo hočem graditi, bo nenavadno velika.

2:10  In glej, jaz dam hlapcem tvojim, delavcem, ki bodo tesali les, v živež dvajset tisoč meric pšenice in dvajset tisoč meric ječmena in dvajset tisoč batov vina in dvajset tisoč batov olja.

2:11  Nato odgovori Huram, kralj tirski, v pismu, katero pošlje Salomonu: Ker Gospod ljubi ljudstvo svoje, zato te je postavil za kralja nad njimi.

2:12  Še reče Huram: Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ki je naredil nebesa in zemljo, da je dal kralju Davidu modrega sina, obdarovanega s previdnostjo in razumnostjo, ki bo gradil hišo Gospodu in hišo za svoje kraljevanje.

2:13  In sedaj pošiljam modrega moža, obdarovanega z razumnostjo, Hurama, svojega očeta,

2:14  ki je sin žene izmed Danovih hčera, oče njegov pa je bil Tirec. Ta zna delati iz zlata, srebra, brona, železa, kamena, lesa, iz zagorelordečega in višnjevega blaga, iz tenčice in karmezina, tudi izrezljavati vsakovrstno rezbo ter izmišljati kakršnokoli umetnino, ki se mu naloži, da dela s tvojimi umetniki in z umetniki gospoda mojega Davida, očeta tvojega.

2:15  Poslej naj pošilja torej gospod moj hlapcem svojim pšenice in ječmena, olja in vina, kakor je obljubil.

2:16  Mi pa bomo sekali les z Libanona, kolikor ti ga bo treba, in ti ga spravimo na plaveh po morju v Japo, ti pa poskrbiš, da ga peljejo gori v Jeruzalem.

2:17  In Salomon je preštel vse tujce v deželi Izraelovi, po štetju, po katerem jih je preštel David, oče njegov, in našteli so jih sto in triinpetdeset tisoč in šeststo.

2:18  In postavil jih je sedemdeset tisoč, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo za nadzornike, da priganjajo ljudstvo k delu.

Chapter 3

3:1  In Salomon je začel zidati hišo Gospodovo v Jeruzalemu na gori Moriji, kjer se je Gospod prikazal Davidu, očetu njegovemu, na mestu, ki ga je David pripravil, na gumnišču Ornana, Jebusejca.

3:2  Začel pa je zidati drugi dan drugega meseca, četrto leto vladanja svojega.

3:3  In to je podlaga, ki jo je Salomon položil za zgradbo hiše Božje: Dolgost po prejšnji meri je bila šestdeset komolcev in širokost dvajset komolcev.

3:4  In veža, ki je bila pred hišo, vzporedno s širjavo hiše, je bila dolga dvajset komolcev in stoindvajset visoka, in prevlekel jo je znotraj s čistim zlatom.

3:5  In veliko hišo je obil s cipresovimi deskami, ki jih je prevlekel s suhim zlatom in naredil na njih palme in verižice.

3:6  In okrasil je hišo z dragimi kameni, zlato pa je bilo zlato parvaimsko.

3:7  Prevlekel je tudi hišo, bruna, pragove, stene in vrata z zlatom, in izrezal je kerube po stenah.

3:8  In napravil je hišo Najsvetejšega. Njena dolgost je bila, po širjavi hiše, dvajset komolcev in širjava njena dvajset komolcev; in prevlekel ga je z najboljšim zlatom, do šeststo talentov teže.

3:9  In teža žebljev je bila petdeset seklov zlata. In prevlekel je zgornje sobe z zlatom.

3:10  In v hiši Najsvetejšega je naredil dva keruba na podobarski način, in povlekli so ju z zlatom.

3:11  In peruti kerubov so bile dvajset komolcev dolge; perut enega je imela pet komolcev in se je dotikala hišne stene, in druga perut je imela tudi pet komolcev in se je dotikala peruti drugega keruba.

3:12  Enako je imela perut drugega keruba pet komolcev in se je dotikala hišne stene, in druga perut je imela pet komolcev in je segala do peruti drugega keruba.

3:13  Peruti teh kerubov so se razprostirale dvajset komolcev narazen, in stala sta na svojih nogah in njiju obličje je bilo obrnjeno proti sredi hiše.

3:14  In napravil je zagrinjalo iz višnjevega blaga in iz škrlata in karmezina in tenčice in je vtkal vanje kerubime.

3:15  In pred hišo je naredil dva stebra, petintrideset komolcev visoka, in glavič, ki je bil vrhu vsakega, je imel pet komolcev.

3:16  In naredil je verižice v govorišču in jih nataknil vrh na stebra, in napravil je sto margaranovih jabolk in jih obesil na verižice.

3:17  In postavil je stebra pred templjem, enega na desno, drugega na levo, in imenoval je tistega na desnici Jakina in tistega na levici Boaza.

Chapter 4

4:1  In naredil je bronast oltar, dvajset komolcev dolg in dvajset komolcev širok in deset komolcev visok.

4:2  In naredil je ulito morje, deset komolcev od roba do roba, zaokroženo okoli, in pet komolcev visoko, in vrvica tridesetih komolcev ga je objemala naokoli.

4:3  In pod njim so bile podobe volov, ki so ga obdajali kroginkrog, po deset na komolec, oklepajoč morje naokoli; dve vrsti volov je bilo, ulitih obenem z morjem.

4:4  Stalo je na dvanajstih volih, trije so gledali proti severu, trije proti zahodu, trije proti jugu in trije proti vzhodu; in morje je ležalo na njih, in vsi njih zadnji konci so bili znotraj pod morjem.

4:5  In debelost njegova je bila eno dlan, in njegov kraj je bil izdelan kakor okrajek keliha in kakor lilijevo cvetje, in je držalo tri tisoč batov.

4:6  In naredil je deset umivalnikov, in pet jih je postavil na desno in pet na levo stran, da so v njih umivali; kar je bilo od žgalnih daritev, so izpirali v njih; morje pa je bilo, da so se v njem umivali duhovniki.

4:7  Naredil je tudi deset zlatih svečnikov, kakor je bilo zanje predpisano, in postavil jih je v templju, pet po desni in pet po levi strani.

4:8  In naredil je deset miz in jih postavil v templju, pet po desni in pet po levi strani. In naredil je sto zlatih čaš.

4:9  In napravil je dvorišče za duhovnike in veliko dvorišče in duri na dvorišče in je okoval njih durnice z bronom.

4:10  In morje je postavil na desno stran ob vzhodu, proti jugu.

4:11  In Huram je naredil lonce in lopate in čaše. In dokončal je Huram delo, ki ga je delal kralju Salomonu pri hiši Božji:

4:12  dva stebra in dva vrčasta glaviča vrhu stebrov, in dve mrežasti pletenini v prestrtje obema vrčastima glavičema na vrhu stebrov;

4:13  štiristo margaranovih jabolk za tisti dve pletenini, po dve vrsti jabolk na vsako pletenino, v prestrtje obema vrčastima glavičema, ki sta bila zgoraj na stebrih.

4:14  In naredil je stojala in umivalnike na stojala,

4:15  morje eno in dvanajst volov pod morjem;

4:16  in lonce in lopate in vilice. Vse te posode je izgotovil oče Huram kralju Salomonu za hišo Gospodovo iz zlikane bronovine.

4:17  V Jordanski dolini jih je dal kralj liti v ilovnati prsti, med Sukotom in Zeredo.

4:18  In Salomon je napravil vseh posod veliko množino; kajti teže bronovini niso mogli dognati.

4:19  In Salomon je napravil vse tiste posode, ki so bile v hiši Božji, in zlati oltar in mize, na katerih so bili kruhi obličja,

4:20  in svečnike ž njih svetilnicami, ki naj bi gorele po predpisu pred govoriščem, iz čistega zlata,

4:21  in cvetličje in svetilnice in utrinjače iz zlata (bilo je popolno zlato),

4:22  in usekalnike in čaše in torila in kadilnice iz čistega zlata; tudi vhod v hišo, njene notranje durnice k Najsvetejšemu in durnice ob templjevi hiši so bile iz zlata.

Chapter 5

5:1  Tako je bilo dokončano vse delo, ki ga je delal Salomon za hišo Gospodovo. In Salomon je ponesel vanjo, kar je bil posvetil David, oče njegov, namreč srebro in zlato in vse posode, in del jih je v zaklade hiše Božje.

5:2  Tedaj je zbral Salomon starejšine Izraelove in vse poglavarje rodov, kneze očetovinam sinov Izraelovih, v Jeruzalem, da preneso skrinjo zaveze Gospodove iz mesta Davidovega, ki je Sion.

5:3  In zbero se pri kralju vsi možje Izraelovi ob prazniku, ki je sedmi mesec.

5:4  In ko so prišli vsi starejšine Izraelovi, vzdignejo leviti skrinjo

5:5  in jo prineso gori, in shodni šator in vse svete posode, ki so bile v šatoru; duhovniki, leviti, so jih prinesli gori.

5:6  In kralj Salomon in vsa občina Izraelova, kar jih je bilo zbranih ob skrinji pri njem, so darovali ovac in volov tolikanj, da jih ni bilo moči sešteti ali oceniti.

5:7  In duhovniki so ponesli skrinjo zaveze Gospodove na njeno mesto, v govorišče hiše, v Najsvetejše, pod peruti kerubov.

5:8  Kajti keruba sta razprostirala peruti nad mestom skrinje, in keruba sta pokrivala skrinjo in njena droga odzgoraj.

5:9  In potegnili so droga, da je bilo videti njuna konca od skrinje ob sprednji strani govorišča, ali zunaj ju ni bilo videti. In skrinja je ondi do današnjega dne.

5:10  Ničesar ni bilo v skrinji razen dveh plošč, ki ju je Mojzes položil vanjo na Horebu, kjer je Gospod storil zavezo s sinovi Izraelovimi, ko so šli iz Egipta.

5:11  In zgodi se, ko so prišli duhovniki iz svetišča (zakaj vsi duhovniki, kar se jih je zbralo, so se bili posvetili brez ozira na svoje vrste)

5:12  in ko so vsi leviti-pevci, Asaf, Heman in Jedutun ter njih bratje in sinovi, oblečeni v tenčico, stali s cimbali in psalmovimi strunami in harfami ob vzhodni strani oltarja in pri njih sto in dvajset duhovnikov, ki so trobili na trobente –

5:13  zgodi se torej, ko so trobentači in pevci bili kakor eden, da bi se slišal le eden glas v proslavo in zahvalo Gospoda, in ko so povzdignili glas svoj s trobentami, cimbali in drugimi godali in hvalili Gospoda, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova: tedaj se je hiša, hiša Gospodova, napolnila z oblakom,

5:14  da niso mogli duhovniki stati, da bi opravljali službo, spričo oblaka, zakaj slava Gospodova je napolnila hišo Božjo.

Chapter 6

6:1  Tedaj reče Salomon: Jehova je rekel, da bo prebival v mrakoti.

6:2  A jaz sem ti zgradil hišo v prebivališče, stan tebi za sedež na veke!

6:3  In kralj obrne obličje in blagoslovi ves zbor Izraelov; in ves zbor Izraelov je stal.

6:4  In reče: Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ki je obljubil z usti svojimi Davidu, očetu mojemu, in z roko svojo je to izpolnil, govoreč:

6:5  Od dne, ko sem odpeljal ljudstvo svoje iz dežele Egiptovske, nisem izvolil nobenega mesta iz vseh rodov Izraelovih, da se v njem zgradi hiša, ki naj bi v njej bilo ime moje; tudi nisem izvolil nikogar, da bodi vojvoda ljudstvu mojemu Izraelu;

6:6  ali izvolil sem Jeruzalem, da bodi v njem moje ime, in izvolil sem Davida, da bodi nad ljudstvom mojim Izraelom.

6:7  Bilo pa je na srcu Davidu, očetu mojemu, da zgradi hišo imenu Gospoda, Boga Izraelovega.

6:8  Ali Gospod je rekel Davidu, očetu mojemu: Ker ti je bilo na srcu, sezidati hišo mojemu imenu, si dobro storil, da si to imel v srcu.

6:9  Vendar pa ti ne boš zidal tiste hiše, temuč sin tvoj, ki pride iz ledja tvojega, ta bo zgradil hišo mojemu imenu.

6:10  In Gospod je vzdržal besedo svojo, ki jo je govoril: kajti jaz sem nastopil na očeta svojega Davida mestu in sedim na prestolu Izraelovem, kakor je bil Gospod obljubil, in zgradil sem hišo imenu Jehove, Boga Izraelovega.

6:11  In vanjo sem postavil skrinjo, v kateri je zaveza Gospodova, ki jo je sklenil s sinovi Izraelovimi.

6:12  In stopi pred oltar Gospodov vpričo vsega zbora Izraelovega in razprostre roke

6:13  (naredil je bil namreč Salomon bronast oder, pet komolcev dolg in pet komolcev širok in tri komolce visok, in ga je postavil sredi dvorišča; in nanj stopivši, poklekne na kolena pred vsem zborom Izraelovim in razprostre roke proti nebu)

6:14  in reče: O Gospod, Bog Izraelov, tebi ni enakega Boga v nebesih ali na zemlji, ki hraniš zavezo in milost hlapcem svojim, ki hodijo pred obličjem tvojim z vsem srcem svojim;

6:15  ki si ohranil hlapcu svojemu Davidu, očetu mojemu, kar si mu bil obljubil. Z usti svojimi si govoril in z roko svojo si to izpolnil, kakor se danes vidi.

6:16  In sedaj, Gospod, Bog Izraelov, ohrani hlapcu svojemu Davidu, očetu mojemu, kar si mu bil obljubil, govoreč: Ne bo ti zmanjkalo pred obličjem mojim moža, ki bo sedel na prestolu Izraelovem, samo če pazijo sinovi tvoji na pot svojo, da hodijo po moji postavi, kakor si ti hodil pred menoj.

6:17  Sedaj torej, Gospod, Bog Izraelov, naj se uresniči beseda tvoja, ki si jo govoril hlapcu svojemu Davidu.

6:18  Toda prebiva li v istini Bog z ljudmi na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!

6:19  Vendar se ozri na molitev svojega hlapca in na njegovo prošnjo, Gospod, Bog moj, da poslušaš vpitje in molitev, ki jo moli hlapec tvoj pred teboj:

6:20  da bodo oči tvoje odprte proti tej hiši po dne in po noči, proti mestu, o katerem si rekel, da postaviš tam ime svoje, da uslišiš molitev, ki jo bo molil hlapec tvoj na tem mestu.

6:21  Poslušaj torej prošnjo hlapca svojega in ljudstva svojega Izraela, ki jo bodo prosili, obrnjeni proti temu mestu, poslušaj na mestu prebivanja svojega, v nebesih, in ko poslušaš, odpuščaj!

6:22  Ako se kdo pregreši zoper bližnjega svojega in se mu naloži prisega, da se zaveže s prisego, in ta prisega pride pred tvoj oltar v tej hiši:

6:23  ti poslušaj v nebesih in stóri, da se pravica zgodi hlapcem tvojim s tem, da obsodiš krivičnega ter mu spraviš pot njegov na glavo, pravičnega pa opravičiš in mu poplačaš po pravičnosti njegovi.

6:24  Kadar bo ljudstvo tvoje izraelsko poraženo pred sovražnikom, ker so grešili zoper tebe, pa se zopet obrnejo in pripoznajo tvoje ime in bodo molili in ponižno prosili pred teboj v tej hiši:

6:25  ti poslušaj v nebesih in odpusti greh ljudstva svojega, Izraela, ter jih zopet pripelji v deželo, ki si jo dal njim in njih očetom.

6:26  Kadar se zapre nebo, da ne bo dežja, ker so grešili zoper tebe, pa bodo molili, obrnjeni proti temu kraju, in pripoznavali tvoje ime in se izpreobrnejo od grehov svojih, ker si jih ponižal:

6:27  ti poslušaj v nebesih in odpusti greh hlapcev svojih in ljudstva svojega, Izraela, da jih učiš dobro pot, po kateri naj hodijo, in pošlješ dežja deželi svoji, ki si jo dal ljudstvu svojemu v dediščino.

6:28  Kadar bode v deželi lakota, kadar pride kuga ali snet ali strupena rosa, kobilice ali gosenice; ko jih bodo sovražniki oblegali v deželi njih mest; katerakoli pridi nadloga, katerakoli bolezen:

6:29  kakršnokoli molitev in prošnjo bo molil kdo ali vse ljudstvo tvoje izraelsko, kadar spozna vsakteri svojo kazen in svojo nadlogo in iztegne roke proti tej hiši:

6:30  ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in odpusti in vsakemu povrni po vsem življenju njegovem, kakor spoznaš srce njegovo (zakaj ti, edini ti poznaš srca otrok človeških),

6:31  da bi se te bali in hodili po potih tvojih, dokler žive v deželi, ki si jo dal njih očetom.

6:32  Ako pa tudi inostranec, ki ni iz ljudstva tvojega, Izraela, pride iz daljne dežele zaradi imena tvojega velikega in zaradi močne roke tvoje in iztegnjene rame tvoje; ko torej pridejo in bodo molili proti tej hiši:

6:33  ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in stóri vse, za kar te kliče inostranec; da spoznajo vsa ljudstva na zemlji tvoje ime, da bi se te bali kakor ljudstvo tvoje, Izrael, ter da se prepričajo, da se imenuje ta hiša, ki sem jo zgradil, po imenu tvojem.

6:34  Kadar pojde ljudstvo tvoje v vojno zoper sovražnike svoje, po kateremkoli potu jih pošlješ, in bodo molili k tebi, ozirajoč se proti temu mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo zgradil imenu tvojemu:

6:35  ti poslušaj v nebesih njih molitev in prošnjo ter se potegni za njih pravdo.

6:36  Kadar se pregreše zoper tebe (kajti ni ga človeka, ki ne greši) in se razsrdiš nad njimi in jih izročiš sovražniku, da jih ujete peljejo v deželo daljno ali bližnjo:

6:37  ako pa se premislijo v deželi, kamor so bili odpeljani v ujetništvo, in se izpreobrnejo in te ponižno prosijo v deželi ujetništva svojega, govoreč: Grešili smo, krivično smo delali, brezbožno smo ravnali!

6:38  ako se k tebi povrnejo iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje v deželi ujetništva svojega, kamor so jih ujete odpeljali, in molijo, ozirajoč se proti deželi svoji, ki si jo dal njih očetom, in mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo zgradil imenu tvojemu:

6:39  ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, njih molitev in prošnjo ter se potegni za njih pravdo, in odpusti ljudstvu svojemu, ki je grešilo zoper tebe.

6:40  Sedaj torej, Bog moj, prosim, naj bodo odprte oči tvoje in pazijo naj ušesa tvoja na molitev, ki se opravlja na tem mestu.

6:41  Sedaj torej vstani, o Gospod Bog, pridi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje! Duhovniki tvoji, o Gospod Bog, naj bodo oblečeni z zveličanjem, in svetniki tvoji naj se vesele dobrote!

6:42  O Gospod, Bog, ne zavrni obličja maziljenca svojega! Spominjaj se dobrot, obljubljenih Davidu, hlapcu svojemu!

Chapter 7

7:1  In ko je Salomon izmolil, švigne ogenj z neba in požre žgalno in klalno daritev. In slava Gospodova je napolnila hišo.

7:2  In duhovniki niso mogli stopiti v hišo Gospodovo, ker je slava Gospodova napolnila hišo.

7:3  In vsi sinovi Izraelovi so gledali, ko je prišel ogenj doli in je bila slava Gospodova nad hišo; in pripognili so se z obrazom do tal, na tlak, in so molili in zahvaljevali Gospoda, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova.

7:4  In kralj in vse ljudstvo so darovali klalne daritve pred Gospodom.

7:5  In kralj Salomon je daroval dvaindvajset tisoč goved in stoindvajset tisoč glav drobnice. Tako so posvetili hišo Božjo kralj in vse ljudstvo.

7:6  In stali so duhovniki in stregli po svoji službi, tudi leviti z glasbenim orodjem Gospodovim, ki ga je bil napravil kralj David, da zahvaljujejo Gospoda, ker vekomaj traja milost njegova, s psalmi Davidovimi v roki; in duhovniki so trobili na trobente njim nasproti, in ves Izrael je stal.

7:7  In kralj Salomon je posvetil sredo dvorišča, ki je bilo pred hišo Gospodovo; zakaj tam je daroval žgalne daritve in tolstino mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je bil Salomon napravil, je bil premajhen, da bi sprejel žgalne in mirovne daritve in tolstino.

7:8  In tisti čas je praznoval Salomon praznik sedem dni in ves Izrael ž njim, silno velik zbor, ki se je sešel od vhoda v Hamat do Egiptovskega potoka.

7:9  In osmi dan so imeli slovesno zborovanje; kajti praznovali so posvečevanje oltarja sedem dni, praznik pa tudi sedem dni.

7:10  In triindvajseti dan sedmega meseca je razpustil ljudstvo v njih šatore veselo in dobre volje zaradi dobrot, ki jih je izkazal Gospod Davidu in Salomonu in Izraelu, ljudstvu svojemu.

7:11  Tako je dokončal Salomon hišo Gospodovo in hišo kraljevo; in vse, kar je prišlo Salomonu v srce, da napravi v hiši Gospodovi in v lastni hiši, je uspešno dovršil.

7:12  In Gospod se prikaže Salomonu po noči in mu reče: Uslišal sem molitev tvojo in sebi izvolil to mesto za daritveno hišo.

7:13  Kadar zaprem nebo, da ne bo dežja, ali če zapovem kobilicam, da pojedo deželo, ali če pošljem kugo med ljudstvo svoje:

7:14  ako se bo ljudstvo moje, ki je imenovano po mojem imenu, ponižalo in molilo in iskalo obličje moje ter se odvrnilo od hudobnih poti svojih: tedaj uslišim iz nebes in odpustim njih greh in ozdravim njih deželo.

7:15  Sedaj bodo oči moje odprte in ušesa moja bodo pazila na molitev, ki se opravlja na tem mestu.

7:16  Kajti sedaj sem izvolil in posvetil to hišo, da bodi moje ime tukaj vekomaj, in moje oči in srce moje naj bodo vselej tu.

7:17  Ti pa, če boš hodil pred menoj, kakor je hodil David, oče tvoj, da storiš po vsem, kar sem ti zapovedal, in boš držal postave in sodbe moje:

7:18  tedaj utrdim stol kraljestva tvojega, kakor sem se zavezal Davidu, očetu tvojemu, rekoč: Ne bo ti zmanjkalo moža, ki bo vladal Izraelu.

7:19  Ako se pa boste odvrnili in zapustili postave in zapovedi moje, ki sem vam jih predložil, in pojdete služit drugim bogovom ter jih boste molili:

7:20  tedaj jih izkoreninim iz svoje dežele, ki sem jo jim dal, in hišo to, ki sem jo posvetil za svoje ime, zavržem izpred obličja svojega in jo dam v pregovor in v zabavljico med vsemi ljudstvi.

7:21  In ob tej hiši, ki je bila tako visoka, bo vsak strmel, kdor pojde mimo, in dejal: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?

7:22  In poreko: Ker so zapustili Gospoda, očetov svojih Boga, ki jih je izpeljal iz dežele Egiptovske, in so se oklenili drugih bogov ter jih molili in jim služili: zato je pripravil nadnje vso to nesrečo.

Chapter 8

8:1  In zgodi se ob koncu dvajsetih let, v katerih je Salomon zidal hišo Gospodovo o in svojo hišo,

8:2  da je zidal Salomon tudi mesta, ki jih je bil dal Huram Salomonu, in je naselil vanje sinove Izraelove.

8:3  In Salomon je šel proti Hamat-zobi in jo je premagal.

8:4  In sezidal je Tadmor v puščavi in vsa mesta za skladišča, ki jih je zgradil v Hamatu.

8:5  Tudi je sezidal Bethoron Gorenji in Bethoron Dolenji, utrjeni mesti z obzidjem, z vrati in zapahi;

8:6  in Baalat in vsa mesta za skladišča, ki jih je imel Salomon, in vsa mesta za vozove in vsa mesta za konjike njegove in vse, kar je želel Salomon sezidati sebi v veselje v Jeruzalemu in na Libanonu in po vsej deželi gospostva svojega.

8:7  Vse ljudstvo pa, kar ga je preostalo od Hetejcev, Amorejcev, Ferizejcev, Hevejcev in Jebusejcev, ki niso bili iz Izraela,

8:8  njih otroke, ki so za njimi ostali v deželi in jih niso iztrebili sinovi Izraelovi, iz teh je Salomon nabral robotnikov do tega dne.

8:9  A izmed sinov Izraelovih ni storil nikogar za tlačana pri svojem delu, ampak bili so vojaki in prvi poveljnikov njegovih in višji nad njegovimi vozovi in nad njegovimi konjiki.

8:10  In teh višjih oblastnikov kralja Salomona je bilo dvesto in petdeset, ki so gospodovali ljudstvu.

8:11  Hčer Faraonovo pa je Salomon prepeljal iz mesta Davidovega v hišo, ki jo je bil sezidal zanjo, kajti dejal je: Žena moja ne bo prebivala v hiši Davida, kralja Izraelovega, kajti tisti kraji, ki je vanje prišla skrinja Gospodova, so sveti.

8:12  Poslej je daroval Salomon žgalne daritve Gospodu na oltarju Gospodovem, ki ga je bil zgradil pred vežo,

8:13  in sicer kakor je bilo obvezno za vsak dan, je daroval po zapovedi Mojzesovi, ob sobotah in ob mlajih in ob prazničnih dneh trikrat na leto: ob prazniku opresnikov, ob prazniku tednov in ob prazniku šatorov.

8:14  In postavil je, po predpisu očeta svojega Davida, oddelke duhovnikov v njih službo in levite na njih stražo, da hvalijo Boga in strežejo pred duhovniki, kolikor je bilo treba za vsak dan; tudi vratarje po njih oddelkih pri vsakih vratih, zakaj tako je bil zapovedal David, mož Božji.

8:15  In niso odstopili od kraljeve zapovedi za duhovnike in levite v nobenem oziru, tudi glede zakladov ne.

8:16  In bilo je pripravljeno vse delo Salomonovo do dne, ko se je položila podstava hiši Gospodovi, in dokler se ni dokončala. Tako je bila dogotovljena hiša Gospodova.

8:17  Tedaj je šel Salomon v Ezion-geber in v Elot na morskem bregu v Edomski deželi.

8:18  In Huram mu je poslal ladje po hlapcih svojih in hlapce, ki so bili izvedeni na morju; in prišli so s hlapci Salomonovimi v Ofir in pripeljali so odondod štiristo in petdeset talentov zlata in ga prinesli kralju Salomonu.

Chapter 9

9:1  Ko pa je slišala kraljica v Sabi Salomonov sloves, je prišla z ugankami izkušat Salomona v Jeruzalem s silno velikim spremstvom in z velblodi, ki so nesli dišav in zlata jako mnogo in dragega kamenja. In ko je dospela k Salomonu, je govorila ž njim o vsem, kar ji je bilo na srcu.

9:2  In Salomon ji je razložil vse, kar ga je vprašala; in ni bilo stvari, ki bi bila skrita Salomonu, da bi ji ne bil povedal.

9:3  Ko pa je čula kraljica iz Sabe modrost Salomonovo in videla hišo, ki jo je zgradil,

9:4  in jed na mizi njegovi in bivališče hlapcev njegovih in strežbo služabnikov njegovih in njih obleko, njegove točaje in njih obleko in stopnice njegove, po katerih je hodil v hišo Gospodovo, ji je od strmenja sapa zastala.

9:5  In reče kralju: Resnična je bila beseda, ki sem jo slišala v deželi svoji o tvojih stvareh in o tvoji modrosti!

9:6  Toda nisem hotela verjeti njih besedam, dokler nisem prišla in tega videla s svojimi očmi. In glej, ne polovice mi niso povedali o velikosti tvoje modrosti: vsega več je pri tebi nego v govorici, ki sem jo slišala.

9:7  Blagor tvojim ljudem in blagor tem tvojim hlapcem, ki vedno stoje pred teboj in poslušajo modrost tvojo!

9:8  Hvaljen bodi Gospod, Bog tvoj, ki ti je bil blagovoljen, da te je posadil na prestol svoj za kralja Gospodu, Bogu tvojemu! Kajti Bog tvoj ljubi Izraela in ga hoče vzdržati na vekomaj, zato te je postavil za kralja nad njimi, da izvršuješ sodbo in pravičnost.

9:9  In dala je kralju sto in dvajset talentov zlata in veliko množino dišav in dragih kamenov; ni bilo več takih dišav kakor tiste, ki jih je dala kraljica iz Sabe Salomonu.

9:10  Pa tudi hlapci Huramovi in hlapci Salomonovi, ki so peljali zlato iz Ofirja, so pripeljali sandalovine in dragih kamenov.

9:11  In kralj je dal narediti iz sandalovega lesa stopnice za hišo Gospodovo in za hišo kraljevo, tudi harfe in psalmove citre pevcem; kaj takega ni bilo poprej videti v deželi Judovi.

9:12  In kralj Salomon je dal kraljici iz Sabe vse, kar je želela in kar je prosila, razen tega, kar je bila sama prinesla kralju. In vrnila se je ter odšla v deželo svojo, ona in njeni hlapci.

9:13  Teža zlata pa, ki je prišlo Salomonu na leto, je bila šeststo šestdeset in šest talentov,

9:14  razen tega, kar so prinesli popotniki in trgovci; tudi vsi kralji arabski in deželni namestniki so prinašali zlata in srebra Salomonu.

9:15  In kralj Salomon je naredil dvesto ščitov iz tolkljanega zlata: šeststo seklov tolkljanega zlata je porabil za en ščit;

9:16  in tristo malih ščitov iz tolkljanega zlata, po tristo seklov zlata je šlo na en ščit. In kralj jih je zložil v hiši libanonskega gozda.

9:17  In kralj je napravil velik prestol iz slonovih kosti in ga je prevlekel s čistim zlatom.

9:18  Imel je pa prestol šest stopnic, s podnožjem zlatim, priklenjenih k sebi, in dve naslonili na obeh straneh pri sedežu in dva leva, stoječa ob naslonilih.

9:19  In dvanajst levov je stalo na tej in na oni strani ob šesterih stopnicah; kaj takega ni bilo videti v nobenem kraljestvu.

9:20  Pa tudi vse posode, iz katerih je pil kralj Salomon, so bile zlate, in vsa oprava v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata; srebra niso nič čislali v dnevih Salomonovih.

9:21  Zakaj kralj je imel ladje, ki so vozile v Tarsis s hlapci Huramovimi; po enkrat v treh letih so dospevale tarske ladje, nesoč zlata in srebra, slonovih kosti, opic in pavov.

9:22  In kralj Salomon je nadkriljeval vse kralje na zemlji v bogastvu in v modrosti.

9:23  In vsi kralji zemlje so hrepeneli po obličju Salomonovem, da bi slišali modrost njegovo, ki mu jo je dal Bog v srce.

9:24  In prinašali so mu vsak darilo svoje: posode srebrne in posode zlate, oblačila, orožje in dišave, konje, mezge, vsako leto, kar je bilo pristojno.

9:25  In Salomon je imel štiri tisoč stanov za konje in vozove ter dvanajst tisoč konjikov, ki jih je razstavil po voznih mestih in pri kralju v Jeruzalemu.

9:26  In vladal je vsem kraljem od velereke do dežele Filistejcev in do meje Egipta.

9:27  In kralj je storil, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja, in ceder je omislil toliko, da jih je bilo kakor smokovega drevja, ki raste v ravnini.

9:28  In konje so vodili Salomonu iz Egipta in iz vseh dežel.

9:29  A druge zgodbe Salomonove, prve in poslednje, niso li zapisane v zgodovini Natana proroka in v prorokovanju Ahija Silonskega in v prikaznih Ida vidca o Jeroboamu, sinu Nebatovem?

9:30  In Salomon je vladal v Jeruzalemu nad vsem Izraelom štirideset let.

9:31  In Salomon je legel k očetom svojim in je bil pokopan v mestu Davida, očeta svojega; in Roboam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 10

10:1  In Roboam je šel v Sihem, kajti ves Izrael se je sešel v Sihemu, da ga postavijo za kralja.

10:2  In zgodi se, ko je slišal o tem Jeroboam, sin Nebatov (bil je namreč v Egiptu, kamor je bil zbežal izpred kralja Salomona), da se vrne iz Egipta.

10:3  In pošljejo ter ga pokličejo. In pride Jeroboam in ves Izrael ter ogovore Roboama, rekoč:

10:4  Oče tvoj nam je preobtežal jarem; sedaj torej nam polajšaj pretrdo službo očeta svojega in težki jarem, ki nam ga je naložil, in bomo ti služili.

10:5  In on jim reče: Pridite zopet k meni po treh dneh. In ljudstvo odide.

10:6  In kralj Roboam se je posvetoval s starci, ki so stali v službi pred Salomonom, očetom njegovim, ko je še živel, in reče: Kako svetujete, da naj odgovorim temu ljudstvu?

10:7  In mu odgovore, rekoč: Ako boš dobrotljiv temu ljudstvu in jim ugodiš in jim izpregovoriš prijazne besede, ti bodo hlapci vse dni.

10:8  Ali on je zavrgel svet starcev, ki so mu ga dali, in se je posvetoval z mladeniči, ki so zrasli ž njim, ki so stali v službi pred njim.

10:9  In jih vpraša: Kaj svetujete, da naj odgovorimo temu ljudstvu, ki so govorili meni, rekoč: Polajšaj jarem, ki ga nam je naložil oče tvoj!

10:10  Tedaj mu reko mladiči, ki so ž njim zrasli: Ljudstvu, ki ti je dejalo: Oče tvoj nam je preobtežal jarem, ti pa nam ga polajšaj! odgovóri takole: Moj mali prst je večji nego očeta mojega ledje.

10:11  Sedaj torej, če vas je obremenil oče moj s težkim jarmom, jaz še pridenem jarmu vašemu; oče moj vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s trnovkami.

10:12  Tedaj pride Jeroboam in vse ljudstvo k Roboamu tretji dan, kakor je kralj velel, rekoč: Pridite k meni zopet tretji dan.

10:13  In kralj Roboam odgovori ljudstvu trdo, kajti zavrgel je svet starcev

10:14  in jim govoril po svetu mladičev takole: Oče moj vam je naložil težek jarem, jaz pa še pridenem; oče moj vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s trnovkami.

10:15  Kralj torej ni uslišal ljudstva, kajti Bog je tako vodil, da potrdi Gospod besedo svojo, ki jo je govoril po Ahiju Silonskem Jeroboamu, sinu Nebatovemu.

10:16  In ko je videl ves Izrael, da jih kralj ni uslišal, odgovori ljudstvo kralju in reče: Kakšen delež nam je v Davidu? in dediščine nimamo v sinu Jesejevem. Vsakdo k svojim šatorom, o Izrael! Sedaj glej hišo svojo, David! In ves Izrael se je razšel v šatore svoje.

10:17  Samo sinovom Izraelovim, ki so prebivali v Judovih mestih, je kraljeval Roboam.

10:18  Nato pošlje kralj Roboam Hadoroma, ki je bil nad roboto, a sinovi Izraelovi so ga posuli s kamenjem, da je umrl. In pohiti kralj Roboam in stopi na svoj voz, da pobegne v Jeruzalem.

10:19  Tako je odstopil Izrael od hiše Davidove do tega dne.

Chapter 11

11:1  In ko Roboam dospe v Jeruzalem, zbere hišo Judovo in Benjaminovo, sto in osemdeset tisoč izbranih mož vojščakov, da se bojujejo zoper Izraela in zopet pridobé kraljestvo Roboamu.

11:2  Ali beseda Gospodova pride Semaju, možu Božjemu, govoreč:

11:3  Govóri Roboamu, sinu Salomonovemu, kralju Judovemu, in vsemu Izraelu na Judovem in Benjaminovem, in véli:

11:4  Tako pravi Gospod: Ne hodite gori in ne bojujte se z brati svojimi; vrnite se vsak v hišo svojo, zakaj od mene je prišla ta reč. In poslušali so besedo Gospodovo in so se vrnili, da ne bi šli zoper Jeroboama.

11:5  In Roboam je prebival v Jeruzalemu in prezidal je mesta na Judovem v trdnjave.

11:6  Pozidal je namreč Betlehem, Etam, Tekoo,

11:7  Betzur, Soko, Adulam,

11:8  Gat, Mareso, Zif,

11:9  Adoraim, Lahis, Azeko,

11:10  Zoro, Ajalon in Hebron, utrjena mesta na Judovem in Benjaminovem.

11:11  In utrdil je trdnjave in namestil poveljnike vanje in preskrbel živeža, olja in vina,

11:12  in v vsako posamezno mesto je del ščite in sulice ter jih je povsem dobro utrdil. In Juda in Benjamin sta bila njegova.

11:13  In duhovniki in leviti, ki so bili po vsem Izraelu, so prišli k njemu iz vseh svojih krajev.

11:14  Kajti leviti so zapustili svoje okraje in posestva ter so se priselili na Judovo in v Jeruzalem; Jeroboam in sinovi njegovi so jih namreč zavrgli, da ne bi opravljali duhovniške službe Gospodu;

11:15  in postavil si je duhovnike za višave in za mališke kozle in za teleti, ki si ju je bil naredil.

11:16  In za duhovniki so prihajali iz vseh rodov Izraelovih tisti, ki so nagnili srce svoje, da bi iskali Gospoda, Izraelovega Boga, v Jeruzalem darovat Gospodu, Bogu očetov svojih.

11:17  S tem so pomagali do moči kraljestvu Judovemu in utrjevali Roboama, sina Salomonovega, tri leta; kajti tri leta so hodili po poti Davidovi in Salomonovi.

11:18  In Roboam si vzame za ženo Mahalato, hčer Jerimota, sina Davidovega, in Abihaile, hčere Eliaba, sina Jesejevega;

11:19  in ona mu je rodila sinove: Jeuša, Semarija in Zahama.

11:20  Po tej si vzame še Maako, hčer Absalomovo, in ta mu je rodila Abija, Ataja, Ziza in Selomita.

11:21  Ljubil je pa Roboam Maako, hčer Absalomovo, bolj nego vse žene in priležnice svoje (vzel si je namreč osemnajst žen in šestdeset priležnic in je rodil osemindvajset sinov in šestdeset hčera).

11:22  In Roboam je postavil Abija, sina Maake, da bodi glava, knez med svojimi brati, zakaj hotel ga je postaviti za kralja.

11:23  In ravnal je previdno in razstavil je vse sinove svoje po vseh krajih Judovih in Benjaminovih, po vseh utrjenih mestih, in oskrbel jim je živeža v obilici; in snubil jim je mnogo žen.

Chapter 12

12:1  In zgodi se, ko je bilo utrjeno kraljestvo Roboamovo in se je on ojačil, da je zapustil postavo Gospodovo in ves Izrael ž njim.

12:2  In v petem letu kralja Roboama je prišel gori Sisak, kralj egiptovski, proti Jeruzalemu, zato ker so bili nezvesti Gospodu,

12:3  z dvanajststo vozovi in šestdeset tisoč konjiki in brezštevilnim moštvom, ki je prišlo ž njim iz Egipta: Lubimi, Sukimi in Etiopci.

12:4  In dobil je utrjena mesta, ki so bila Judova, in dospel je k Jeruzalemu.

12:5  Tedaj pride Semaja, prorok, k Roboamu in k poglavarjem Judovim, ki so se zaradi Sisaka zbrali v Jeruzalemu, in jim reče: Tako pravi Gospod: Vi ste zapustili mene, zato sem tudi jaz vas pustil v roke Sisakove.

12:6  Tedaj se ponižajo poglavarji Izraelovi in kralj in reko: Pravičen je Gospod.

12:7  In ko je videl Gospod, da so se ponižali, pride beseda Gospodova k Semaju, govoreč: Ponižali so se, ne bom jih pokončal, temuč dam jim malo pomoči, in srd moj se ne bo razlil nad Jeruzalemom po roki Sisakovi.

12:8  Vendar pa mu morajo biti podložni, da spoznajo, kaj je meni služiti in kaj služiti zemeljskim kraljestvom.

12:9  Pride torej Sisak, kralj egiptovski, proti Jeruzalemu in vzame zaklade hiše Gospodove in zaklade hiše kraljeve, pobere vse, vzame tudi zlate ščite, ki jih je napravil Salomon.

12:10  In kralj Roboam naredi namesto njih ščite iz brona in jih izroči poveljnikom stražarjev, ki so čuvali vrata kraljeve hiše.

12:11  In kadarkoli je šel kralj v hišo Gospodovo, so prišli stražarji in jih nosili in potem jih zopet odnesli v stražnico.

12:12  In ko se je ponižal, se je odvrnila od njega jeza Gospodova, da ga ni docela pokončal. Tudi je bilo pri Judi še nekoliko dobrega.

12:13  In okrepil se je Roboam zopet v Jeruzalemu in je kraljeval. Zakaj enainštirideset let je bilo Roboamu, ko je zakraljeval, in vladal je sedemnajst let v Jeruzalemu, v mestu, ki si ga je izvolil Gospod iz vseh rodov Izraelovih, da postavi ondi ime svoje. In materi njegovi je bilo ime Naama, Amonka.

12:14  In delal je, kar je bilo hudo, ker ni pripravil srca svojega, da bi iskal Gospoda.

12:15  A dejanja Roboamova, prva in poslednja, niso li zapisana v zgodbah Semaja proroka in Ida vidca med rodopisi? In boji so bili med Roboamom in Jeroboamom vse njiju dni.

12:16  In Roboam je legel k očetom svojim in pokopali so ga v mestu Davidovem; in Abija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 13

13:1  V osemnajstem letu kralja Jeroboama je Abija zavladal Judi.

13:2  Tri leta je vladal v Jeruzalemu. Materi njegovi pa je bilo ime Mikaja, hči Uriela iz Gibea. In bila je vojna med Abijem in Jeroboamom.

13:3  In Abija je šel na boj z armado hrabrih vojščakov, štiristo tisoč izbranih mož; Jeroboam pa se razvrsti v boj zoper njega z osemsto tisoč izbranimi možmi, hrabrimi junaki.

13:4  In Abija stopi na goro Zemaraim v Efraimskem gorovju in reče: Poslušajte me, Jeroboam in ves Izrael!

13:5  Ne veste li, da je Gospod, Bog Izraelov, dal kraljestvo nad Izraelom Davidu na vekomaj, njemu in sinom njegovim po solni zavezi?

13:6  Ali Jeroboam, sin Nebatov, hlapec Salomona, sinu Davidovega, je vstal in se uprl gospodu svojemu.

13:7  In zbrali so se pri njem praznoglavi ljudje, otroci Belijalovi, ki so se ohrabrili zoper Roboama, sina Salomonovega, ko je bil Roboam še mlad in plahega srca in se jim ni mogel ubraniti.

13:8  Vi pa sedaj mislite, da se morete postaviti zoper Gospodovo kraljestvo, ki je v roki sinov Davidovih, ker vas je velika množica in imate pri sebi zlati teleti, ki vam ju je naredil Jeroboam za bogove?

13:9  Niste li pregnali duhovnikov Gospodovih, sinov Aronovih in levitov, in niste si li postavili duhovnikov po načinu ljudstev v drugih deželah? Kdorkoli pride, da se posveti z mladim juncem in sedmimi ovni, postane duhovnik tistim, ki niso bogovi!

13:10  Toda z nami je Gospod, naš Bog, ki ga nismo zapustili, in imamo duhovnike, ki strežejo Gospodu, sinove Aronove in levite v svojem opravilu;

13:11  ti zažigajo Gospodu vsako jutro in vsak večer žgalne daritve in sladkodišeče kadilo in skrbe za razvrstitev kruhov na čisti mizi ter za zlati svečnik ž njegovimi svetilnicami, da se prižigajo vsak večer; kajti mi opravljamo stražo Gospoda, svojega Boga, vi pa ste ga zapustili.

13:12  In glejte, Bog je z nami, nam na čelu, in duhovniki njegovi z donečimi trobentami, da bučno trobentajo zoper vas. O Izraelovi otroci, ne bojujte se zoper Gospoda, svojih očetov Boga, ker ne boste imeli sreče!

13:13  Ali Jeroboam je velel zasedi, naj po ovinkih pridejo nadnje odzadaj; tako je stal on pred Judovimi, in zaseda je bila za njimi.

13:14  In ko so se Judovi ozrli, glej, boj jim je bil spredaj in zadaj! In vpijejo h Gospodu, in duhovniki so močno trobili na doneče trobente.

13:15  In možje Judovi zaženo bojni krik, in ko so Judovi kričali, je Bog porazil Jeroboama in vsega Izraela pred Abijem in Judovimi.

13:16  In sinovi Izraelovi zbeže pred Judovimi, in Bog je dal nje v njih roke.

13:17  In Abija in ljudstvo njegovo jim je prizadelo velik poraz, da je padlo ubitih v Izraelu petsto tisoč izbranih mož.

13:18  Tako so bili tisti čas Izraelovi sinovi ponižani, a sinovi Judovi so se ojačili, ker so se opirali na Gospoda, Boga očetov svojih.

13:19  In podil je Abija bežečega Jeroboama in mu je vzel mesta: Betel in njemu podložne vasi, Ješano in njej podložne vasi ter Efron in njegove vasi.

13:20  Tudi si ni opomogel Jeroboam nič več v dnevih Abijevih; in Gospod ga je udaril, da je umrl.

13:21  A Abija je prihajal močnejši in si je vzel štirinajst žen ter je rodil dvaiindvajset sinov in šestnajst hčera.

13:22  Kar je pa več praviti o Abiju, njegovi poti in njegovi govori so zapisani v razlagi Ida proroka.

Chapter 14

14:1  In Abija je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu Davidovem; in Asa, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem. V dnevih njegovih je imela dežela mir deset let.

14:2  In Asa je delal, kar je bilo dobro in pravično v očeh Gospoda, njegovega Boga;

14:3  kajti odpravil je tuje oltarje in višave in je strl stebre in posekal Ašere.

14:4  In ukazal je Judi, naj išče Gospoda, Boga očetov svojih, in izpolnjuje postavo in zapoved.

14:5  Odpravil je tudi iz vseh mest Judovih višave in solnčne podobe. In kraljevina je imela mir pod njim.

14:6  In sezidal je utrjena mesta na Judovem, kajti dežela je imela mir in ni bilo vojne zoper njega v tistih letih, ker mu je Gospod dal pokoj.

14:7  Velel je namreč Judi: Zgradimo ta mesta in napravimo zidove okoli njih in stolpe, vrata in zapahe! Dežela je še pred nami, kajti iskali smo Gospoda, svojega Boga, iskali smo ga, in dal nam je pokoj naokoli. Nato so zidali, in šlo jim je po sreči.

14:8  In Asa je imel vojake, ki so nosili ščite in sulice, iz Jude tristo tisoč, iz Benjamina pa, ki so nosili ščite in z loka streljali, dvesto in osemdeset tisoč; ti so vsi bili vrli junaki.

14:9  Prišel je pa nadnje Zerah, Etiopec, z vojsko tisočkrat tisoč mož in tristo voz; in prišel je do Marese.

14:10  Tedaj mu pride Asa nasproti, in pripravijo se na boj v dolini Zefati pri Maresi.

14:11  In Asa vpije h Gospodu, Bogu svojemu, in reče: Gospod, pri tebi ni razločka pomagati, kjer je veliko ali kjer nobene ni moči. Pomagaj nam, o Gospod, Bog naš! zakaj na tebe se opiramo in v tvojem imenu smo prišli zoper to množico. Ti, Gospod, si naš Bog; zoper tebe noben smrtnik ne premore ničesar!

14:12  In Gospod je udaril Etiopce pred Asom in pred Judo; in Etiopci so zbežali.

14:13  Asa pa in ljudstvo, ki je bilo pri njem, jih je zasledovalo do Gerarja, in padlo jih je iz Etiopcev toliko, da se niso mogli okrepiti, kajti strti so bili pred Gospodom in pred njegovo vojsko. In Judovi so odnesli silno veliko plena.

14:14  In udarili so vsa mesta okoli Gerarja, kajti strah Božji jih je obšel; in oplenili so vsa mesta, ker je bilo veliko plena v njih.

14:15  Vdrli so tudi v ovčje staje in odvedli veliko ovac in velblodov ter so se vrnili v Jeruzalem.

Chapter 15

15:1  In duh Božji pride nad Azarija, sina Odedovega;

15:2  in pride naproti Asu ter mu reče: Poslušajte me, Asa in ves Juda in Benjamin! Gospod je z vami, dokler ste vi ž njim. In ko ga iščete, ga najdete; ako ga pa zapustite, zapusti on vas.

15:3  Saj dosti dni je bil Izrael brez pravega Boga in brez duhovnika-učitelja in brez postave;

15:4  ali ko so se v stiski svoji obrnili h Gospodu, Bogu Izraelovemu, in ga iskali, so ga našli.

15:5  In v tistih časih ni bilo miru njemu, ki je odhajal, ne njemu, ki je prihajal, temuč velika nemirnost je vladala nad vsemi prebivalci dežel.

15:6  In narod se je ljuto bojeval z narodom in mesto z mestom, kajti Bog jih je vznemirjal z vsakovrstno bridkostjo.

15:7  A vi bodite močni, in naj vam ne omagajo roke! zakaj delo vaše prejme plačilo.

15:8  In ko je slišal Asa te besede in prorokovanje sinu Odedovega, proroka, se ohrabri in odpravi gnusobe iz vse dežele Judove in Benjaminove in iz mest, ki jih je dobil na Efraimskem gorovju, ter obnovi oltar Gospodov, ki je stal pred vežo Gospodovo.

15:9  In skliče ves rod Judov in Benjaminov in tiste, ki so tujčevali pri njih iz Efraima in Manaseja in iz Simeona, kajti veliko jih je iz Izraela bilo prestopilo k njemu, ko so videli, da je bil ž njim Gospod, njegov Bog.

15:10  In zbero se v Jeruzalemu tretji mesec v petnajstem letu kraljevanja Asovega.

15:11  In darovali so Gospodu tisti dan iz plena, ki so ga bili pripeljali, sedemsto volov in sedem tisoč ovac.

15:12  In so stopili v zavezo, da bodo iskali Gospoda, Boga očetov svojih, iz vsega srca in iz vse duše svoje,

15:13  ter da mora umreti, kdorkoli bi ne iskal Gospoda, Boga Izraelovega, bodisi majhen ali velik, bodisi mož ali žena.

15:14  In prisegli so Gospodu z močnim glasom in z ukanjem ob donenju trobent in rogov.

15:15  In ves Juda je bil vesel te prisege, zakaj prisegli so iz vsega srca svojega in iskali Gospoda z vso voljo svojo, ter so ga našli; in Gospod jim je dal pokoj vseokoli.

15:16  In kralj Asa je tudi odstavil Maako, mater svojo, da ne bo v kraljičji časti, ker je bila naredila ostudno podobo Ašeri. In Asa je posekal njeno ostudno podobo in jo stolkel v prah ter sežgal pri potoku Kidronu.

15:17  Toda višave niso bile odpravljene iz Izraela, vendar pa je bilo srce Asovo nerazdeljeno vse njegove žive dni.

15:18  In ponesel je v hišo Božjo, kar je bil posvetil oče njegov in kar je bil sam posvetil, srebro, zlato in posode.

15:19  In vojne ni bilo nobene do petintridesetega leta Asovega vladanja.

Chapter 16

16:1  V šestintridesetem letu Asovega kraljevanja pride gori Baasa, kralj Izraelov, proti Judi in sezida Ramo, da bi nihče ne mogel hoditi sem ali tja od strani Asa, kralja Judovega.

16:2  Tedaj pobere Asa srebro in zlato iz zakladnic hiše Gospodove in hiše kraljeve ter pošlje k Ben-hadadu, kralju sirskemu, ki je prebival v Damasku, in sporoči:

16:3  Zaveza je med menoj in teboj, kakor je bila med mojim in tvojim očetom; glej, pošiljam ti srebra in zlata; pojdi, razderi zavezo svojo z Baasom, kraljem Izraelovim, da se umakne od mene.

16:4  In Ben-hadad je ugodil kralju Asu in pošlje vojsk svojih poveljnike zoper mesta Izraelova, in udarijo Ijon, Dan in Abel-maim in vsa mesta Neftalijeva, v katerih so bila skladišča.

16:5  In ko je Baasa slišal o tem, je nehal zidati Ramo in opustil delo svoje.

16:6  Tedaj vzame Asa vse Judovce in jim veli odnesti od Rame kamenje in les, s katerim je gradil Baasa; in sezidali so s tem Gebo in Micpo.

16:7  In tisti čas pride Hanani, videc, k Asu, kralju Judovemu, in mu reče: Ker si se opiral na kralja sirskega in se nisi zanašal na Gospoda, Boga svojega, zato je sirskega kralja vojna moč ubežala tvoji roki.

16:8  Niso li imeli Etiopci in Lubimi velikanske vojske in jako mnogo voz in konjikov? Vendar, ker si se opiral ob Gospoda, ti jih je dal v roko.

16:9  Zakaj oči Gospodove gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu. V tem si nespametno storil, kajti poslej boš imel vojne.

16:10  In Asa se razsrdi nad vidcem in ga dene v ječo; kajti jezen je bil nad njim za to reč. In Asa je tisti čas delal silo nekaterim iz ljudstva.

16:11  In glej, zgodbe Asove, prve in poslednje, zapisane so v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih.

16:12  V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je pa zbolel Asa na nogah, in bolezen njegova je bila silno huda. A tudi v svoji bolezni ni iskal Gospoda, ampak zdravnikov.

16:13  In legel je Asa k očetom svojim in umrl v štiridesetem in prvem letu kraljevanja svojega.

16:14  In pokopali so ga v njegovem grobu, ki si ga je izsekal v mestu Davidovem, položivši ga na ležišče njegovo, ki je bilo napolnjeno z dišečim kadilom in različnimi dišavami, narejenimi na lekarnarski način; in so zanj napravili silno velik ogenj.

Chapter 17

17:1  In zakraljeval je Josafat, sin njegov, na mestu njegovem in se je ojačil zoper Izraela.

17:2  Kajti namestil je vojaštvo po vseh utrjenih mestih Judovih in postavil posadke po deželi Judovi in po mestih Efraimovih, ki jih je bil pridobil Asa, oče njegov.

17:3  In Gospod je bil z Josafatom, kajti hodil je po prvih potih Davidovih in ni maral za Baale.

17:4  Temuč iskal je Boga očeta svojega, živeč po zapovedih njegovih, in ni delal kakor Izrael.

17:5  Zato je utrdil Gospod kraljestvo v roki njegovi; in ves Juda mu je prinašal darila, in imel je obilo bogastva in časti.

17:6  In ko se mu je srce ohrabrilo na potih Gospodovih, je poslej odpravil višave in Ašere z Judovega.

17:7  In v tretjem letu kraljevanja svojega pošlje poglavarje: Benhaila, Obadija, Zeharija, Netanela in Mikaja, da bi učili v mestih Judovih,

17:8  in ž njimi levite: Semaja, Netanija, Zebadija, Asahela, Semiramota, Jonatana, Adonija, Tobija, Tobadonija, levite, in ž njimi Elisama in Jorama, duhovnika.

17:9  In učili so po Judovem, imajoč s seboj knjigo zakona Gospodovega, in hodili so okrog po vseh mestih Judovih in učili ljudstvo.

17:10  In strah od Gospoda je obšel vsa kraljestva dežel, ki so bile okoli Jude, da se niso bojevali zoper Josafata.

17:11  In nekateri Filistejcev so prinašali darila Josafatu in srebro v davek; tudi Arabci so mu pripeljali drobnice, sedem tisoč sedemsto ovnov in sedem tisoč sedemsto kozlov.

17:12  Tako je Josafat rastel in bil čimdalje večji, in sezidal je na Judovem gradove in mesta za skladišča.

17:13  In je imel velike priprave v mestih Judovih in vojščake, vrle junake v Jeruzalemu.

17:14  In to je njih razvrstitev po njih očetovskih družinah: v Judi so bili poveljniki čez tisoč: Adna poveljnik in ž njim je bilo hrabrih junakov tristo tisoč;

17:15  in poleg njega je bil Johanan poveljnik in ž njim jih je bilo dvesto in osemdeset tisoč;

17:16  in poleg njega je bil Amasija, sin Zihrijev, ki se je radovoljno daroval Gospodu, in ž njim je bilo dvesto tisoč vrlih junakov.

17:17  V Benjaminu pa: Eliada, hraber junak, in ž njim dvesto tisoč oboroženih z lokom in ščitom;

17:18  in poleg njega je bil Jozabad in ž njim sto in osemdeset tisoč, z orožjem pripravljenih na boj.

17:19  Ti so vsi stregli kralju, razen tistih, ki jih je bil kralj namestil v utrjenih mestih po vsem Judovem.

Chapter 18

18:1  In Josafat je imel obilo bogastva in časti. In sklenil je svaštvo z Ahabom.

18:2  In po nekoliko letih je šel doli k Ahabu v Samarijo. In Ahab je dal zaklati množino ovac in volov za njega in za ljudstvo, ki je bilo ž njim, in ga je pregovoril, naj gre ž njim v Ramot v Gileadu.

18:3  Reče namreč Ahab, kralj Izraelov, Josafatu, kralju Judovemu: Pojdeš li z menoj v Ramot v Gileadu? On mu odgovori: Hočem biti kakor ti, ljudstvo moje kakor ljudstvo tvoje, in pojdemo s teboj v boj!

18:4  In Josafat reče kralju Izraelovemu: Vprašaj, prosim, danes besedo Gospodovo!

18:5  Tedaj skliče kralj Izraelov proroke, štiristo mož, in jim reče: Naj li gremo v boj proti Ramotu v Gileadu, ali naj to opustim? Odgovore: Pojdi gori, kajti Bog ga da v roko kraljevo!

18:6  A Josafat reče: Ni li tu sicer nobenega proroka Gospodovega, da bi ga po vprašali?

18:7  In kralj Izraelov reče Josafatu: Še en mož je, po katerem moremo vprašati Gospoda, ali jaz ga sovražim, zakaj ne prorokuje mi nikdar dobrega, ampak vsekdar hudo; ta je Mihaj, sin Imlov. Josafat reče: Ne govóri tako, kralj!

18:8  Tedaj pokliče kralj Izraelov dvornika in veli: Hitro pripelji sem Mihaja, sina Imlovega!

18:9  Kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, pa sta sedela vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena. In sedela sta na trgu pri vhodu v vrata Samarije, in vsi proroki so prorokovali pred njima.

18:10  In Zedekija, sin Kenaanov, si je naredil železne rogove in je govoril: Tako pravi Gospod: S temi boš bodel Sirce, dokler jih docela ne zatareš!

18:11  In vsi proroki so prorokovali tako in govorili: Pojdi gori v Ramot v Gileadu in srečno hodi, kajti Gospod ga da kralju v roko!

18:12  Sel pa, ki je šel poklicat Mihaja, mu govori in reče: Glej, besede prorokov oznanjajo soglasno kralju dobro, bodi torej beseda tvoja kakor enega iz njih in govóri dobro!

18:13  In Mihaj reče: Kakor res živi Gospod, kar mi poreče Bog moj, to bom govoril.

18:14  In ko pride h kralju, ga vpraša kralj: Mihaj, ali naj gremo v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj to opustim? Odgovori: Pojdite in srečno hodite! dani vam bodo v roko.

18:15  Kralj mu pa veli: Kolikokrat naj te zarotim, da mi ne govoriš ničesar nego resnico v imenu Gospodovem?

18:16  On reče: Videl sem vsega Izraela razkropljenega po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in Gospod je dejal: Ti nimajo gospodarja! Vsak naj se vrne domov v miru!

18:17  Nato reče kralj Izraelov Josafatu: Ti li nisem rekel, da mi ne bo prorokoval dobrega nego hudo?

18:18  On reče: Zatorej čujte besedo Gospodovo! Videl sem Gospoda sedečega na prestolu svojem in vso vojsko nebeško, da mu stoji ob desnici in ob levici.

18:19  In Gospod je vprašal: Kdo premoti Ahaba, da bi šel gori in padel pri Ramotu v Gileadu? In ta je svetoval in rekel to in drugi je rekel ono.

18:20  Tedaj pride duh in se postavi pred Gospoda in reče: Jaz ga premotim! In Gospod ga vpraša: S čim?

18:21  Odgovori: Pojdem tja in bodem lažniv duh v ustih vseh prorokov njegovih. In veli: Ti ga premotiš in se ti posreči. Pojdi tja in stóri tako!

18:22  Sedaj torej, glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prorokov, a Gospod je govoril hudo zoper tebe!

18:23  Tedaj pristopi Zedekija, sin Kenaanov, in udari Mihaja v lice in reče: Kod je šel duh Gospodov od mene, da s teboj govori?

18:24  Mihaj odvrne: Glej, videl boš tisti dan, ko boš hodil iz hrama v hram, da se skriješ!

18:25  Kralj Izraelov pa veli: Vzemite Mihaja in ga peljite nazaj k Amonu, mestnemu poglavarju, in k Joasu, sinu kraljevemu,

18:26  in recite: Tako pravi kralj: Denita tega moža v ječo in živita ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru!

18:27  A Mihaj reče: Ako se vrneš v miru, ni govoril po meni Gospod! Še reče: Slišite, ljudje, vsi iz vas!

18:28  Nato sta šla kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, gori proti Ramotu v Gileadu.

18:29  In kralj Izraelov reče Josafatu: Jaz pojdem preoblečen v boj, ti pa obleci svoja oblačila! Preobleče se torej kralj Izraelov, in gresta v boj.

18:30  Kralj sirski pa je zapovedal poveljnikom voz svojih, rekoč: Ne bojujte se zoper malega, ne zoper velikega, temuč zgolj zoper kralja Izraelovega!

18:31  Ko torej vidijo poveljniki vozov Josafata, reko: Kralj Izraelov je! In zaženo se bojevat zoper njega; Josafat pa zavpije, in Gospod mu je pomogel in Bog jih je odvedel od njega.

18:32  Kajti ko so videli poveljniki voz, da ni kralj Izraelov, se obrnejo od njega.

18:33  Neki mož pa slučajno napne lok in ustreli kralja Izraelovega med stike v oklepu. Zato veli svojemu vozniku: Obrni voz in pelji me z bojišča, kajti hudo sem ranjen.

18:34  A bitka se je razvnela tisti dan; toda kralj Izraelov je stal naslonjen na vozu Sircem nasproti do večera, in ko je solnce zahajalo, je umrl.

Chapter 19

19:1  Josafat pa, kralj Judov, se je vrnil v miru domov v Jeruzalem.

19:2  In Jehu, sin Hananov, videc, mu pride naproti in reče kralju Josafatu: Imaš li ti pomagati brezbožniku in ljubiti tiste, ki sovražijo Gospoda? Zato gre zoper tebe srd izpred Gospoda.

19:3  Vendar pa se je našlo nekaj dobrega pri tebi v tem, da si odpravil Ašere iz dežele in pripravil srce svoje, da iščeš Gospoda.

19:4  In Josafat je ostal v Jeruzalemu. Potem je zopet šel med ljudstvo, od Bersebe do Efraimskega gorovja, ter jih je izpreobrnil h Gospodu, njih očetov Bogu.

19:5  In postavil je sodnike v deželi po vseh utrjenih mestih Judovih, v vsakem mestu nekaj,

19:6  in je velel sodnikom: Glejte, kaj delate! zakaj ne vršite pravde za človeka, temuč za Gospoda, in on je pri vas v sodbi.

19:7  Zato bodi strah Gospodov na vas; pazite, kako delate! kajti pri Gospodu, našem Bogu, ni nobene krivice: on ne gleda na zunanjost oseb in ne jemlje darov.

19:8  Tudi v Jeruzalemu je Josafat postavil nekaj levitov in duhovnikov in poglavarjev očetovin Izraelovih, da vrše sodbo Gospodovo in druge pravde. In povrnili so se v Jeruzalem.

19:9  In zapove jim, rekoč: Tako ravnajte v strahu Gospodovem, v zvestobi in z nerazdeljenim srcem.

19:10  In kadarkoli pride pred vas kaka pravda bratov vaših, ki stanujejo v mestih svojih, med krvjo in krvjo, med zakonom in zapovedjo, med postavami in pravicami, poučujte jih, da se ne okrivičijo proti Gospodu in ne pride srd nad vas in nad brate vaše; to delajte, in ne bodete krivi.

19:11  In glejte, Amarija, višji duhovnik, je nad vami v vseh zadevah Gospodovih, in Zebadija, sin Izmaelov, poglavar hiše Judove, v vseh kraljevih zadevah, tudi leviti so kot načelniki pred vami. Srčno pojdite na delo, in Gospod bodi z dobrim!

Chapter 20

20:1  In zgodi se potem, da pridejo sinovi Moabovi in sinovi Amonovi in ž njimi nekateri iz Meunimov bojevat se zoper Josafata.

20:2  Pridejo pa in sporoče Josafatu, rekoč: Prihaja velika množica zoper tebe z one strani morja, od Sirije; in glej, že so v Hazazon-tamarju (to je Engedi).

20:3  In Josafat se zboji in obrne obraz, da bi iskal Gospoda, in razglasi post po vsem Judovem.

20:4  In Juda se zbere, da išče pomoči od Gospoda; prav iz vseh mest Judovih so prišli iskat Gospoda.

20:5  In Josafat se postavi v zboru Judovem in Jeruzalemcev, v hiši Gospodovi pred novim dvoriščem,

20:6  in reče: O Gospod, Bog očetov naših, nisi li Bog v nebesih? in nisi li ti vladar vsem kraljestvom narodov? in v roki tvoji je krepkost in moč, da se ti ne more nihče ustavljati.

20:7  Nisi li ti, o Bog naš, pregnal prebivalcev te dežele pred ljudstvom svojim Izraelom ter si jo dal semenu Abrahama, prijatelja svojega, na vekomaj?

20:8  In prebivali so v njej in zgradili ti v njej svetišče za ime tvoje in dejali:

20:9  Ako pride nad nas nesreča, meč, sodba, ali kuga, ali lakota, postavimo se pred to hišo in pred teboj (kajti v tej hiši je ime tvoje) in bomo vpili k tebi v stiski svoji, in ti boš slišal in pomagal.

20:10  In sedaj, glej, sinovi Amonovi in Moabovi in s Seirske gore, med katere nisi dovolil iti Izraelu, ko so šli iz dežele Egiptovske, temuč izognili so se jim ter jih niso pokončali:

20:11  glej, oni nam to povračajo s tem, da so prišli nas podit iz tvoje posesti, ki si jo nam dal v last.

20:12  O Bog naš, jih li ne boš sodil? Zakaj v nas ni moči proti temu velikemu krdelu, ki gre semkaj zoper nas; mi ne vemo, kaj storiti, temuč oči naše gledajo po tebi.

20:13  In ves Juda je stal pred Gospodom z otročiči svojimi, s svojimi ženami in sinovi.

20:14  Tedaj pride, sredi zbora, na Jahaziela, sina Zeharija, sinu Benaja, sinu Jegiela, sinu Matanija, levita, iz sinov Asafovih, duh Gospodov,

20:15  in reče: Poslušajte mene, ves Juda in prebivalci v Jeruzalemu in ti, kralj Josafat! Tako vam pravi Gospod: Ne bojte se, ne plašite se spričo te velike množice, zakaj boj ni vaš, ampak Božji.

20:16  Jutri pojdite doli proti njim; glejte, gredo sem gori po klancu Zizu, in zalotite jih ob koncu doline, pred Jeruelsko puščavo.

20:17  Vam se ni treba bojevati v tej bitki: razpostavite se in tiho stojte ter glejte rešenje Gospodovo pri sebi, Juda in Jeruzalem! Ne bojte se, ne plašite se; jutri pojdite ven proti njim, Gospod je z vami!

20:18  Nato se Josafat pripogne z obrazom do tal, in ves Juda in prebivalci jeruzalemski padejo pred Gospodom in molijo Gospoda.

20:19  Leviti pa izmed sinov Kahatovih in sinov Korahovih vstanejo hvalit Gospoda, Boga Izraelovega, s silno velikim glasom.

20:20  In zjutraj zgodaj vstanejo in gredo ven proti Tekojski puščavi. In ko odhajajo, stoji Josafat in govori: Poslušajte me, Juda in vsi prebivalci jeruzalemski! Verujte v Gospoda, svojega Boga, in varni bodete, verujte prorokom njegovim, in srečo boste imeli!

20:21  In ko se je posvetoval z ljudstvom, postavi pevce, da naj pojo Gospodu in ga hvalijo v diki svetosti, gredoč pred oboroženci in govoreč: Hvalite Gospoda, ker vekomaj traja milost njegova!

20:22  In ko so začeli peti in hvaliti, je Gospod storil, da je šla zaseda zoper sinove Amonove in Moabove in tiste s Seirske gore, ki so bili prišli proti Judi; in bili so poraženi.

20:23  Kajti sinovi Amonovi in Moabovi so se vzdignili zoper prebivalce na Seirski gori, da bi jih docela pokončali in zatrli. In ko so storili konec prebivalcem Seira, pomagali so drug drugemu uničiti sebe.

20:24  Ko pa pridejo Judovi k stražnemu stolpu ob puščavi, so se ozrli po množici, in glej, tu so ležala mrtva trupla po zemlji, nihče ni ubežal.

20:25  In ko pride Josafat in ljudstvo njegovo pobirat plen, so ga našli veliko množino pri njih, blaga in obleke in dragocenega orodja, in so toliko zase naplenili, da niso mogli nesti. In tri dni so pobirali plen, ker ga je toliko bilo.

20:26  In četrti dan so se zbrali v Dolini zahvale; ondi so namreč hvalili Gospoda, zato so imenovali ta kraj Dolino zahvale do današnjega dne.

20:27  Potem so se obrnili, vsi možje Judovi in jeruzalemski in njim na čelu Josafat, da se vrnejo v Jeruzalem z veseljem; zakaj Gospod jih je razveselil nad njih sovražniki.

20:28  In dospejo v Jeruzalem in stopijo v hišo Gospodovo s psalmovimi strunami in harfami in trobentami.

20:29  In strah Božji je obšel vsa kraljestva po deželah, ko so slišali, da se je Gospod bojeval zoper sovražnike Izraelove.

20:30  In kraljevina Josafatova je uživala mir, kajti Bog njegov mu je dal pokoj z vseh strani.

20:31  Josafat je torej kraljeval nad Judo; petintrideset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je petindvajset let v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Azuba, hči Silhijeva.

20:32  In hodil je po poti Asa, očeta svojega, ni se ganil od nje in je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih.

20:33  Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo tudi še ni obrnilo srca svojega k Bogu očetov svojih.

20:34  Druge zgodbe Josafatove pa, prve in poslednje, glej, zapisane so v zgodovini Jehuja, sina Hananovega, ki je sprejeta v knjigo kraljev Izraelovih.

20:35  A potem se je združil Josafat, kralj Judov, z Ahazijem, kraljem Izraelovim; ta je ravnal brezbožno.

20:36  Združil se je pa ž njim, da napravita ladje, ki bi vozile v Tarsis; in zgradila sta ladje v Ezion-geberju.

20:37  Tedaj je prorokoval Eliezer, sin Dodavahov iz Marese, zoper Josafata, govoreč: Ker si se združil z Ahazijem, je razbil Gospod dela tvoja. In razbile so se ladje, da se niso mogli peljati v Tarsis.

Chapter 21

21:1  In Josafat je legel k očetom svojim, in bil je pokopan z očeti svojimi v mestu Davidovem; in Joram, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

21:2  In imel je brate, sinove Josafatove: Azarija, Jehiela, Zeharija, Azarija, Mihaela in Sefatija. Ti vsi so bili sinovi Josafata, kralja Judovega.

21:3  In njih oče jim je dal veliko darov od srebra, zlata in dragocenih reči z utrjenimi mesti vred na Judovem. A kraljestvo je dal Joramu, ker je bil prvenec.

21:4  Ko pa je Joram zavladal svojega očeta kraljestvu in se ojačil, je pobil vse brate svoje z mečem in nekatere poglavarje Izraelove.

21:5  Joram je bil dvaintrideset let star, ko je začel vladati, in kraljeval je osem let v Jeruzalemu.

21:6  In hodil je po poti kraljev Izraelovih, kakor je delala hiša Ahabova, kajti imel je hčer Ahabovo za ženo; in delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih.

21:7  Ali Gospod ni hotel uničiti hiše Davidove zaradi zaveze, ki jo je bil sklenil z Davidom, in ker je obljubil, da dá svetilo njemu in sinovom njegovim vsekdar.

21:8  V dneh njegovih so odstopili Edomci izpod oblasti Judove in si postavili zase kralja.

21:9  Nato je Joram šel tja s poveljniki svojimi in vsi njegovi vozovi ž njim; in vzdignil se je po noči ter pobil Edomce, ki so ga obdajali, in poveljnike voz.

21:10  Vendar so se Edomci upirali oblasti Judovi do tega dne. Potem se je uprla tudi Libna oblasti njegovi v tistem času; zakaj zapustil je bil Gospoda, Boga očetov svojih.

21:11  Tudi je naredil višave po gorah Judovih in zapeljeval prebivalce jeruzalemske, da so nečistovali, in zapeljal je tudi Judo.

21:12  In prišlo mu je pismo od Elija proroka, ki se je glasilo: Tako pravi Gospod, Bog Davida, očeta tvojega: Ker nisi hodil po potih Josafata, očeta svojega, ne po potih Asa, kralja Judovega,

21:13  temuč hodiš po poti kraljev Izraelovih in zapeljuješ Judo in prebivalce jeruzalemske v nečistovanje, kakor je hiša Ahabova nečistovala, in si tudi umoril brate svoje iz očeta svojega hiše, ki so bili boljši od tebe:

21:14  glej, zato Gospod udari s hudo šibo ljudstvo tvoje, otroke in žene tvoje in vse blago tvoje;

21:15  ti pa boš veliko trpel od bolezni na črevih, dokler ne pojde drob od tebe vsled tvoje bolezni dan za dnevom.

21:16  In Gospod je obudil zoper Jorama duha Filistejcev in Arabcev, ki prebivajo poleg Etiopcev;

21:17  in prišli so gori zoper Judo in so vdrli v deželo in odnesli vse blago, kar ga je bilo v hiši kraljevi, tudi sinove in žene njegove, da mu ni ostalo sina, samo Joahaz, najmlajši sinov njegovih.

21:18  In po vsem tem ga je Gospod udaril na njegovih črevih z neozdravljivo boleznijo.

21:19  In to je trpelo od dne do dne, in ko je tako minil čas dveh let, so šla od njega čreva vsled bolezni, in umrl je v hudih bolečinah. In ljudstvo njegovo ni zanj napravilo nobenega ognja, kakršnega so priredili očetom njegovim.

21:20  Dvaintrideset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je v Jeruzalemu osem let. In odšel je, ne da bi bili žalovali za njim; in pokopali so ga v mestu Davidovem, a ne v grobih kraljevskih.

Chapter 22

22:1  In prebivalci jeruzalemski so postavili Ahazija, njegovega najmlajšega sina, za kralja na mestu njegovem; zakaj vse starejše je umorila četa, ki je bila prišla z Arabci v tabor. Tako je zakraljeval Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega.

22:2  Dvainštirideset let je bil star Ahazija, ko je zavladal, in vladal je eno leto v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrijeva.

22:3  Tudi on je hodil po potih hiše Ahabove, kajti mati njegova mu je bila svetovalka, da bi ravnal brezbožno.

22:4  Delal je torej, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, kakor je delala hiša Ahabova; zakaj ti so mu bili svetovalci po smrti očeta njegovega, njemu v pogubo.

22:5  On je tudi ravnal po njih svetu, in je šel z Joramom, sinom Ahabovim, kraljem Izraelovim, v boj zoper Hazaela, kralja sirskega, pri Ramotu v Gileadu. In Sirci so ranili Jorama.

22:6  In vrnil se je, da bi mu celili v Jezreelu rane, ki so mu jih vsekali pri Rami, ko se je bojeval zoper Hazaela, kralja sirskega. In Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega, je šel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je bil bolan.

22:7  To pa je bilo od Boga, v pogubo Ahazijevo, da je šel k Joramu. Zakaj ko je bil dospel, je šel z Joramom naproti Jehuju, sinu Nimsijevemu, ki ga je bil pomazilil Gospod, da iztrebi hišo Ahabovo.

22:8  In zgodi se, ko je Jehu izvrševal sodbo na hiši Ahabovi, da zaloti poglavarje Judove in sinove bratov Ahazijevih, ki so stregli Ahaziju, ter jih pomori.

22:9  Iskal je tudi Ahazija, in ujeli so ga (skrival se je namreč v Samariji) in pripeljali k Jehuju, ki ga je umoril; in pokopali so ga, kajti dejali so: On je sin Josafatov, ki je iskal Gospoda iz vsega srca. In ni bilo nikogar več iz hiše Ahazijeve, ki bi imel moč vzdržati kraljestvo.

22:10  Ko pa je videla Atalija, mati Ahazijeva, da je njen sin mrtev, vstane in pomori vse kraljevo seme hiše Judove.

22:11  Ali Josabata, hči kraljeva, vzame Joasa, sina Ahazijevega, in ga ukrade izmed kraljevih sinov, ki so jih morili, in potisne njega in njegovo pestunjo v spalnico. Tako ga je Josabata, hči kralja Jorama, žena Jojada duhovnika (zakaj bila je sestra Ahazijeva), skrila pred Atalijo, da ni bil umorjen.

22:12  In bil je ž njimi skrit v hiši Božji šest let. Atalija pa je gospodovala deželi.

Chapter 23

23:1  V sedmem letu se pa ojunači Jojada in vzame k sebi poveljnike čez sto, Azarija, sina Jerohamovega, in Izmaela, sina Johananovega, in Azarija, sina Obedovega, in Maaseja, sina Adajevega, in Elisafata, sina Zihrijevega, ter sklene ž njimi zavezo.

23:2  Ti gredo okoli po Judovem in zbero levite iz vseh mest Judovih in poglavarje očetovin Izraelovih, in pridejo v Jeruzalem.

23:3  In ves ta zbor sklene zavezo s kraljem v hiši Božji. In Jojada jim reče: Glejte, kraljev sin ima kraljevati, kakor je Gospod govoril za sinove Davidove.

23:4  To je reč, ki jo boste storili: tretjina vas duhovnikov in levitov, ki prihajate noter v soboto, bodete na straži med vrati,

23:5  tretjina pa bodi ob hiši kraljevi in tretjina pri temeljnih vratih; in vse ljudstvo bodi na dvoriščih hiše Gospodove.

23:6  A nihče naj ne stopi v hišo Gospodovo razen duhovnikov in tistih levitov, ki strežejo: oni smejo iti noter, ker so sveti; ali vse ljudstvo bodi služno na straži Gospodovi.

23:7  In leviti obkrožijo kralja vseokrog, vsak držeč orožje v roki; in kdor bi stopil v hišo, bodi umorjen; in bodite pri kralju, ko pojde ven in ko pojde noter.

23:8  Leviti torej in ves Juda so storili vse, kakor jim je zapovedal Jojada duhovnik: vsak vzame k sebi može svoje, tiste, ki so imeli priti služit v soboto, s tistimi, ki jim je bilo oditi v soboto, zakaj Jojada ni bil odpustil teh oddelkov.

23:9  In Jojada duhovnik izroči poveljnikom nad sto sulice in ščite in orožje kralja Davida, ki je bilo v hiši Gospodovi.

23:10  In razpostavil je vse ljudstvo, vsakega z orožjem v roki, od desne do leve strani hiše, poleg oltarja in poleg hiše, okoli kralja.

23:11  Nato pripeljejo ven sina kraljevega in denejo krono nanj ter mu dado pričevanje in ga postavijo za kralja, in Jojada in sinovi njegovi ga pomazilijo; in kličejo: Živel kralj!

23:12  Ko pa je Atalija slišala glas ljudstva, ki je pritekalo in kralja hvalilo, pride k ljudstvu v hišo Gospodovo.

23:13  In pogleda in glej, kralj stoji ob svojem stebru pri vhodu in poveljniki in trobente okoli kralja, in vse ljudstvo dežele se veseli in trobijo na trobente, pevci pojo tudi z glasbenim orodjem hvalospeve. Tedaj si raztrga Atalija oblačila in reče: Zarota, zarota!

23:14  In Jojada duhovnik gre ven s poveljniki nad sto, ki so bili na čelu vojske, in jim veli: Odpeljite jo ven med vrstami, in kdor bi šel za njo, njega ubijte z mečem! kajti duhovnik je rekel: Ne ubijte je v hiši Gospodovi!

23:15  In polože roko nanjo; in šla je skozi vhod Konjskih vrat do kraljeve hiše, in ondi so jo umorili.

23:16  Tedaj sklene Jojada zavezo med seboj in vsem ljudstvom in kraljem, da bodo ljudstvo Gospodovo.

23:17  In vse ljudstvo je šlo v hišo Baalovo in so jo porušili, oltarje in podobe njegove pa so strli v kosce, in Matana, duhovnika Baalovega, so umorili pred oltarji.

23:18  In Jojada je poveril službe hiše Gospodove oblasti duhovnikov levitov, ki jih je porazdelil David v hiši Gospodovi, da darujejo žgalščine Gospodove, kakor je pisano v zakonu Mojzesovem, z veseljem in petjem, po naredbi Davidovi.

23:19  In postavil je vratarje pri vratih hiše Gospodove, da ne bi noter šel nihče, ki bi bil kakorkoli nečist.

23:20  In vzame poveljnike nad sto in plemenitnike ter oblastnike v ljudstvu in vse ljudstvo dežele ter pripelje kralja doli iz hiše Gospodove, in pridejo skozi zgornja vrata v hišo kraljevo in posade kralja na kraljestva prestol.

23:21  In vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je imelo mir. Atalijo pa so bili umorili z mečem.

Chapter 24

24:1  Joas je bil sedem let star, ko je zakraljeval, in vladal je štirideset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Zibija iz Bersebe.

24:2  In Joas je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih vse dni, dokler je živel Jojada duhovnik.

24:3  In Jojada mu je zasnubil dve ženi, in rodil je sinove in hčere.

24:4  In zgodi se potem, da se nameni Joas obnoviti hišo Gospodovo.

24:5  In skliče duhovnike in levite in jim veli: Pojdite po mestih Judovih in zbirajte denar od vsega Izraela v popravo hiše Boga svojega leto za letom; hitite pa s tem! Ali leviti niso hiteli.

24:6  Tedaj pokliče Joas poglavarja Jojada ter mu reče: Zakaj ne siliš levitov, da bi nosili z Judovega in iz Jeruzalema davek, ki ga je naložil Mojzes, hlapec Gospodov, zboru Izraelovemu za šator pričevanja?

24:7  Kajti tista brezbožnica Atalija in njeni sinovi so razdrapali hišo Božjo in vse, kar je bilo posvečenega hiši Božji, so zapravili za Baale!

24:8  Kralj torej zapove, in narede skrinjo ter jo postavijo zunaj pri vratih hiše Gospodove.

24:9  In objavijo razglas po Judovem in Jeruzalemu, naj se prinaša Gospodu davščina, ki jo je Mojzes, hlapec Gospodov, naložil Izraelu v puščavi.

24:10  In veselili so se vsi poglavarji in vse ljudstvo, in prinašali so ter metali v skrinjo, dokler niso dokončali.

24:11  In kadar je prišel čas, da leviti prineso skrinjo kraljevim uradnikom, in ko so videli, da je v njej mnogo denarja, je prišel kraljev pisar in prvega duhovnika uradnik, in sta izpraznila skrinjo; in zopet so jo odnesli na njeno mesto. Tako so delali vsak dan, da so nabrali veliko denarja.

24:12  In kralj in Jojada sta ga dajala tistim, ki so vodili delo službe pri hiši Gospodovi, in oni so najemali kamenoseke in tesarje, da obnove hišo Gospodovo, tudi obdelovalce železa in brona, da se popravi hiša Gospodova.

24:13  In delavci so pridno delali, da je poprava dobro napredovala po njih rokah, in postavili so hišo Božjo v njen prejšnji stan in jo utrdili.

24:14  In ko so dokončali, so prinesli, kar je bilo ostalo denarja, pred kralja in Jojada; iz tega so se napravile posode za hišo Gospodovo, priprave za službo in darovanje, torila in zlate in srebrne posode. In darovali so žgalne daritve v hiši Gospodovi neprenehoma, dokler je Jojada živel.

24:15  A Jojada se je postaral in je, dni svojih sit, umrl; sto in trideset let je bil star, ko je umrl.

24:16  In pokopali so ga v mestu Davidovem med kralji, zato ker je dobro delal Izraelu in proti Bogu in hiši njegovi.

24:17  Po smrti Jojadovi pa pridejo poglavarji Judovi in store poklon kralju. In kralj jim je ugodil.

24:18  In zapustili so hišo Gospoda, Boga očetov svojih, in služili Ašeram in malikom. In srd Božji je prišel nad Judo in nad Jeruzalem zavoljo te njih pregrehe.

24:19  Pošiljal pa je k njim proroke, da jih izpreobrnejo do Gospoda, in ti so jih svarili, ali niso hoteli poslušati.

24:20  Tedaj obleče duh Božji v moč Zaharija, sina Jojada duhovnika, in se ustopi nad ljudstvom ter jim reče: Tako pravi Bog: Zakaj prestopate zapovedi Gospodove? To vam ne prinese sreče! Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on, zapustil vas.

24:21  Oni so se pa zarotili zoper njega in ga posuli s kamenjem po kraljevi zapovedi na dvorišču hiše Gospodove.

24:22  In Joas kralj se ni spomnil dobrote, ki jo je bil storil oče Jojada njemu, ampak je umoril sina njegovega. Ko je ta umiral, je dejal: Gospod to poglej in kaznuj!

24:23  In zgodilo se je ob koncu leta, da je šla gori vojska Sircev zoper njega, in ko so prišli na Judovo in v Jeruzalem, pobijejo vse ljudske vojvode izmed ljudstva in ves njih plen pošljejo kralju v Damask.

24:24  Dasi je prišla vojska Sircev z maloštevilnim moštvom, je vendar Gospod dal jako veliko vojsko njej v roke, ker so bili zapustili Gospoda, Boga očetov svojih. In tako so Sirci izvršili sodbo nad Joasom.

24:25  In ko so bili odšli od njega – kajti zapustili so ga v velikih bolečinah – so se zarotili zoper njega hlapci njegovi zaradi krvi sinov Jojadovih ter ga umorili na postelji njegovi; in umrl je in so ga pokopali v mestu Davidovem, ali ne v grobih kraljevskih.

24:26  In ta sta, ki sta se zarotila zoper njega: Zabad, sin Simeate Amonke, in Jozabad, sin Simrite Moabke.

24:27  O njegovih sinovih pa in o velikosti naloženih mu bremen ter o popravljanju hiše Božje, glej, pisano je v razlagi knjige kraljev. In Amazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 25

25:1  Amazija je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Joadana iz Jeruzalema.

25:2  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, ali nikar z nerazdeljenim srcem.

25:3  In ko mu je bilo kraljestvo utrjeno, je pobil hlapce svoje, ki so bili ubili kralja, očeta njegovega.

25:4  Ali njih otrok ni usmrtil, temuč storil je po tem, kar je pisano v zakonu, v knjigi Mojzesovi, kakor je zapovedal Gospod, rekoč: Očetje naj se ne usmrte za otroke, tudi ne otroci za očete, temuč sleherni umrje za svoj greh.

25:5  Amazija je tudi zbral Judo in jih je postavil po očetovskih družinah, po poveljnikih nad tisoč in po poveljnikih nad sto, z vsega Judovega in Benjaminovega; in preštel jih je od dvajsetletnih in više ter jih je našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti v vojno, ki so mogli nositi sulico in ščit.

25:6  Vrhutega je najel iz Izraela sto tisoč močnih vojščakov za sto talentov srebra.

25:7  A mož Božji pride k njemu in reče: O kralj, ne jemlji vojske iz Izraela s seboj; zakaj Gospod ni z Izraelom, ni z vsemi Efraimovimi otroki.

25:8  Ampak pojdi sam, delaj, ojači se za boj; Bog te sicer pahne na tla pred sovražnikom, zakaj Bog ima moč i pomagati i poraziti.

25:9  Amazija pa reče možu Božjemu: A kaj je storiti zastran tistih sto talentov, ki sem jih dal četam izraelskim? In mož Božji odgovori: Dosti ima Gospod, da ti da več nego to.

25:10  Nato jih Amazija oddeli, namreč čete, ki so prišle k njemu iz Efraima, naj gredo v svoj kraj. Zato se njih srd silno razvname nad Judo, in povrnejo se domov v silni jezi.

25:11  Amazija pa se ohrabri in pelje ven ljudstvo svoje ter gre v Solno dolino in porazi iz sinov Seirovih deset tisoč.

25:12  Deset tisoč pa so jih ujeli sinovi Judovi živih ter so jih peljali na vrh skale in pometali s skalnega vrha v globočino, da so se vsi razpočili.

25:13  Ali možje iz čet, ki jih je bil Amazija odslovil, da ne bi šli ž njim v boj, so vdrli v mesta Judova, od Samarije do Bet-horona, in jih pobili tri tisoč ter pobrali mnogo plena.

25:14  Zgodi se pa, ko se je vrnil Amazija s poboja Edomcev, da prinese bogove sinov Seirovih in jih postavi za svoje bogove, in je molil pred njimi ter jim kadil.

25:15  Zato se razvname jeza Gospodova zoper Amazija in pošlje k njemu proroka, ki mu reče: Čemu iščeš tistega ljudstva bogove, ki niso oteli svojega ljudstva iz tvoje roke?

25:16  In ko je govoril k njemu, mu veli kralj: Smo li tebe postavili kralju za svetovalca? Nehaj! čemu hočeš biti ubit? In neha prorok in reče: Vem, da je Bog sklenil te končati, ker si storil to in nisi poslušal sveta mojega.

25:17  Potem se posvetuje Amazija, kralj Judov, in pošlje h kralju Izraelovemu Joasu, sinu Joahaza, sinú Jehujevega, ter sporoči: Pridi, da si pogledava v lice!

25:18  Joas pa, kralj Izraelov, pošlje k Amaziju, kralju Judovemu, in sporoči: Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri libanonski sporočit: Daj svojo hčer sinu mojemu za ženo! V tem je šla mimo divja zver z Libanona in je poteptala osat.

25:19  Ti misliš: Poglej, jaz sem porazil Edomce! in srce tvoje te povzdiguje, da si pridobiš slavo. Ostani doma! Zakaj siliš v nesrečo, da padeš ti in Juda s teboj?

25:20  Ali Amazija ni hotel poslušati, kajti od Boga je bilo, da jih izroči njih sovražnikom v pest, zato ker so iskali bogov Edomcev.

25:21  Tedaj je šel gori Joas, kralj Izraelov, in pogledala sta si v lice on in Amazija, kralj Judov, v Betsemesu, ki je na Judovem.

25:22  In Juda je izgubil bitko pred Izraelom, in bežal je vsak v šator svoj.

25:23  In Joas, kralj Izraelov, je ujel Amazija, kralja Judovega, sina Joasa, sinu Joahazovega, v Betsemesu ter ga pripeljal v Jeruzalem, in podrl je zidove jeruzalemske od vrat Efraimovih do Vogelnih vrat, štiristo komolcev.

25:24  In vzel je vse zlato in srebro in vse posode, kar jih je bilo v hiši Božji pri Obededomu, tudi zaklade hiše kraljeve, tudi zastavljence, in vrnil se je v Samarijo.

25:25  Amazija pa, sin Joasov, kralj Judov, je živel po smrti Joasa, sina Joahaza, kralja Izraelovega, še petnajst let.

25:26  Druge zgodbe Amazijeve, prve in poslednje, glej, niso li zapisane v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih?

25:27  A potem, odkar je Amazija odstopil od Gospoda, so napravili zaroto zoper njega v Jeruzalemu; on pa je pobegnil v Lahis, in poslali so za njim v Lahis in ga tam usmrtili.

25:28  In prinesli so ga na konjih in ga pokopali z očeti njegovimi v stolnem mestu Judovem.

Chapter 26

26:1  In vse ljudstvo Judovo vzame Uzija, ki je bil šestnajst let star, ter ga postavijo za kralja namesto očeta njegovega Amazija.

26:2  On je sezidal Elot, pridobivši ga za Judo, potem ko je bil kralj legel k očetom svojim.

26:3  Šestnajst let star je bil Uzija, ko je zakraljeval, in vladal je dvainpetdeset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jekolija iz Jeruzalema.

26:4  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal Amazija, oče njegov.

26:5  In iskal je Boga v dnevih Zeharija, ki je razumel prikazni Božje; in dokler je iskal Gospoda, mu je Bog dajal srečo.

26:6  In šel je in se bojeval zoper Filistejce, in razdrl je obzidje v Gatu in obzidje v Jabni in obzidje v Asdodu, in sezidal je mesta v kraju Asdodskem in med Filistejci.

26:7  In Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki so prebivali v Gurbaalu, in zoper Meunime.

26:8  In Amonci so dajali darove Uziju; in ime njegovo je zaslovelo povsod, celo v Egiptu; kajti postal je silno mogočen.

26:9  In Uzija je tudi zgradil stolpe v Jeruzalemu na Vogelnih vratih in na Dolinskih vratih in na voglu zidovja ter jih je utrdil.

26:10  In sezidal je stolpe v puščavi in izkopal mnogo vodnjakov, kajti imel je veliko živine v nižavi in na planjavi; imel je tudi kmetovalcev in vinogradnikov v gorah in na rodovitnih poljanah, zakaj ljubil je poljedelstvo.

26:11  Vrhutega je imel Uzija vojsko, pripravno za boj, ki je hodila na vojno po četah, po številu, kakor jih je preštel Jegiel, pisar, in Maaseja, oblastnik, pod roko Hananija, enega kraljevih poveljnikov.

26:12  Vse število poglavarjev očetovin, hrabrih junakov, je bilo dva tisoč in šeststo.

26:13  In pod njih roko je bila izurjena vojska, trikrat sto tisoč in sedem tisoč in petsto, ki so se bojevali v krepki moči, da pomagajo kralju zoper sovražnika.

26:14  In Uzija je oskrbel njim, vsej vojski, ščite in sulice, čelade in oklepe, loke in kamenje za prače.

26:15  Naredil je tudi stroje v Jeruzalemu, iznajdbe umetnikov, da bodo na stolpih in utrdbah, da se ž njimi streljajo pšice in veliki kameni. In ime njegovo je daleč slovelo, ker mu je bilo čudno pomagano, da je postal mogočen.

26:16  Toda ko je postal mogočen, se je prevzelo srce njegovo, njemu v pogubo, in ravnal je nezvesto zoper Gospoda, Boga svojega; kajti šel je v tempelj Gospodov kadit na kadilnem oltarju.

26:17  A Azarija duhovnik je šel noter za njim in ž njim osemdeset duhovnikov Gospodovih, junaški možje,

26:18  in so stopili proti Uziju kralju in mu dejali: Tebi se ne spodobi, Uzija, da žgeš kadilo Gospodu, temuč duhovnikom, sinovom Aronovim, ki so posvečeni, da žgo kadilo. Idi ven iz svetišča, zakaj pregrešil si se, in to ti ne bode nikakor v čast pred Gospodom Bogom.

26:19  Tedaj se Uzija razjezi, držeč kadilnico v roki, da bi kadil; in ko izpušča jezo svojo proti duhovnikom, se mu izrinejo gobe po čelu vpričo duhovnikov v hiši Gospodovi, pred kadilnim oltarjem.

26:20  In Azarija, prvi duhovnik, in vsi duhovniki se ozro nanj, in glej, gobav je po čelu! Tedaj ga hitro izženo odondod, da, sam je hitel ven, ker ga je udaril Gospod.

26:21  In kralj Uzija je bil gobav do dne smrti svoje in prebival je v hiši posebe kot gobavec; zakaj izločen je bil od hiše Gospodove. In Jotam, sin njegov, je bil nad kraljevim dvorom in je sodil ljudstvo dežele.

26:22  A druga dejanja Uzijeva, prva in poslednja, je zapisal prorok Izaija, sin Amozov.

26:23  In legel je Uzija k očetom svojim, in pokopali so ga na pogrebnem polju, ki je bilo kraljevsko, zakaj dejali so: Gobavec je! In Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 27

27:1  Jotam je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jerusa, hči Zadokova.

27:2  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal Uzija, oče njegov, samo da ni šel v tempelj Gospodov. A ljudstvo je še ravnalo popačeno.

27:3  On je sezidal gorenja vrata pri hiši Gospodovi, tudi na zidu Ofelovem je zidal veliko.

27:4  Dalje je sezidal mesta na Judovem gorovju, in v gozdih je zgradil gradove in stolpe.

27:5  Bojeval se je tudi s kraljem sinov Amonovih in ga je premagal. In sinovi Amonovi so mu tisto leto dali sto talentov srebra in deset tisoč mer pšenice in deset tisoč ječmena. Toliko so mu dali sinovi Amonovi v drugem in v tretjem letu.

27:6  Tako je postal Jotam mogočen, ker je uravnal poti svoji pred Gospodom, svojim Bogom.

27:7  Kar pa je več praviti o Jotamu, o vseh vojskah in vseh potih njegovih, glej, zapisano je v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih.

27:8  Petindvajset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu.

27:9  In legel je Jotam k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu Davidovem, in Ahaz, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 28

28:1  Ahaz je bil dvajset let star, ko je začel vladati, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in ni delal, kar bi bilo prav v očeh Gospodovih, kakor David, oče njegov,

28:2  temuč hodil je po poti kraljev Izraelovih, in je tudi napravil ulite podobe za Baale.

28:3  Vrhutega je žgal kadilo v dolini sina Hinomovega in otroke svoje je peljal kot daritev skozi ogenj, po gnusobah poganov, ki jih je pregnal Gospod izpred sinov Izraelovih.

28:4  In daroval je in žgal kadilo na višavah in po hribih in pod vsakim zelenim drevesom.

28:5  Zato ga je Gospod, njegov Bog, dal v roko kralju Sircev; in porazili so ga ter veliko množico njegovih odpeljali kot ujetnike in jih privedli v Damask. Bil je tudi izdan v roko kralja Izraelovega, ki mu je pripravil velik poraz.

28:6  Zakaj Pekah, sin Remalijev, je pobil iz Judovih sto in dvajset tisoč v enem dne, zgolj junaških mož, ker so bili zapustili Gospoda, Boga očetov svojih.

28:7  In Zihri, mogočen mož v Efraimu, je ubil Maaseja, sina kraljevega, in Azrikama, načelnika palače, in Elkana, drugega za kraljem.

28:8  In sinovi Izraelovi so odpeljali ujetih iz bratov svojih dvesto tisoč žen, sinov in hčera, ter so pobrali od njih veliko plena in prinesli plen v Samarijo.

28:9  Bil je pa tam prorok Gospodov, po imenu Oded; ta pride naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim reče: Glejte, ker se je Gospod, očetov vaših Bog, razsrdil nad Judovimi, jih vam je dal v roko, in vi ste jih tako grozovito pomorili, da sega do neba.

28:10  In sedaj še mislite teptati otroke Judove in jeruzalemske, da vam bodo sužnji in sužnice! Niste li pa tudi sami dosti krivi proti Gospodu, Bogu svojemu?

28:11  Zato me sedaj poslušajte in pošljite nazaj ujetnike, ki ste jih ujeli iz bratov svojih; zakaj srd Gospodov je vzplamtel zoper vas.

28:12  Tedaj vstanejo nekateri poglavarji Efraimovih sinov, Azarija, sin Johananov, Berekija, sin Mesimelotov, in Jehizkija, sin Salumov, in Amasa, sin Hadlajev, zoper tiste, ki so prišli iz vojske,

28:13  in jim vele: Ne smete dovesti sem tistih ujetnikov; zakaj da bi spravili nad nas krivdo proti Gospodu, nameravate to, da se pomnože grehi in krivde naše! in naša krivda je že dosti velika, in srd Božji plamti zoper Izraela.

28:14  Nato so oboroženci ostavili ujetnike in plen pred knezi in pred vsem zborom.

28:15  In oni možje, ki so bili po imenu imenovani, se vzdignejo in vzamejo ujetnike v svojo skrb ter ogrnejo gole med njimi z oblačili iz plena, in ko so jih oblekli in obuli ter jim dali jesti in piti in jih pomazilili ter posadili slabe izmed njih na osle, so jih peljali v Jeriho, palmovo mesto, k njih bratom; potem se vrnejo v Samarijo.

28:16  Tisti čas pošlje kralj Ahaz h kraljem v Asiriji, da bi mu pomagali.

28:17  Zakaj Edomci so zopet bili prišli in porazili Judo in odpeljali ujetnikov.

28:18  Filistejci so tudi naskočili mesta v ravnini in na južni strani Judovi ter dobili Betsemes, Ajalon, Gederot, Soko in njemu podložne vasi in Timno s podložnimi vasmi in Gimzo ž njenimi vasmi ter so se v njih nastanili.

28:19  Zakaj Gospod je poniževal Judo zavoljo, Ahaza, kralja Izraelovega, ker je razuzdano ravnal v Judi in se je povsem izneveril Gospodu.

28:20  In Tilgat-pilneser, kralj asirski, je prišel k njemu in ga je stiskal, a utrdil ga ni.

28:21  Kajti Ahaz je oropal Gospodovo hišo in kraljevo in hiše poglavarjev ter dal rop kralju asirskemu, a nič mu ni koristilo.

28:22  In ob času stiske svoje se je še bolj izneveril Gospodu, on, tisti kralj Ahaz.

28:23  Zakaj daroval je bogovom Damaščanov, ki so ga porazili, in je dejal: Ker jim bogovi kraljev asirskih pomagajo, jim hočem darovati, da mi tudi pomagajo. A bili so v pogubo njemu in vsemu Izraelu.

28:24  In Ahaz je zbral posode hiše Božje in je razbil posode hiše Božje; in zaprl je duri v hiši Gospodovi ter si je napravil oltarje po vseh kotih v Jeruzalemu.

28:25  In v vsakem posameznem mestu Judovem je naredil višave, da bi se kadilo drugim bogovom, in dražil v jezo Gospoda, Boga očetov svojih.

28:26  Druge zgodbe njegove pa in vse poti njegove, prve in poslednje, glej, zapisane so v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih.

28:27  In legel je Ahaz k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu, v Jeruzalemu, kajti niso ga prinesli v grobe kraljev Izraelovih. In Ezekija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 29

29:1  Ezekija je začel vladati v svojem petindvajsetem letu in je vladal devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Abija, hči Zaharijeva.

29:2  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal David, oče njegov.

29:3  On je prvo leto vladanja svojega, v prvem mesecu, odprl duri hiše Gospodove ter jih popravil.

29:4  In velel je priti duhovnikom in levitom, in ko jih zbere na široki ulici ob vzhodu,

29:5  jim reče: Poslušajte me, leviti! Posvetite se zdaj in posvetite hišo Gospoda, Boga očetov svojih, in odpravite nečednost iz svetinje.

29:6  Zakaj očetje naši so se izneverili in delali, kar je hudo v očeh Gospoda, našega Boga, in so ga zapustili; in okrenili so obraz od prebivališča Gospodovega in so mu hrbet obrnili.

29:7  Zaklenili so tudi duri do veže in pogasili svetilnice ter niso žgali kadila, ne darovali nobene žgalščine v svetišču Bogu Izraelovemu.

29:8  Odtod je prišel srd Gospodov nad Judo in Jeruzalem, in izdal jih je, da jih peste, zatirajo in nad njimi žvižgajo, kakor vidite na svoje oči.

29:9  Kajti, glejte, očetje naši so padli po meču in sinovi naši in hčere in žene naše so v ujetništvu zavoljo tega.

29:10  Sedaj pa sem se na menil v srcu svojem skleniti zavezo z Gospodom, Bogom Izraelovim, da bi se odvrnila togota jeze njegove od nas.

29:11  Sinovi moji, ne bodite zdaj leni, zakaj vas je Gospod izvolil, da imate stati v službi pred njim ter da mu bodete strežaji in kadilci.

29:12  Tedaj vstanejo leviti: Mahat, sin Amasajev, in Joel, sin Azarijev, iz sinov Kahatovcev; in izmed sinov Merarijevih Kis, sin Abdijev, in Azarija, sin Jehalelelov, in iz Gersonovcev Joah, sin Zimov, in Eden, sin Joahov;

29:13  in iz sinov Elizafanovih Simri in Jegiel, in iz sinov Asafovih Zeharija in Matanija,

29:14  in iz sinov Hemanovih Jehiel in Simej, in iz sinov Jedutunovih Semaja in Uziel.

29:15  In zbero brate svoje in se posvete ter stopijo noter, kakor je velel kralj po besedah Gospodovih, da očistijo hišo Gospodovo.

29:16  In duhovniki stopijo v notranji del hiše Gospodove, da bi očiščevali, in izneso vso nesnago, ki se je našla v templju Gospodovem, na dvorišče hiše Gospodove. Leviti pa jo nakladajo in nosijo ven k potoku Kidronu.

29:17  Začeli so pa s posvečevanjem prvi dan prvega meseca, in osmi dan meseca so šli v vežo Gospodovo in posvečevali hišo Gospodovo osem dni; in šestnajsti dan prvega meseca so dokončali.

29:18  In stopijo v palačo h kralju Ezekiju in reko: Očistili smo vso hišo Gospodovo in oltar žgalnih daritev z vsemi njegovimi pripravami in mizo razvrščenih kruhov z vsemi posodami njenimi.

29:19  Tudi vse posode, ki jih je bil kralj Ahaz, dokler je kraljeval, v zaničevanje spravil v verolomnosti svoji, smo pripravili in posvetili, in glej, pred Gospodovim oltarjem so.

29:20  Tedaj vstane kralj Ezekija zgodaj zjutraj in zbere mestne poglavarje ter gre gori v hišo Gospodovo.

29:21  In prineso sedem juncev in sedem ovnov in sedem jagnjet in sedem kozlov v daritev za greh za kraljestvo in za svetišče in za Judo. In veli duhovnikom, sinovom Aronovim, naj jih darujejo na oltarju Gospodovem.

29:22  Tedaj zakoljejo goveda, in duhovniki so prejeli kri in kropili ž njo oltar; potem zakoljejo ovne in krope ž njih krvjo oltar; zakoljejo tudi jagnjeta in krope kri na oltar.

29:23  In pripeljejo kozle daritve za greh pred kralja in zbor, in oni polože roke nanje,

29:24  in duhovniki jih zakoljejo in denejo njih kri v daritev za greh na oltar, da se izvrši poravnava za vsega Izraela; kajti za vsega Izraela, je velel kralj, bodi žgalna daritev in daritev za greh.

29:25  In postavil je levite v hiši Gospodovi s cimbali, s psalmovimi citrami in s harfami po zapovedi Davida in Gada, kraljevega vidca, in Natana proroka; zakaj ta zapoved je bila od Gospoda po prorokih njegovih.

29:26  In leviti so stali z glasbili Davidovimi in duhovniki s trobentami.

29:27  In Ezekija ukaže, naj darujejo žgalno daritev na oltarju. In ko se je pričelo darovanje žgalščine, se začne tudi petje Gospodovo in trobentanje vred z glasbili Davida, kralja Izraelovega.

29:28  In ves zbor je molil, in pevci so peli in trobentači so trobili toliko časa, dokler se ni končala žgalna daritev.

29:29  In ko so končali darovanje, poklekne kralj in vsi, ki so bili pri njem, ter molijo.

29:30  In kralj Ezekija in poglavarji so veleli levitom, naj pojo hvalnice Gospodu z besedami Davida in Asafa vidca. In peli so hvalnice z veseljem in pripogibaje se molili.

29:31  Nato izpregovori Ezekija in reče: Sedaj ste se posvetili Gospodu, pristopite in prinesite klalne in zahvalne daritve v hišo Gospodovo! Tedaj prinese zbor klalne in zahvalne daritve, in vsi, kolikor jih je bilo radovoljnega srca, prineso žgalne daritve.

29:32  In število žgalnih daritev, ki jih je prinesel zbor, je bilo sedemdeset goved, sto ovnov in dvesto jagnjet: vse to v žgalno daritev Gospodu.

29:33  In posvečenih daril je bilo šeststo volov in tri tisoč ovac.

29:34  Duhovnikov pa je bilo premalo, da niso mogli vseh žgalščin iz kože dejati; zato so jim pomagali njih bratje, leviti, dokler ni bilo delo končano in dokler se niso posvetili duhovniki; kajti leviti so bili bolj pripravnega srca, da se posvetijo, nego duhovniki.

29:35  Pa tudi žgalnih žrtev je bilo obilo s tolstino mirovnih daritev vred in s pitnimi darovi za vsako žgalščino. In tako je bila v red spravljena služba hiše Gospodove.

29:36  In Ezekija se je veselil z vsem ljudstvom tega, kar je Bog bil pripravil ljudstvu svojemu, zakaj povelje se je hitro izvršilo.

Chapter 30

30:1  In Ezekija pošlje k vsemu Izraelu in Judi ter napiše liste tudi Efraimu in Manaseju, da bi prišli v hišo Gospodovo v Jeruzalem praznovat pasho Gospodu, Bogu Izraelovemu.

30:2  Kajti kralj se je bil posvetoval z vsemi poglavarji in z vsem zborom v Jeruzalemu in sklenil, naj se praznuje pasha v drugem mesecu.

30:3  Niso je namreč mogli praznovati tisti čas, ker se ni posvetilo zadosti duhovnikov, pa ljudstvo se tudi ni bilo zbralo v Jeruzalemu.

30:4  In stvar se je zdela prava kralju in vsemu zboru.

30:5  In so ustanovili, da bi se to oklicalo po vsem Izraelu, od Bersebe do Dana, da naj pridejo praznovat pasho Gospodu, Bogu Izraelovemu, v Jeruzalem; zakaj že dolgo časa je niso praznovali tako, kakor je predpisano.

30:6  In brzi sli so šli z listi od kralja in njegovih poglavarjev po vsem Izraelovem in Judovem, poročajoč po zapovedi kraljevi takole: Sinovi Izraelovi, preobrnite se h Gospodu, Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu Bogu, da se povrne k ostanku vas, ki ste ubežali roki kraljev asirskih.

30:7  In ne bodite kakor očetje vaši in kakor bratje vaši, ki so se izneverili Gospodu, očetov svojih Bogu, da jih je izdal opustošenju, kakor vidite.

30:8  Sedaj torej ne bodite trdovratni kakor očetje vaši, temuč podajte roko svojo Gospodu in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil za vekomaj, ter služite Gospodu, svojemu Bogu, da se odvrne od vas togota jeze njegove.

30:9  Kajti če se preobrnete h Gospodu, zadobe bratje in otroci vaši usmiljenje pred tistimi, ki so jih zavedli v ujetništvo, in smeli se bodo povrniti v to deželo. Zakaj Gospod, Bog vaš, je usmiljen in milosten ter ne odvrne obličja od vas, ako se k njemu preobrnete.

30:10  In brzoteki so šli od mesta do mesta po deželi Efraimovi in Manasejevi prav do Zebulona; ali smejali so se jim in jih zasmehovali.

30:11  Ali vsaj nekateri Aserjevi, Manasejevi in Zebulonovi so se ponižali in prišli v Jeruzalem.

30:12  Tudi na Judovem je bila roka Božja, da jim je dal eno srce, da izpolnijo zapoved kralja in knezov po besedi Gospodovi.

30:13  Zbralo se je torej v Jeruzalemu mnogo ljudstva, da bi obhajali praznik opresnikov v drugem mesecu, jako velik zbor.

30:14  In vzdignejo se in razvale oltarje, ki so bili v Jeruzalemu, in odpravijo vse kadilne oltarje ter jih pomečejo v potok Kidron.

30:15  In zakoljejo pasho štirinajsti dan drugega meseca. In duhovniki in leviti so se sramovali ter se posvetili; potem so prinašali daritve v hišo Gospodovo.

30:16  In stali so na svojem mestu po svojem redu, soglasno s postavo Mojzesa, moža Božjega: duhovniki so kropili kri, prejemajoč jo iz rok levitov.

30:17  Kajti bili so v zboru mnogi, ki se niso bili očistili; zato je bilo levitom klati daritve pashe za vse, ki niso bili čisti, da bi jih posvetili Gospodu.

30:18  Veliko ljudstva namreč, zlasti mnogi iz Efraima in Manaseja, Isaharja in Zebulona, se niso bili očistili, vendar so jedli velikonočno jagnje, čeprav ne, kakor je pisano. Ali Ezekija je molil zanje, govoreč: Gospod, ki je dobrotljiv, naj odpusti vsakemu,

30:19  ki je pripravil srce svoje, da išče Boga, Gospoda, očetov svojih Boga, čeprav ni očiščen po očiščevanju svetišča.

30:20  In Gospod je uslišal Ezekija in je ozdravil ljudstvo.

30:21  Tako so sinovi Izraelovi, kar jih je bilo v Jeruzalemu, praznovali slavnost opresnikov sedem dni z velikim veseljem; in leviti in duhovniki so hvalili Gospoda vsak dan, pojoč z glasbili v hvalo Gospodu.

30:22  In Ezekija je govoril na srce vsem levitom, ki so se izkazali razumne v spoznanju Gospodovem; in uživali so sedem dni, kar je bilo določeno, in darovali mirovne daritve in proslavljali Gospoda, Boga očetov svojih.

30:23  In ves zbor se je posvetoval in sklenil, da bodo praznovali še drugih sedem dni; in praznovali so še sedem dni z veseljem.

30:24  Kajti Ezekija, kralj Judov, je podaril zboru tisoč juncev in sedem tisoč glav drobnice; knezi pa so podarili zboru tisoč juncev in deset tisoč glav drobnice. In veliko število duhovnikov se je posvetilo.

30:25  In veselil se je ves zbor Judov in duhovniki in leviti, in ves zbor, ki je prišel iz Izraela, tudi tujci, ki so prišli iz dežele Izraelove in ki so prebivali na Judovem.

30:26  In bilo je veliko veselje v Jeruzalemu, kajti od časa Salomona, sina Davidovega, kralja nad Izraelom, ni bilo nič takega v Jeruzalemu.

30:27  Potem so duhovniki leviti vstali in blagoslovili ljudstvo, in njih glas je bil uslišan in njih molitev je prišla v sveto prebivališče njegovo, v nebesa.

Chapter 31

31:1  In ko je bilo vse to opravljeno, so šli vsi Izraelci, ki so bili navzočni, v mesta Judova in so strli poslikane stebre ter posekali Ašere in razvalili višave in oltarje po vsem Judovem in Benjaminovem, tudi po Efraimovem in Manasejevem, da so jih vse zatrli. Tedaj so se vrnili vsi sinovi Izraelovi, vsak na svoj dom, v svoje mesto.

31:2  Ezekija pa je postavil oddelke duhovnikov in levitov po njih vrstah, vsakega pri službi njegovi, oboje, duhovnike in levite, za darovanje žgalščin in mirovnih daritev, da bi služili in zahvaljevali in hvalili med vrati tabora Gospodovega.

31:3  In kralj je dal del svojega imetja za žgalščine, da se darujejo zjutraj in zvečer, ob sobotah in mlajih in ob določenih praznikih, kakor je pisano v zakonu Mojzesovem.

31:4  Zapovedal je tudi ljudstvu, ki prebiva v Jeruzalemu, naj dajo deleže duhovnikom in levitom, da bi se mogli marljivo pečati s postavo Gospodovo.

31:5  In ko se je to razglasilo, brž so sinovi Izraelovi dali obilo prvin žita, vina, olja in medu in vse poljščine, in prinašali so desetino vsega v obilici.

31:6  In sinovi Izraelovi in Judovi, ki so prebivali v Judovih mestih, so tudi pripeljali desetino goved in drobnice in desetino posvečenih reči, ki so bile posvečene Gospodu, njih Bogu, in so jih pokladali na kupe.

31:7  V tretjem mesecu so začeli skladati kupe in v sedmem mesecu so jih dovršili.

31:8  In Ezekija in knezi so prišli in, videč kupe, so hvalili Gospoda in ljudstvo njegovo, Izraela.

31:9  In Ezekija je vprašal duhovnike in levite o teh kupih.

31:10  In Azarija, prvi duhovnik, iz hiše Zadokove, mu odgovori in reče: Odkar so začeli nositi darila v hišo Gospodovo, smo jedli in dosti imeli in obilo je še ostalo, zakaj Gospod je blagoslovil ljudstvo svoje; in ta velika zaloga je preostala.

31:11  Tedaj Ezekija zapove, naj pripravijo shramb v hiši Gospodovi; in so jih pripravili.

31:12  In vanje denejo zvesto darila in desetine in posvečene reči. In višji nadzornik temu je bil Konanija, levit, in Simej, brat njegov, je bil drugi;

31:13  Jehiel pa in Azazija, Nahat, Asahel, Jerimot, Jozabad, Eliel, Ismahija, Mahat in Benaja so bili nadzorniki pod roko Konanija in Simeja, brata njegovega, po naredbi kralja Ezekija in Azarija, poglavarja hiše Božje.

31:14  In Kore, sin Jimnov, levit, vratar na vzhodnih vratih, je bil nad prostovoljnimi darovi Bogu, da razdeljuje darila Gospodova in presvete reči.

31:15  In pod njim so bili Eden, Miniamin, Jesua, Semaja, Amarija in Sekanija po duhovniških mestih, katerim je bilo poverjeno, da dajo deleže svojim bratom po njih oddelkih, malim enako kakor velikim

31:16  (razen tistih od njih svojcev, triletnih in starejših, ki so bili zapisani v rodopis moških), vsem, ki so hodili v hišo Gospodovo, kakor je zahtevala vsakdanja dolžnost, na službo po svojih opravilih, po svojih oddelkih,

31:17  enako tistim, ki so bili zapisani v rodopis duhovnikov po svojih očetovinah, kakor tudi levitom, dvajsetletnim in starejšim, z ozirom na njih službe, po njih oddelkih,

31:18  in tistim, ki so bili zapisani v rodopise od vseh njih otročičev, njih žen, njih sinov in hčerá, po vsej občini. Kajti v svoji zvestobi so se posvetili, da bodo sveti.

31:19  Tudi za sinove Aronove, duhovnike, po njivah v okraju njih mest, so bili v vsakem posameznem mestu postavljeni možje, po imenu določeni, da dajo vsakemu moškemu med duhovniki in vsakemu v rodopis zapisanemu levitu deleže.

31:20  In takisto je naredil Ezekija po vsem Judovem. In delal je, kar je bilo dobro in prav in zvesto pred Gospodom, Bogom njegovim.

31:21  In vse svoje delo, ki ga je začel v službi hiše Božje in po postavi in zapovedi, da bi iskal svojega Boga, je delal iz vsega srca svojega, in šlo mu je po sreči.

Chapter 32

32:1  Po teh dogodbah in po tej zvestobi je prišel Senaherib, kralj asirski, in je vdrl na Judovo in oblegal utrjena mesta, da bi jih pograbil zase.

32:2  In ko vidi Ezekija, da je prišel Senaherib ter da se je namenil bojevati zoper Jeruzalem,

32:3  se posvetuje s svojimi knezi in oblastniki, da bi zamašili studence, ki so bili zunaj mesta; in oni so mu pomagali.

32:4  Zbere se torej veliko ljudi in zamaše vse studence in potok, ki teče po sredi dežele, rekoč: Čemu naj najdejo kralji asirski veliko vode, kadar pridejo?

32:5  In Ezekija se ohrabri in popravi vse zidovje, ki je bilo luknjasto, ter zgradi stolpe na njem in še drugi zid odzunaj in utrdi Milo v mestu Davidovem in napravi veliko orožja in ščitov.

32:6  In postavi vojne poveljnike nad ljudstvom in jih zbere k sebi v široko ulico ob mestnih vratih ter jim govori na srce takole:

32:7  Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne plašite se pred asirskim kraljem, ne pred vso to množico, ki je pri njem! Zakaj večji je z nami nego ž njim:

32:8  ž njim je mesena roka, z nami pa je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in za nas vodi boj. In ljudstvo se je zaneslo na besede Ezekija, kralja Judovega.

32:9  Potem pošlje Senaherib, kralj asirski, hlapce svoje v Jeruzalem (stal pa je pred Lahisom in vsa vojna moč njegova ž njim) k Ezekiju, kralju Judovemu, in k vsem Judovim, ki so bili v Jeruzalemu, in sporoči:

32:10  Tako pravi Senaherib, kralj asirski: Na koga stavite upanje, da sedite v obleganem Jeruzalemu?

32:11  Vas li ne zapeljuje Ezekija, da vas izda v smrt z lakoto in žejo, govoreč: Gospod, Bog naš, nas otme iz roke kralja asirskega?

32:12  Ni li on tisti Ezekija, ki je odpravil njegove višave in oltarje in velel Judi in Jeruzalemu: Pred edinim oltarjem molite in na njem žgite kadilo?

32:13  Ne veste li, kaj sem storil jaz in očetje moji vsem narodom po deželah? So li mar bili bogovi narodov po deželah kaj zmožni, da bi oteli deželo svojo iz moje roke?

32:14  Kateri je med vsemi bogovi tistih narodov, ki so jih pokončali očetje moji, ki je mogel oteti ljudstvo svoje iz moje roke, da bi vaš Bog vas mogel oteti iz moje roke?

32:15  Naj vas torej sedaj ne prekani Ezekija, tudi se mu ne dajte pregovoriti in ne verujte mu! Zakaj ako ni mogel noben bog kateregakoli naroda ali kraljestva oteti ljudstva svojega iz moje in mojih očetov roke, kako bi li vas otel vaš Bog iz roke moje?

32:16  In še več so govorili hlapci njegovi zoper Gospoda Boga in zoper hlapca njegovega Ezekija.

32:17  Tudi liste je pisal, da bi kidal sramoto na Gospoda, Izraelovega Boga, in zoper njega govoril, češ, kakor bogovi narodov po deželah niso svojega ljudstva oteli iz roke moje, tako tudi ne otme Ezekijev Bog iz moje roke ljudstva svojega.

32:18  In glasno so vpili po judovsko proti ljudstvu iz Jeruzalema, ki je bilo na obzidju, da ga spravijo v strah in obup, da bi tako dobili mesto.

32:19  In govorili so o Bogu Jeruzalema kakor o bogovih ljudstev po deželah, ki so človeških rok delo.

32:20  Kralj Ezekija pa in prorok Izaija, sin Amozov, sta spričo tega molila in vpila v nebo.

32:21  In Gospod je poslal angela, ki je pobil vse močne junake in vojvode in poveljnike v taboru kralja asirskega, da se je z očitno sramoto vrnil v deželo svojo. In ko je prišel v svojega boga hišo, sta ga ondi z mečem umorila, ki sta bila po rodu njegova.

32:22  Tako je Gospod rešil Ezekija in prebivalce v Jeruzalemu roke Senaheriba, kralja asirskega, in roke vseh drugih in jih je vodil, da so bili varni z vseh strani.

32:23  In mnogi so prinašali darila Gospodu v Jeruzalem in dragocenosti Ezekiju, kralju Judovemu, tako da se je odslej povišal pred očmi vseh narodov.

32:24  V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. Tedaj je molil h Gospodu, in on mu je govoril ter mu dal čudno znamenje.

32:25  Ali Ezekija ni povrnil dobrote, ki mu je bila dana. Zakaj njegovo srce se je prevzelo, in zato je prišel srd nad njega in nad Judo in Jeruzalem.

32:26  Ko pa se je Ezekija ponižal zato, ker se je bilo prevzelo srce njegovo, s prebivalci jeruzalemskimi vred, ni prišel srd Gospodov nadnje v dnevih Ezekijevih.

32:27  In Ezekija je imel silno veliko bogastva in časti in si je oskrbel zakladnice za srebro in za zlato, za drage kamene in za dišave, za ščite in za vsakovrstno dragoceno orodje.

32:28  Imel je tudi skladišča za pridelke žita, vina in olja, in hleve za vsakovrstno živino in tamare za drobnico.

32:29  Napravil si je tudi mesta in imel je veliko drobnice in govedi, kajti Bog mu je dal silno veliko imetja.

32:30  On, Ezekija, je tudi bil tisti, ki je zamašil gorenji iztok Gihonske vode ter jo napeljal naravnost doli po zahodni strani mesta Davidovega. In Ezekija je imel srečo v vseh svojih podjetjih.

32:31  Toda ko so bili k njemu poslani vojvod babilonskih poslanci, da bi vprašali po čudnem znamenju, ki se je bilo zgodilo v deželi, ga je Bog zapustil, da ga je izkusil, da bi spoznal vse, kar je bilo v srcu njegovem.

32:32  A druge zgodbe Ezekijeve in njegova pobožna dela, glej, zapisana so v prikazni Izaija proroka, sinu Amozovega, v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih.

32:33  In Ezekija je legel k očetom svojim, in pokopali so ga ob stopnicah, ki vodijo gori h grobovom sinov Davidovih; in ves Juda in prebivalci jeruzalemski so mu izkazali čast ob njegovi smrti. In Manase, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 33

33:1  Manase je bil dvanajst let star, ko je zakraljeval, in vladal je petinpetdeset let v Jeruzalemu.

33:2  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po gnusobah poganov, ki jih je bil Gospod pregnal pred sinovi Izraelovimi.

33:3  Kajti zgradil je zopet višave, ki jih je razvalil oče njegov Ezekija, in postavil je oltarje Baalom in napravil Ašere in molil vso vojsko nebeško ter jim je služil.

33:4  Zgradil je tudi oltarje v hiši Gospodovi, za katero je bil rekel Gospod: V Jeruzalemu bode ime moje vekomaj.

33:5  In sezidal je oltarje vsej vojski nebeški na obeh dvoriščih pri hiši Gospodovi.

33:6  Peljal je tudi otroke svoje skozi ogenj v dolini sinu Hinomovega; in pečal se je s tolmačenjem znamenj in z vražami in s čarovništvom in podpiral zaklinjalce duhov in vedeževalce; delal je mnogo hudega v očeh Gospoda, da bi ga dražil v jezo.

33:7  In postavil je izrezano podobo malika, ki ga je bil naredil, v hišo Božjo, za katero je rekel Bog Davidu in Salomonu, sinu njegovemu: V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil izmed vseh rodov Izraelovih, postavim ime svoje na vekomaj;

33:8  tudi ne dopustim več, da bi se noga Izraelova genila ven iz dežele, ki sem jo določil očetom vašim, samo če bodo pazili, da delajo vse, kar sem jim zapovedal, ves zakon in postave in sodbe, po Mojzesu.

33:9  A Manase je v blodnjo vodil Judo in prebivalce Jeruzalema, da so delali hudo bolj nego narodi, katere je Gospod pokončal pred sinovi Izraelovimi.

33:10  In Gospod je govoril Manaseju in ljudstvu njegovemu, a niso poslušali.

33:11  Zato je Gospod pripeljal nadnje poveljnike vojski kralja asirskega, ki so ujeli Manaseja v spone, ga zvezali z dvema bronastima verigama in odvedli v Babilon.

33:12  In ko je bil v bridkosti, je prosil blagovoljnosti Gospoda, Boga svojega, in se silno ponižal pred Bogom očetov svojih

33:13  in molil k njemu. In dal se mu je izprositi ter uslišal prošnjo njegovo in ga zopet privedel v Jeruzalem v kraljestvo njegovo. Tedaj je spoznal Manase, da Gospod je Bog.

33:14  Potem je zidal zunanje zidovje ob mestu Davidovem, na zahodni strani Gihona, pri potoku, prav do vhoda v Ribja vrata, in je obkrožil z zidom Ofel ter ga napravil jako visokega in postavil mogočne poveljnike po vseh utrjenih mestih Judovih.

33:15  Odstranil je tudi tuje bogove in odpravil malika iz hiše Gospodove in vse oltarje, ki jih je bil zgradil na gori hiše Gospodove in v Jeruzalemu, in jih pometal ven iz mesta.

33:16  In pripravil je oltar Gospodov ter daroval na njem mirovne in zahvalne daritve in zapovedal Judi, naj služijo Gospodu, Bogu Izraelovemu.

33:17  Vendar pa je ljudstvo še darovalo po višavah, dasi le Gospodu, Bogu svojemu.

33:18  Druge zgodbe Manasejeve pa in molitev njegova k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu Gospodovem, glej, zapisane so med zgodbami kraljev Izraelovih.

33:19  Molitev njegova in kako se mu je dal Bog izprositi in ves greh njegov in njegovo verolomstvo in mesta, na katerih je zgradil višave in postavil Ašere in izrezane podobe, preden se je ponižal: glej, zapisano je v zgodovini Hozajevi.

33:20  In legel je Manase k očetom svojim, in pokopali so ga v hiši njegovi; in sin njegov Amon je zakraljeval na mestu njegovem.

33:21  Amon je bil dvaindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je dve leti v Jeruzalemu.

33:22  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, kakor je bil delal Manase, oče njegov; daroval je namreč vsem izrezanim podobam, ki jih je bil naredil oče njegov, ter jim služil.

33:23  A ni se ponižal pred Gospodom, kakor se je bil ponižal njegov oče Manase, temuč je kopičil krivdo za krivdo nadse.

33:24  In hlapci njegovi so se zarotili zoper njega in ga usmrtili v hiši njegovi.

33:25  Ljudstvo dežele pa je pobilo vse tiste, ki so se bili zarotili zoper kralja Amona; in ljudstvo dežele je postavilo Josija, sina njegovega, za kralja na mestu njegovem.

Chapter 34

34:1  Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu.

34:2  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, in hodil po potih Davida, očeta svojega, in se ni ganil ne na desno, ne na levo.

34:3  V osmem letu namreč kraljevanja svojega, ko je bil še deček, je začel iskati Boga očeta svojega Davida, in v dvanajstem letu je začel očiščevati Judo in Jeruzalem višav in Ašer ter izrezanih in ulitih podob.

34:4  In podrli so oltarje Baalov vpričo njega in solnčne stebre, ki so bili vrhu njih, je posekal, Ašere pa in izrezane in ulite podobe je strl ter jih zdrobil v prah in prah raztresel po grobovih tistih, ki so jim bili darovali.

34:5  In kosti duhovnikov je sežgal na njih oltarjih, in tako je očistil Judo in Jeruzalem.

34:6  Tudi v mestih Manasejevih in Efraimovih in Simeonovih, prav do Neftalija, vse okrog po njih razvalinah

34:7  je porušil oltarje ter razbil v prah Ašere in izrezane podobe in posekal solnčne stebre po vsej deželi Izraelovi, in se je vrnil v Jeruzalem.

34:8  V osemnajstem letu kraljevanja svojega pa, ko je bil očistil deželo in hišo, pošlje Safana, sina Azaljevega, in Maaseja, mestnega poglavarja, in Joaha, sina Joahazovega, deželnega letopisca, da bi popravili hišo Gospoda, njegovega Boga.

34:9  Ti pridejo k Hilkiju, velikemu duhovniku, ter izroče denar, kar se ga je prineslo v hišo Božjo, ki so ga bili nabrali leviti, varuhi ob vratih, od Manaseja in Efraima in od vsega ostanka Izraelovega in od vseh Judovih in Benjaminovih in od prebivalcev jeruzalemskih.

34:10  In ga izroče delovodjem, ki so nadzorovali v hiši Gospodovi, in ti ga dado delavcem, ki so delali v hiši Gospodovi, da se popravi in izboljša hiša;

34:11  dado ga tesarjem in stavbarjem, da nakupijo obsekanega kamenja in lesa za veznike ter napravijo tramov za hiše, ki so jih bili skazili kralji Judovi.

34:12  In tisti možje so zvesto opravljali delo. In njih nadzorniki so bili: Jahat in Obadija, levita, iz sinov Merarijevih, Zeharija in Mesulam pa iz sinov Kahatovcev, da bodo na čelu; in drugi leviti, ki so vsi znali peti ob glasbilih,

34:13  so bili tudi nad bremenarji in na čelu vsem, ki so se trudili v katerikoli službi; in drugi leviti so bili pisarji, uradniki in vratarji.

34:14  Ko so pa jemali ven denar, ki je bil prinešen v hišo Gospodovo, je našel duhovnik Hilkija knjigo postave Gospodove, dane po Mojzesu.

34:15  In Hilkija izpregovori ter reče Safanu, pisarju: Našel sem knjigo postave v hiši Gospodovi. In Hilkija izroči knjigo Safanu.

34:16  Safan pa prinese knjigo h kralju in razen tega sporoči kralju, rekoč: Hlapci tvoji delajo vse, kar je bilo njih rokam poverjeno.

34:17  In izsuli so denar, ki je bil zbran v hiši Gospodovi, in so ga oddali v roke nadzornikom in delovodjem.

34:18  Še pove Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.

34:19  Ko pa kralj sliši besede postave, raztrga oblačila svoja.

34:20  In kralj zapove Hilkiju in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Abdonu, sinu Mihovemu, in pisarju Safanu in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:

34:21  Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judi, o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd Gospodov, ki se je zgrnil na nas, kajti naši očetje niso pazili na besedo Gospodovo, da bi delali po vsem, kar je pisano v tej knjigi.

34:22  Tedaj so šli Hilkija in tisti, ki jim je kralj velel, k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sinu Tokhata, sinu Hasrahovega, varuha oblačilnice (ona pa je stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo po tem povelju.

34:23  Ona jim pa reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:

34:24  Tako pravi Gospod: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse kletve, ki so zapisane v knjigi, iz katere so čitali pred kraljem Judovim,

34:25  ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se je zgrnil srd moj nad tem krajem in ne bo ugasnil.

34:26  Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat Gospoda, tako mu recite: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, zastran besed, ki si jih slišal:

34:27  Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Bogom, ko si čul besede njegove zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in si se ponižal pred menoj in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred mano: zato sem tudi tebe slišal, pravi Gospod.

34:28  Glej, zberem te k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj in nad prebivalce njegove. In sporočili so ta govor kralju.

34:29  Nato pošlje kralj in zbere k sebi vse starejšine Judove in jeruzalemske.

34:30  In kralj gre gori v hišo Gospodovo in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski in duhovniki in leviti in vse ljudstvo, veliki in mali; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši Gospodovi.

34:31  In kralj se ustopi na svojem mestu in stori zavezo pred Gospodom, da bo hodil za Gospodom in pazil na zapovedi njegove in pričevanja in postave njegove iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da izpolni besede zaveze, ki so pisane v tej knjigi.

34:32  In velel je vsem, ki so bili v Jeruzalemu in po Benjaminovem, pristopiti k tej zavezi. In prebivalci jeruzalemski so storili po zavezi Božji, Boga očetov svojih.

34:33  In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo Gospodu, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od Gospoda, očetov svojih Boga.

Chapter 35

35:1  In Josija je praznoval pasho Gospodu v Jeruzalemu, in zaklali so velikonočno jagnje štirinajsti dan prvega meseca.

35:2  In postavil je duhovnike na njih straže ter jih ohrabril za službo hiše Gospodove.

35:3  In dejal je levitom, ki so učili vsega Izraela, ki so bili sveti Gospodu: Denite sveto skrinjo v hišo, ki jo je zgradil Salomon, sin Davidov, kralj Izraelov! Ni vam več v breme na rami, zato služite sedaj Gospodu, Bogu svojemu, in ljudstvu njegovemu, Izraelu.

35:4  In pripravite se po svojih očetovskih hišah, po svojih oddelkih, kakor je predpisal David, kralj Izraelov, in kakor je predpisal Salomon, sin njegov.

35:5  In stojte v svetišču po vrstah očetovskih hiš bratov svojih, sinov naroda, in sicer vsakikrat en oddelek očetovske hiše levitov.

35:6  In zakoljite pasho in posvetite se in pripravite jo za brate svoje, da storite po besedi Gospodovi, dani po Mojzesu.

35:7  In Josija je podaril sinom naroda drobnice, jagnjet in kozličev, trideset tisoč po številu, vse za daritve pashe vsem, ki so bili pričujoči, in tri tisoč goved; to je bilo od imetja kraljevega.

35:8  Njegovi knezi pa so podarili radovoljno ljudstvu, duhovnikom in levitom. Hilkija in Zeharija in Jehiel, poglavarji hiše Božje, so dali duhovnikom za daritve pashe dva tisoč in šeststo glav drobnice in tristo goved.

35:9  Konanija pa, Semaja in Netanel, njegova brata, in Hasabija in Jegiel in Jozabad, prvaki levitov, so podarili levitom za daritve pashe pet tisoč glav drobnice in petsto goved.

35:10  In tako je bila služba pripravljena, in duhovniki so stali na mestu svojem, tudi leviti po svojih oddelkih, kakor je bil kralj ukazal.

35:11  In zaklali so pasho in duhovniki so škropili kri, prejemajoč jo iz njih roke, in leviti so devali daritve iz kože.

35:12  In denejo vstran žgalne daritve, da bi jih porazdelili vrstam očetovskih hiš, sinovom naroda, da jih darujejo Gospodu, kakor je pisano v knjigi Mojzesovi. In enako store tudi z govedjo.

35:13  In pekli so pasho na ognju po predpisu; kar pa je bilo posvečeno, so kuhali v loncih, v kotlih in v ponvah, in hitro to delili vsem sinovom naroda.

35:14  In potem so pripravili za sebe in za duhovnike; kajti duhovniki, sinovi Aronovi, so imeli opravek z darovanjem žgalščin in tolstine do noči, zato so leviti pripravili zase in za duhovnike, sinove Aronove.

35:15  In pevci, sinovi Asafovi, so bili na svojem mestu, po zapovedi Davida in Asafa, Hemana in Jedutuna, kraljevega vidca, in vratarji so bili pri vseh vratih, ni jim bilo treba odhajati od svoje službe, ker so njih bratje, leviti, pripravili zanje.

35:16  Tako je bila tisti dan pripravljena vsa služba Gospodu, da se praznuje pasha ter da se darujejo žgalne daritve na oltarju Gospodovem, po zapovedi kralja Josija.

35:17  In praznovali so tisti čas sinovi Izraelovi, ki so bili navzočni, pasho in praznik opresnikov sedem dni.

35:18  In ni se praznovala pasha v Izraelu enaka tej od dni Samuela proroka, tudi noben kraljev Izraelovih ni priredil take pashe, kakor jo je Josija praznoval z duhovniki vred in z leviti in z vsemi Judovimi in z Izraelci, ki so bili pričujoči, in s prebivalci jeruzalemskimi.

35:19  V osemnajstem letu kraljevanja Josijevega se je praznovala ta pasha.

35:20  Po vsem tem, ko je bil kralj Josija spravil v red tempelj, pride gori Neko, kralj egiptovski, da bi se bojeval zoper Karkemiš pri Evfratu; in Josija mu pride nasproti.

35:21  On pa mu pošlje poslance in sporoči: Kaj imam s teboj, kralj Judov? Ne grem zoper tebe ta dan, ampak zoper hišo, ki je v boju z menoj, in Bog mi je velel, da naj hitim. Nehaj se vtikati v boj z Bogom, ki je z menoj, da te ne pokonča.

35:22  A Josija ni hotel odvrniti obraza od njega, temuč preoblekel se je, da bi se bojeval ž njim, in ni poslušal besed Nekovih iz Božjih ust, pa je šel bojevat se na ravnini pri Megidu.

35:23  In strelci so ustrelili kralja Josija, in kralj je velel hlapcem svojim: Peljite me stran, kajti hudo sem ranjen.

35:24  Hlapci njegovi ga torej preneso z voza in ga polože na drugi voz, ki ga je imel, ter ga pripeljejo v Jeruzalem; in umrl je, in bil je pokopan v grobovih očetov svojih. In ves Juda in Jeruzalem je žaloval po Josiju.

35:25  In Jeremija je spesnil žalostinko za Josija, in vsi pevci in pevke so govorili o Josiju v svojih žalostinkah do tega dne, in vpeljali so jih v navado v Izraelu. In glej, zapisane so v žalostinkah Jeremijevih.

35:26  Kar je pa več praviti o Josiju, in njegova pobožna dela po vsem, kar je pisano v zakonu Gospodovem,

35:27  in dejanja njegova, prva in poslednja, glej, zapisana so v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih.

Chapter 36

36:1  Tedaj vzame ljudstvo dežele Joahaza, sina Josijevega, in ga postavijo za kralja na mestu očeta njegovega v Jeruzalemu.

36:2  Joahaz je bil triindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece v Jeruzalemu.

36:3  A kralj egiptovski ga je odstavil v Jeruzalemu in naložil deželi globo: sto talentov srebra in talent zlata.

36:4  In kralj egiptovski je postavil Eljakima, brata njegovega, za kralja nad Judo in Jeruzalemom in mu premenil ime v Jojakima. Joahaza pa, brata njegovega, je Neko vzel in odpeljal v Egipt.

36:5  Jojakim je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu in delal, kar je bilo hudo v očeh Gospoda, Boga njegovega.

36:6  Zoper njega je prišel Nebukadnezar, kralj babilonski, in ga zvezal z dvema bronastima verigama, da bi ga peljal v Babilon.

36:7  Nebukadnezar je prinesel tudi nekaj posod iz hiše Gospodove v Babilon in jih je del v svoj tempelj v Babilonu.

36:8  Kar je pa več praviti o Jojakimu, in gnusobe njegove, ki jih je počenjal, in kar se je našlo pri njem, glej, zapisano je v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih. In Jojahin, sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.

36:9  Jojahin je bil osemnajst let star, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece in deset dni v Jeruzalemu; in delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih.

36:10  Ko je pa to leto minilo, pošlje Nebukadnezar ter ga veli peljati v Babilon z dragocenimi posodami iz hiše Gospodove vred, in postavi Zedekija, brata njegovega, za kralja nad Judo in Jeruzalemom.

36:11  Zedekija je bil enoindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu;

36:12  in delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga, in se ni ponižal pred prorokom Jeremijem, ko mu je govoril iz ust Gospodovih.

36:13  On se je tudi izneveril kralju Nebukadnezarju, ki ga je bil zavezal s prisego pri Bogu. In otrdil je zatilnik svoj in zakrknil svoje srce, da ne bi se preobrnil h Gospodu, Bogu Izraelovemu.

36:14  Vrhutega so vsi poglavarji duhovnikov in ljudstvo jako množili verolomnost, delajoč po vseh gnusobah poganov, in onečistili so hišo Gospodovo, ki jo je bil posvetil v Jeruzalemu.

36:15  In Jehova, Bog njih očetov, jih je opominjal po svojih poslancih, od ranega jutra in neprenehoma, ker se mu je smililo ljudstvo njegovo in prebivališče njegovo.

36:16  A oni so zasmehovali poslance Božje in zaničevali besede njegove in za norce imeli njegove proroke, dokler ni zrasla jeza Gospodova nad ljudstvom njegovim, da ni bilo več lečitve.

36:17  Zato je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev, ki so pomorili njih mlado moštvo z mečem v hiši njih svetinje in niso prizanesli mladeniču, ne devici, ne starcu, ne sivolascu; vse jih je izdal njemu v roko.

36:18  In vse posode hiše Božje, velike in male, in zaklade hiše Božje in zaklade kralja in knezov njegovih, vse te je odpeljal v Babilon.

36:19  In sežgali so z ognjem hišo Božjo in porušili zidovje jeruzalemsko in požgali vse palače v njem in uničili vse dragocene posode v njih.

36:20  In kar jih je preostalo po meču, so odvedli ujete v Babilon, in bili so hlapci njemu in sinovom njegovim, dokler ni zavladalo kraljestvo perzijsko,

36:21  da bi se dopolnila beseda Gospodova po ustih Jeremijevih, „dokler se ne bo dežela naužila sobot svojih“. Dokler je ležala pusta, je uživala soboto, da se je izpolnilo sedemdeset let.

36:22  V prvem letu pa Cira, kralja Perzije, da bi se dopolnila beseda Gospodova po ustih Jeremijevih, je Gospod obudil duha Cira, kralja Perzije, da je velel proglasiti po vsej kraljevini svoji, pa tudi pismeno naznaniti:

36:23  Tako pravi Cir, kralj Perzije: Vsa kraljestva zemlje mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi je naročil zgraditi mu hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem. Kdorkoli torej je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi Gospod, njegov Bog, in pojdi tja gori!