SloChraska - Joshua

Chapter 1

1:1  In zgodi se po smrti Mojzesa, hlapca Gospodovega, da je govoril Gospod Jozuetu, sinu Nunovemu, Mojzesovemu strežniku, rekoč:

1:2  Mojzes, hlapec moj je umrl; sedaj torej vstani, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki jo jaz dajem njim, Izraelovim sinovom.

1:3  Vsak kraj, ki stopi nanj vaše noge podplat, sem vam dal, kakor sem govoril Mojzesu.

1:4  Od puščave in tega Libanona tja do velike reke, reke Evfrata, vsa dežela Hetejcev, in do velikega morja proti solnčnemu zahodu, bodi vaša meja.

1:5  Nihče se ti ne bo mogel ustavljati vse dni tvojega življenja; kakor sem bil z Mojzesom, tako bodem s teboj: ne odtegnem se ti in te ne zapustim.

1:6  Bodi močan in srčen, zakaj ti izročiš temu ljudstvu v dediščino deželo, za katero sem prisegel njih očetom, da jim jo dam.

1:7  Samo močan bodi in silno srčen, da si prizadevaš delati po vsej postavi, ki ti jo je zapovedal Mojzes, hlapec moj; ne odstopi od nje ne na desno, ne na levo, da bi uspešno ravnal, kamorkoli pojdeš.

1:8  Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust, temuč jo premišljaj dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej; zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči.

1:9  Nisem li ti zapovedal: Bodi močan in srčen? Ne straši se in ne boj se, kajti Gospod, tvoj Bog, je s teboj, kamorkoli greš.

1:10  Tedaj zapove Jozue oblastnikom ljudstva, rekoč:

1:11  Prehodite tabor in zapovejte ljudstvu ter recite: Pripravite si živeža, zakaj po treh dneh pojdete čez ta Jordan, da stopite v deželo in jo posedete, ki vam jo daje v posest Gospod, vaš Bog.

1:12  Rubenskim pa in Gadskim in polovici Manasejevega rodu veli Jozue, rekoč:

1:13  Pomnite besede, ki vam jih je zapovedal Mojzes, služabnik Gospodov, rekši: Gospod, vaš Bog, vas je pripravil v pokoj in vam je dal to pokrajino.

1:14  Žene vaše, otročiči vaši in živina vaša naj ostane v pokrajini, ki vam jo je dal Mojzes, na tej strani Jordana; sami pa pojdite oboroženi pred svojimi brati, vsi junaški možje, in jim pomagajte,

1:15  dokler Gospod ne pripravi pokoj vaših bratov, kakor je vas, in posedejo tudi oni deželo, katero jim daje Gospod, Bog vaš. Potem se zopet vrnete v lastno deželo in jo posedete, kakor vam jo je dal Mojzes, služabnik Gospodov, na tej strani Jordana, proti solnčnemu vzhodu.

1:16  In odgovore Jozuetu in reko: Vse, kar si nam zapovedal, storimo, in kamorkoli nas pošlješ, pojdemo.

1:17  Kakor smo bili Mojzesu pokorni, bodemo tudi tebi; samo da bodi Gospod, tvoj Bog, s teboj, kakor je bil z Mojzesom.

1:18  Kdor se bo ustavljal povelju tvojemu in ne poslušal tvojih besed v vsem, kar nam zapoveduješ, naj umrje; samo močan bodi in srčen!

Chapter 2

2:1  In Jozue, sin Nunov, pošlje skrivaj iz Sitima dva moža kot oglednika in veli: Pojdita, oglejta deželo in Jeriho! Ta gresta in prideta v hišo neke nečistnice, po imenu Rahab, in ondi počineta.

2:2  Povedal je pa nekdo kralju v Jerihu, rekoč: Glej, nocoj sta sem prišla moža od Izraelovih sinov, da ogledata deželo.

2:3  In pošlje kralj v Jerihu k Rahabi in ji sporoči: Izroči mi tista moža, ki sta prišla k tebi in sta stopila v hišo tvojo; zakaj prišla sta ogledovat vso deželo.

2:4  Žena pa je vzela moža in ju skrila. In reče: Res, prišla sta moža k meni, pa nisem vedela, odkod sta;

2:5  in ko so se zapirala vrata, pri temi, sta šla moža ven; kam sta šla, ne vem. Hitite precej za njima, ker ju še dotečete.

2:6  Ona pa ju je peljala na streho in ju skrila pod lanena stebla, ki jih je imela po strehi razgrnjena.

2:7  In možje so hiteli za njima po poti k Jordanu, do broda; in brž ko so odšli tisti, ki so ju zasledovali, so zaprli mestna vrata.

2:8  Preden pa sta legla, stopi ona k njima na streho

2:9  in reče možema: Vem, da vam je dal Gospod to deželo, ker nas je obšel strah spričo vas in zavoljo vas obupavajo vsi prebivalci te dežele.

2:10  Zakaj slišali smo, kako je posušil Gospod vode Rdečega morja pred vami, ko ste šli iz Egipta; in kar ste storili dvema kraljema Amorejcev, ki sta bila onostran Jordana, Sihonu in Ogu, ki ste ju s prokletjem pokončali.

2:11  In ko smo to slišali, nam je kopnelo srce in nič ni ostalo poguma v nikomer zaradi vas; zakaj Gospod, vaš Bog, je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.

2:12  Sedaj pa, prisezita mi pri Gospodu, ker sem vama storila milost, da tudi storita milost hiši mojega očeta, in dajta mi zanesljivo znamenje,

2:13  da žive ohranite mojega očeta in mater mojo, brate in sestre moje in vse, kar jih imajo, in otmete smrti duše naše.

2:14  In moža ji odgovorita: Najino življenje bodi namesto vas v smrt! Če ne izdaste tega našega opravila, hočemo, ko nam da Gospod deželo, tebi izkazati milost in zvestobo.

2:15  Potem ju spusti po vrvi skozi okno; kajti njena hiša je bila pri mestnem obzidju in na obzidju je prebivala.

2:16  In jima reče: Pojdita na gorovje, da vaju ne srečajo, ki so šli za vama, in ondi se skrijta tri dni, dokler se ne vrnejo vajini zasledovalci, in potem pojdita svojo pot.

2:17  Moža pa ji rečeta: Prosta bodeva te prisege, s katero si naju zavezala:

2:18  glej, kadar pridemo v deželo, priveži to vrvico iz karmezinastih niti na okno, skozi katero si naju doli spustila; zberi tudi k sebi v hišo svojega očeta in mater svojo, brate svoje in vso rodbino očeta svojega.

2:19  In kdorkoli pride iz vrat tvoje hiše na ulice, njegova kri bodi nad glavo njegovo, in midva bodeva nedolžna; ako se pa kdo dotakne kogarkoli teh, ki bodo s teboj v hiši, njega kri pridi nad najino glavo.

2:20  Ali če izdaš to naše opravilo, prosta bodeva prisege, s katero si naju zavezala.

2:21  Ona reče: Bodi tako, kakor sta rekla. In odpravi ju, in odideta. In priveže karmezinasto vrvico na okno.

2:22  Ona pa gresta in prideta na gorovje, in ondi ostaneta tri dni, dokler se niso vrnili njiju zasledovalci; ti so ju iskali po vsej poti, a ju niso našli.

2:23  Nato se vrneta tista dva moža doli z gorovja ter prestopita na ono stran in prideta k Jozuetu, sinu Nunovemu, in mu povesta vse, kar se jima je prigodilo.

2:24  In rečeta Jozuetu: Res nam je dal Gospod v roke vso deželo, tudi vsi prebivalci v njej obupavajo spričo nas.

Chapter 3

3:1  In Jozue vstane zjutraj zgodaj, in odpravijo se iz Sitima in pridejo na Jordan on in vsi sinovi Izraelovi. In ondi ostanejo, dokler niso šli na drugo stran.

3:2  In zgodi se po treh dneh, da so šli oblastniki sredi tabora

3:3  in velevali ljudstvu, rekoč: Kadar vidite skrinjo zaveze Gospoda, svojega Boga, in duhovnike levite, da jo neso, odrinite s svojega mesta in pojdite za njo!

3:4  Toda med vami in med njo bodi presledka okoli dva tisoč komolcev. Ne približajte se ji, da bi vedeli, po kateri poti vam je hoditi; zakaj niste šli po tej poti poprej.

3:5  In Jozue veli ljudstvu: Posvetite se! kajti jutri stori Gospod čudeže med vami.

3:6  In duhovnikom reče Jozue: Nesite skrinjo zaveze in pojdite pred ljudstvom! In nesli so skrinjo zaveze in šli pred ljudstvom.

3:7  In Gospod reče Jozuetu: Danes te začnem poveličevati pred vsem Izraelom, da bi vedeli, kakor sem bil z Mojzesom, tako da bodem s teboj.

3:8  Ti pa zapovej duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze, rekoč: Kadar stopite ob kraju v jordansko vodo, tiho postojte v Jordanu!

3:9  In Jozue reče sinovom Izraelovim: Pristopite in čujte besede Gospoda, svojega Boga!

3:10  In Jozue de: Po tem spoznajte, da je živi Bog mogočni med vami ter da gotovo izžene izpred vas Kanaance, Hetejce, Hevejce, Ferizejce, Girgasejce, Amorejce in Jebusejce:

3:11  glejte, skrinja zaveze Gospoda vse zemlje pojde pred vami v Jordan.

3:12  Vzemite si torej dvanajst mož iz Izraelovih rodov, po enega iz vsakega rodu.

3:13  Ko pa obstanejo v vodi jordanski podplati nog duhovnikov, ki nosijo skrinjo Jehove, Gospoda vse zemlje, se razdeli voda Jordana, in voda, ki teče odzgoraj, se ustavi in bode kakor jez.

3:14  Ko se torej odpravi ljudstvo iz šatorov svojih, da bi šlo čez Jordan, in duhovniki so nesli skrinjo zaveze pred ljudstvom,

3:15  in ko so prišli tisti, ki so nesli skrinjo, k Jordanu in so se duhovnikom, s skrinjo na ramah, omočile noge kraj vode (Jordan pa je poln in stopa čez vse bregove ves čas žetve),

3:16  tedaj se ustavijo vode, ki so tekle odzgoraj doli, in se vzdignejo kakor v jez in se kopičijo prav daleč, pri mestu Adamu, ki je poleg Zartana; vode pa, ki so tekle doli k morju v nižini, k Slanemu morju, izginejo docela. In ljudstvo je šlo preko Jordana prav nasproti Jerihu.

3:17  Duhovniki pa, ki so nesli skrinjo zaveze, so stali trdno na suhem sredi Jordana, in ves Izrael je šel čez po suhem, dokler ni prešlo docela vse ljudstvo čez Jordan.

Chapter 4

4:1  In zgodi se, ko je vse ljudstvo docela prišlo čez Jordan, da veli Gospod Jozuetu, rekoč:

4:2  Vzemite si izmed ljudstva dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu,

4:3  in jim ukažite in recite: Vzdignite iz sredi Jordana dvanajst kamenov, z mesta, kjer so trdno stale noge duhovnikov, in prinesite jih s seboj na ono stran, da jih položite v šatorišče, kjer nocoj ostanete.

4:4  Tedaj pokliče Jozue dvanajst mož, ki jih je bil pripravil izmed Izraelovih sinov, iz vsakega rodu po enega;

4:5  in jim reče: Pojdite tja pred skrinjo Gospoda, svojega Boga, v sredo Jordana, in vsak vzdigni po en kamen na ramo, po številu rodov sinov Izraelovih,

4:6  da bodo v znamenje med vami. Ko bodo pozneje vprašali otroci vaši in rekli: Kaj vam pomenijo ti kameni?

4:7  jim odgovorite: Da so se razdelile vode jordanske pred skrinjo Gospodove zaveze; ko je šla čez Jordan, so se razdelile jordanske vode; in ti kameni naj bodo sinom Izraelovim v večen spomin.

4:8  In sinovi Izraelovi so storili tako, kakor jim je zapovedal Jozue, in vzdignili so dvanajst kamenov iz sredi Jordana, kakor je Gospod govoril Jozuetu, po številu rodov sinov Izraelovih, in so jih prinesli s seboj na mesto, kjer so prenočili, in jih ondi položili.

4:9  Jozue je tudi postavil dvanajst kamenov sredi Jordana, na mestu, kjer so stale noge duhovnikov, nesočih skrinjo zaveze, in tam so do današnjega dne.

4:10  Duhovniki pa, ki so nesli skrinjo, so stali sredi Jordana, dokler ni bilo dopolnjeno vse, kar je Gospod zapovedal Jozuetu, da naj govori ljudstvu, po vsem, kar je bil Mojzes ukazal Jozuetu. In ljudstvo je hitelo in prešlo na drugo stran.

4:11  In ko je bilo docela prešlo vse ljudstvo, je šla tudi skrinja Gospodova čez in duhovniki, vpričo ljudstva.

4:12  In sinovi Rubenovi in Gadovi in polovica Manasejevega rodu so prešli oboroženi pred sinovi Izraelovimi, kakor jim je bil naročil Mojzes.

4:13  Okoli štirideset tisoč oboroženih za vojsko jih je prešlo pred Gospodom v boj na poljane ob Jerihu.

4:14  Tisti dan je poveličal Gospod Jozueta pred očmi vsega Izraela, in bali so se ga, kakor so se bali Mojzesa, dokler je živel.

4:15  In Gospod reče Jozuetu:

4:16  Ukaži duhovnikom, ki nosijo skrinjo pričevanja, naj stopijo gori iz Jordana.

4:17  Ukaže torej Jozue duhovnikom, rekoč: Stopite gori iz Jordana!

4:18  In ko so stopili duhovniki, ki so nesli skrinjo Gospodove zaveze, iz Jordana in so se podplati njih nog povzdignili nad suhim, so se vrnile jordanske vode v svojo strugo in se razlivale po vseh svojih bregovih kakor poprej.

4:19  Bilo pa je deseti dan prvega meseca, ko je stopilo ljudstvo iz Jordana, in utaborili so se v Gilgalu, proti vzhodu, na skrajni meji Jeriha.

4:20  In tistih dvanajst kamenov, ki so jih vzeli iz Jordana, je postavil Jozue v Gilgalu

4:21  in je govoril sinovom Izraelovim in rekel: Ko bodo v prihodnjih časih vprašali otroci vaši očete svoje, rekoč: Kaj pomenijo ti kameni?

4:22  razložite jim in recite: Izrael je prešel ta Jordan po suhem.

4:23  Kajti Gospod, vaš Bog, je posušil jordanske vode pred vami, dokler niste prešli, kakor je Gospod, vaš Bog, storil ob Rdečem morju, katero je posušil pred nami, dokler nismo prešli;

4:24  da bi spoznali vsi narodi zemlje roko Gospodovo, da je mogočna, da bi se vi bali Gospoda, svojega Boga, vse svoje dni.

Chapter 5

5:1  Ko so pa slišali vsi kralji Amorejcev, ki so bili na tej strani Jordana proti zahodu, in vsi kralji Kanaancev, ki so bivali ob morju, kako je posušil Gospod jordanske vode pred sinovi Izraelovimi, dokler niso prešli, jim je skopnelo srce in jim ni ostalo nič poguma, zaradi sinov Izraelovih.

5:2  Tisti čas veli Gospod Jozuetu: Naredi si kamenenih nožev, in obreži zopet sinove Izraelove vdrugič.

5:3  In naredil si je Jozue kamenenih nožev in obrezal sinove Izraelove ob Hribu neobreze.

5:4  To pa je vzrok, zakaj jih je obrezal Jozue: vse ljudstvo, ki je šlo iz Egipta, kar jih je bilo moških, sposobnih za vojsko, so pomrli v puščavi po poti, ko so šli iz Egipta.

5:5  In ljudstvo vse, ki je izšlo, je bilo obrezano; toda vse ljudstvo, kar se ga je rodilo v puščavi ob potovanju po odhodu iz Egipta, ni bilo obrezano.

5:6  Zakaj sinovi Izraelovi so hodili štirideset let po puščavi, dokler ni poginil ves tisti narod, vojaški možje, ki so bili odšli iz Egipta, zato ker niso poslušali Gospodovega glasu; katerim je prisegel Gospod, da jim ne da videti dežele, ki je zanjo prisegel Gospod njih očetom, da nam jo da, deželo, v kateri teče mleko in med.

5:7  A njih otroke, ki jih je Gospod postavil na njih mesto, je obrezal Jozue; kajti bili so neobrezani, ker jih nihče ni obrezoval na poti.

5:8  In ko so končali obrezo vsega naroda, so ostali utaborjeni na svojem mestu, dokler niso ozdraveli.

5:9  In Gospod reče Jozuetu: Danes sem odvalil z vas sramoto Egipčanov; zato se je imenovalo tisto mesto Gilgal do tega dne.

5:10  In ko so sinovi Izraelovi taborili v Gilgalu, so praznovali pasho štirinajsti dan meseca proti večeru, na poljanah Jerihovih.

5:11  In jedli so od starega žita te dežele drugi dan po pashi, opresne kruhe in opraženo zrnje v isti dan.

5:12  In mana je preminila drugi dan, ko so jedli od žita tiste dežele, in Izraelovi sinovi niso več dobili mane, ampak jedli so od pridelkov Kanaanske dežele tisto leto.

5:13  Zgodi se pa, ko je bil Jozue pri Jerihu, da povzdigne oči in gleda, in glej, nasproti mu stoji mož s potegnjenim mečem v roki. In Jozue gre k njemu in mu reče: Si li ti naš ali naših sovražnikov?

5:14  On reče: Ne, temuč knez sem vojske Gospodove; sedaj sem prišel. In Jozue pade z obličjem na tla in moli ter mu reče: Kaj pravi gospod moj svojemu hlapcu?

5:15  In knez vojske Gospodove veli Jozuetu: Sezuj obuvalo z nog svojih, zakaj mesto, ki stojiš na njem, je sveto. In Jozue stori tako.

Chapter 6

6:1  Jeriho pa so zaprli in ostalo je zaprto zavoljo sinov Izraelovih: nihče ni šel ven in nihče noter.

6:2  In Gospod reče Jozuetu: Poglej, dal sem ti v roko Jeriho in kralja in junaške može njegove.

6:3  Obkrožite torej mesto, vsi vojščaki, gredoč okoli mesta enkrat. Tako napravi šest dni,

6:4  in sedem duhovnikov naj nese pred skrinjo sedem jubilejskih trobent; sedmi dan pa obkrožite mesto sedemkrat, in duhovniki naj trobijo na trobente.

6:5  In kadar bodo zategnjeno trobili na jubilejsko trobento in zaslišite glas trobente, tedaj naj zavpije vse ljudstvo z močnim glasom: in mestno obzidje se podere na svojem kraju, in ljudstvo naj vstopi noter, vsak naravnost tja pred sabo.

6:6  Nato pokliče Jozue, sin Nunov, duhovnike in jim reče: Vzdignite skrinjo zaveze, in sedem duhovnikov naj nese sedem jubilejskih trobent pred skrinjo Gospodovo.

6:7  Ljudstvu pa veli: Vstanite in pojdite okoli mesta, in oboroženci naj gredo pred skrinjo Gospodovo.

6:8  In zgodilo se je tako: ko naroči Jozue ljudstvu, gre naprej sedem duhovnikov, nesoč sedem jubilejskih trobent pred Gospodom, in trobijo s trobentami, in skrinja Gospodova je šla za njimi.

6:9  In oboroženci gredo pred duhovniki, ki trobijo s trobentami, in zadnji voj gre za skrinjo, in neprestano trobijo s trobentami.

6:10  Jozue pa zapove ljudstvu in reče: Ne napravite bojnega krika, tudi naj se ne sliši glas vaš; še beseda naj ne pride iz vaših ust do dne, ko vam bom velel kričati; tedaj zaženite bojni krik!

6:11  Tako je šla skrinja Gospodova okoli mesta enkrat; in prišli so zopet v tabor in ondi prenočili.

6:12  In Jozue vstane zjutraj zgodaj, in duhovniki neso skrinjo Gospodovo,

6:13  in sedem duhovnikov nese sedem trobent milostnega leta pred skrinjo Gospodovo in gredoč trobijo neprestano s trobentami, in oboroženci gredo pred njimi, zadnji voj pa gre za skrinjo Gospodovo, in neprestano trobijo.

6:14  Tako so drugi dan šli okoli mesta enkrat in se zopet vrnili v tabor. Enako so delali šest dni.

6:15  Ali sedmi dan, ob jutranjem svitu, vstanejo zgodaj in gredo po istem načinu okoli mesta sedemkrat; samo tisti dan so obkrožili mesto sedemkrat.

6:16  In sedmi pot, ko duhovniki trobijo s trobentami, veli Jozue ljudstvu: Napravite bojni krik, zakaj Gospod vam je dal mesto.

6:17  Mesto pa in vse, kar je v njem, bodi v prokletje za Gospoda; samo Rahabo nečistnico ohranite živo, njo in vse, ki so ž njo v hiši, zato ker je skrila sla, ki smo ju bili poslali.

6:18  Vi pa se varujte prokletega, da ne bi, ko ste ga naredili v prokletje, vzeli česa iz prokletega in bi spravili tabor Izraelov v prokletje in v nesrečo.

6:19  Toda vse srebro in zlato in bronaste in železne posode so svete Gospodu, pridejo naj v Gospodov zaklad.

6:20  Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik, in trobili so na trobente. In ko je ljudstvo čulo glas trobente in zagnalo močan bojni krik, se je podrlo obzidje na svojem kraju, in ljudstvo je stopilo gori v mesto, vsak naravnost pred sabo, in zavzeli so mesto.

6:21  In s prokletjem so uničili vse, kar je bilo v mestu, može in žene, mlade in stare, vole, ovce in osle, z ostrino meča.

6:22  Jozue pa reče tistima dvema možema, ki sta ogledala deželo: Stopita v hišo tiste nečistnice in odpeljita odondod ženo z vsemi njenimi, kakor sta ji prisegla.

6:23  In ta dva mladeniča, oglednika, gresta noter in odpeljeta Rahabo venkaj, tudi njenega očeta in mater in njene brate in vse, kar jih je imela, vse sorodništvo njeno peljeta na plano; in pusté jih zunaj Izraelovega taborišča.

6:24  Mesto pa so sežgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem; samo srebro in zlato in bronasto in železno posodo so deli v zakladnico hiše Gospodove.

6:25  A Rahabo nečistnico in njenega očeta rodbino in vse njene je Jozue ohranil v življenju; in prebivala je v Izraelu do današnjega dne, ker je bila skrila sla, ki ju je Jozue poslal ogledovat Jeriho.

6:26  Tisti čas je prisegel Jozue in rekel: Proklet bodi pred Gospodom mož, ki vstane, da sezida to mesto Jeriho: ko mu položi podstavo, naj izgubi prvorojenca svojega, in ko mu postavi vrata, naj izgubi svojega najmlajšega!

6:27  Tako je bil Gospod z Jozuetom, in glas o njem je šel po vsej zemlji.

Chapter 7

7:1  Sinovi Izraelovi pa so zagrešili nezvestobo pri prokletem; zakaj Ahan, sin Karmija, sinu Zabdija, Zerahovega sinu, iz rodu Judovega, je vzel od prokletega. In srd Gospodov se je razvnel zoper Izraelove sinove.

7:2  Kajti Jozue je poslal može iz Jeriha proti Aju, ki je pri Betavenu, vzhodno od Betela, in jim rekel: Pojdite gori in oglejte deželo. In gredo in ogledajo Aj.

7:3  In ko se vrnejo k Jozuetu, mu reko: Naj ne hodi gori vse ljudstvo, a gre naj jih okoli dva ali tri tisoč in naj pokončajo Aj; ne pošlji tja vsega ljudstva, zakaj onih je malo.

7:4  Šlo je torej tja gori ljudstva okoli tri tisoč mož; pa so pobegnili pred možmi iz Aja.

7:5  In možje iz Aja so pobili izmed njih šestintrideset mož, in so jih podili izpred vrat do Sebarima in jih pobijali, ko so navzdol bežali. In ljudstvu se je raztopilo srce in bilo je kakor voda.

7:6  Jozue pa si raztrga oblačila in pade z obličjem na zemljo pred skrinjo Gospodovo in leži do večera, on in starešine Izraelovi, in sipljejo prah na glave svoje.

7:7  In Jozue reče: Ah, Gospod, Jehova, zakaj si vendar peljal to ljudstvo čez Jordan, da nas daš v roke Amorejcem v pogubo? O da nismo rajši ostali onostran Jordana!

7:8  Oh, Gospod, kaj naj rečem, ko je Izrael zbežal pred sovražniki svojimi?

7:9  In slišali bodo to Kanaanci in vsi prebivalci v deželi, in nas obsujejo in iztrebijo naše ime z zemlje! In kaj storiš za veliko svoje ime?

7:10  In Gospod reče Jozuetu: Vstani! zakaj tako ležiš na obličju svojem?

7:11  Izrael je grešil, res, prestopili so zavezo mojo, ki sem jim jo zapovedal, ker so vzeli od prokletega, pa so tudi ukradli in še zatajili in tudi položili med svojo robo.

7:12  Zato ne morejo sinovi Izraelovi stati pred svojimi sovražniki, ampak bežati jim je, ker so v prokletstvu; več ne bodem z vami, dokler ne odpravite izmed sebe prokletstva.

7:13  Vstani, posveti ljudstvo in reci: Posvetite se za jutrišnji dan, zakaj tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Stvar prokleta je med teboj, o Izrael; ne moreš stati pred svojimi sovražniki, dokler ne odpraviš prokletstva izmed sebe.

7:14  Zjutraj torej pristopite sem po rodovih svojih, in rod, ki ga zadene Gospod, naj pristopi po svojih rodovinah, in rodovina, ki jo zadene Gospod, naj pristopi rodbina za rodbino; in rodbina, ki jo zadene Gospod, naj pristopi mož za možem.

7:15  In kdor bo zadet v prokletstvu, bodi v ognju sežgan z vsem, kar ima, ker je prestopil zavezo Gospodovo in ker je nespamet storil v Izraelu.

7:16  Zjutraj zgodaj pa vstane Jozue in ukaže Izraelu pristopati po svojih rodovih, in zadet je bil rod Judov.

7:17  In ukaže pristopiti rodovinam Judovim, in zadeta je bila rodovina Zerahovcev. Ko pristopi rodovina Zerahovcev, gospodar za gospodarjem, je bil zadet Zabdi.

7:18  In ko pristopi rodbina njegova, mož za možem, je bil zadet Ahan, sin Karmija, sinu Zabdija, sinu Zerahovega, iz Judovega rodu.

7:19  In Jozue reče Ahanu: Sin moj, daj vendar slavo Gospodu, Izraelovemu Bogu, in pripoznaj njemu, in povej mi vendar, kaj si storil? Ničesar mi ne taji!

7:20  Tedaj odgovori Ahan Jozuetu in reče: Resnično, pregrešil sem se zoper Gospoda, Izraelovega Boga, in tako in tako sem storil:

7:21  videl sem med plenom dragocen babilonski plašč in dvesto seklov srebra in šibiko zlata, petdeset seklov težko, in sem se tega polakomnil ter sem vzel, in glej, zakopano je sredi mojega šatora v zemlji, in srebro je odspodaj.

7:22  Jozue torej pošlje sle, in teko k šatoru, in glej, skrito je bilo v njegovem šatoru, in srebro odspodaj.

7:23  In vzemo te stvari izpod šatora in prineso Jozuetu in pred vse sinove Izraelove in jih polože pred Gospodom.

7:24  Jozue pa in ves Izrael ž njim vzame Ahana, sina Zerahovega, in srebro in plašč in šibiko zlata, sinove in hčere njegove, tudi vole in osle in ovce njegove, in šator njegov in vse, kar je imel, in jih peljejo gori v dolino Ahor.

7:25  In Jozue reče: Kako si nas pripravil v nesrečo! Naj te Gospod spravi v nesrečo ta dan! In ves Izrael ga luča s kamenjem, in sežgo jih z ognjem in jih posujejo s kamenjem.

7:26  In napravijo nad njim velik kup kamenja, ki je do današnjega dne. In odvrnila se je togota jeze Gospodove. Zato se imenuje tisti kraj dolina Ahor do današnjega dne.

Chapter 8

8:1  In Gospod veli Jozuetu: Ne boj se in ne plaši se! Vzemi vse vojščake s seboj in vstani ter pojdi gori zoper Aj! Poglej, dal sem ti v roko kralja v Aju ter ljudstvo in mesto in deželo njegovo.

8:2  In stori Aju in njegovemu kralju, kakor si storil Jerihu in kralju njegovemu, samo njegov plen in živino njegovo si razdelite med seboj. Postavi si zasedo zadaj za mestom!

8:3  Vstane torej Jozue in vsi vojščaki, da bi šli gori proti Aju; Jozue pa izbere trideset tisoč mož, krepkih junakov, in jih odpošlje po noči

8:4  ter jim zapove, rekoč: Pazite, vi bodete v zasedi zadaj za mestom; ne hodite pa daleč od mesta, temuč bodite vsi pripravljeni.

8:5  Jaz pa in vse ljudstvo, ki je z menoj, se približamo mestu. In ko pridejo ven zoper nas kakor onkrat, bomo bežali pred njimi;

8:6  in spusté se za nami, in tako jih odtegnemo od mesta; kajti poreko: Beže pred nami kakor poprej. In ko bomo bežali pred njimi,

8:7  planite iz zasede in zavzemite mesto, zakaj Gospod, vaš Bog, vam ga izda v roke.

8:8  In ko vzamete mesto, ga zažgite; delajte po besedi Gospodovi! Glejte, jaz sem vam to zapovedal.

8:9  Pošlje jih torej Jozue, in so šli v zasedo in ostali med Betelom in Ajem, na večerni strani mesta Aja. Jozue pa je prenočil med ljudstvom.

8:10  Zjutraj pa vstane Jozue zgodaj in prešteje ljudstvo in gre s starešinami Izraelovimi ljudstvu na čelu proti Aju.

8:11  Tudi vse vojaško moštvo, ki je bilo pri njem, gre gori ž njim, in približajo se ter pridejo pred mesto in se utabore na polnočni strani Aja, da je bila le dolina med njimi in Ajem.

8:12  Vzel pa je okoli pet tisoč mož in jih postavil v zasedo med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta.

8:13  In postavijo moštvo vsega tabora, da je bilo na polnočni strani mesta, zasednike pa na zahodni strani mesta. In Jozue je šel tisto noč v sredo doline.

8:14  Ko pa vidi to kralj v Aju, pohite mestni možje ter vstanejo zgodaj in planejo ven, da se bojujejo z Izraelom, kralj in vse ljudstvo njegovo, na določen kraj pred ravnino; a ni vedel, da je zaseda zoper njega zadaj za mestom.

8:15  Jozue pa in ves Izrael zbeži kakor premagan pred njimi po poti proti puščavi.

8:16  In skličejo vse ljudstvo, ki je bilo v mestu, da udero za njimi; in spuste za Jozuetom in se ločijo od mesta.

8:17  In ni ostalo enega moža v Aju ali Betelu, ki ne bi bil šel tirat Izraela; mesto pa so pustili odprto in se gnali za Izraelom.

8:18  Tedaj reče Gospod Jozuetu: Vzdigni sulico, ki jo imaš v roki, proti Aju; kajti dam ti ga v roko. In Jozue vzdigne sulico, ki jo je imel v roki, proti mestu.

8:19  In zasedniki se hitro vzdignejo s svojega mesta in teko, bržko je iztegnil roko, in pridejo v mesto ter se ga polaste in ga precej zažgo.

8:20  Ko se pa ajski možje ozro, vidijo, in glej, dim se vali iz mesta do neba; njim pa ni mogoče bežati ne sem, ne tja. A ljudstvo izraelsko, ki je bežalo proti puščavi, se obrne in plane nad svoje preganjalce.

8:21  Ko namreč vidi Jozue in ves Izrael, da so zasedniki dobili mesto ter da se vali dim iz njega, se zopet obrnejo in pobijajo može iz Aja.

8:22  In zasedniki pridejo iz mesta, njim nasproti, tako da Izraelci zajamejo Ajance po tej in po oni strani in jih porazijo, da nihče ni preostal, ne utekel.

8:23  Ajskega kralja pa ujamejo živega in ga pripeljejo k Jozuetu.

8:24  In ko je Izrael pobil vse prebivalce mesta Aja, na polju in v puščavi, kamor so bili za njimi pridrli, in so vsi popadali z ostrino meča, da jih je bilo konec, se obrne ves Izrael proti Aju in ga pokončajo z ostrino meča.

8:25  In vseh, ki so padli tisti dan, mož in žen, je bilo dvanajst tisoč, vsi iz Aja.

8:26  Jozue pa ni potegnil nazaj roke, s katero je vzdignil sulico, dokler ni s prokletjem uničil vseh ajskih prebivalcev.

8:27  Samo živino in plen mesta so si Izraelci razdelili med seboj, po besedi Gospodovi, ki jo je zapovedal Jozuetu.

8:28  Tako je Jozue požgal Aj in napravil iz njega grobljišče za vselej, podrtino, ki je do današnjega dne.

8:29  Ajskega kralja pa je obesil na drevesu do večera; in ko je solnce zahajalo, ukaže Jozue, naj snamejo truplo njegovo z drevesa, in vrgli so ga ob vhodu v mestna vrata ter napravili nad njim veliko grobljo, do današnjega dne.

8:30  Tedaj zgradi Jozue oltar Gospodu, Bogu Izraelovemu, na gori Ebalu,

8:31  prav kakor je sinovom Izraelovim zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov, kakor je pisano v knjigi Mojzesovega zakona, oltar iz neobdelanih kamenov, nad katerimi niso vihteli železa; in prinašali so na njem žgalne žrtve Gospodu in darovali mirovne daritve.

8:32  In ondi napiše na kamene opis Mojzesovega zakona, ki ga je pisal vpričo sinov Izraelovih.

8:33  In ves Izrael s starejšinami in oblastniki in sodniki svojimi je stal ob tej in oni strani skrinje pred obličjem duhovnikov, levitov, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, tujci in domačini; polovica njih proti gori Garizimu in polovica proti gori Ebalu, kakor je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov, da naj blagoslove Izraelovo ljudstvo najprvo.

8:34  In potem je čital vse besede postave, blagoslov in prokletje, vse, kakor je pisano v knjigi postave.

8:35  Ni bilo besede iz tega, kar je zapovedal Mojzes, ki je ne bi bil omenil Jozue pred vsem zborom Izraelovim in pred ženami in otročiči in tujci, ki so bivali med njimi.

Chapter 9

9:1  Ko pa zaslišijo kralji, ki so bili tostran Jordana, po gorah in v nižavi in po vsem obrežju velikega morja tja do Libanona, Hetejci, Amorejci, Kanaanci, Ferizejci, Hevejci in Jebusejci,

9:2  so se zbrali vsi enodušno, da se vojskujejo z Jozuetom in z Izraelom.

9:3  A prebivalci v Gibeonu, ko so slišali, kaj je storil Jozue Jerihu in Aju,

9:4  so tudi skovali zvijačo: gredo in se napravijo, kakor da bi bili poslanci, in denejo stare vreče na svoje osle in stare vinske mehove, razdrte in zašite,

9:5  tudi staro in zakrpano obuvalo si nataknejo na noge in na sebe staro obleko; in ves kruh, ki so ga imeli za brašno, je bil trd in plesniv.

9:6  In pridejo k Jozuetu v tabor v Gilgalu in reko njemu in Izraelovim možem: Prišli smo iz daljnih dežel; sklenite torej zavezo z nami!

9:7  Možje Izraelovi pa reko Hevejcem: Morebiti prebivate med nami, kako naj sklenemo zavezo z vami?

9:8  In reko Jozuetu: Hlapci smo tvoji. Jozue pa jih vpraša: Kdo ste? In odkod ste prišli?

9:9  Odgovore mu: Hlapci tvoji so prišli iz silno daljnih dežel zaradi imena Gospoda, tvojega Boga; zakaj slišali smo glas o njem in vse, kar je storil Egiptu,

9:10  tudi vse, kar je storil dvema kraljema Amorejcev onostran Jordana, Sihonu, kralju v Hesbonu, in Ogu, kralju v Basanu, ki je bil v Astarotu.

9:11  Zato so nam rekli naši starejšine in vsi prebivalci naše dežele: Vzemite si živeža na pot in pojdite jim naproti in jim recite: Hlapci smo vaši. Zdaj torej sklenite zavezo z nami!

9:12  Ta kruh naš, ki smo ga iz svojih hiš vzeli za brašno, je bil še gorak, ko smo odhajali na pot k vam, zdaj pa, glej, je trd in plesniv.

9:13  In te vinske mehove smo napolnili nove, pa glej, razdrti so. In ta naša obleka in naše obuvalo se je prestaralo po silno dolgem popotovanju.

9:14  In možje vzamejo od njih brašna, a ne vprašajo za svet Gospodovih ust.

9:15  In Jozue sklene mir ž njimi in jim stori zavezo, da bodo ohranjeni pri življenju; in knezi občine so jim prisegli.

9:16  Ali po treh dneh, potem ko so storili ž njimi zavezo, jim pride na vest, da so oni njih sosedi ter da prebivajo med njimi.

9:17  Kajti ko so sinovi Izraelovi šli dalje, so tretji dan prispeli k njih mestom. Njih mesta pa so bila: Gibeon, Kefira, Beerot in Kirjat-jearim.

9:18  A sinovi Izraelovi jih niso pobili, zato ker so jim bili prisegli knezi občine pri Gospodu, Izraelovem Bogu. In mrmrala je vsa občina na kneze.

9:19  Vsi knezi pa reko vsej občini: Mi smo jim prisegli pri Gospodu, Izraelovem Bogu, zato se jih ne moremo dotekniti.

9:20  Ali to jim hočemo storiti: ostanejo naj pri življenju, da ne pride srd nad nas zavoljo prisege, ki smo jim jo prisegli.

9:21  In reko jim knezi: Naj le žive! A morajo sekati drva in nositi vodo vsej občini, – kakor so jim knezi bili rekli.

9:22  Tedaj jih pokliče Jozue in jih ogovori, rekoč: Zakaj ste nas prekanili, govoreč: Silno daleč smo od vas, pa prebivate med nami?

9:23  Zato ste zdaj prokleti, da nikdar ne nehajo biti iz vas hlapci, ki sekajo drva in nosijo vodo za hišo mojega Boga.

9:24  Odgovore Jozuetu in reko: V istini je bilo povedano nam, hlapcem tvojim, kar je zapovedal Gospod, tvoj Bog, svojemu hlapcu Mojzesu, da vam da vso deželo in iztrebi vse prebivalce v njej izpred vas; torej smo se spričo vas silno bali za življenje svoje in smo storili to.

9:25  Sedaj pa glej, v roki smo tvoji: stóri, kar se ti zdi dobro in prav, da z nami storiš.

9:26  In tako jim je storil in jih otel iz roke Izraelovih sinov, da jih niso pobili.

9:27  In Jozue jih je tisti dan postavil, da sekajo drva in nosijo vodo občini in k oltarju Gospodovemu, do tega dne, na mestu, ki bi si ga izvolil.

Chapter 10

10:1  Ko pa sliši Adonizedek, kralj v Jeruzalemu, da je Jozue dobil Aj in ga s prokletjem pokončal, storivši z Ajem in njegovim kraljem enako, kakor je storil Jerihu in njegovemu kralju, in da so prebivalci v Gibeonu sklenili mir z Izraelci in bivali med njimi,

10:2  se silno zboji, ker Gibeon je bil veliko mesto, kakor kraljevo mesto, in ker je bilo večje nego Aj, in vsi meščani njegovi so bili junaki.

10:3  Zato pošlje Adonizedek, jeruzalemski kralj, k Hohamu, kralju v Hebronu, in k Piramu, kralju v Jarmutu, in k Jafiju, kralju v Lahisu, in k Debirju, kralju v Eglonu, in jim sporoči:

10:4  Pridite gori k meni in pomagajte mi, da pokončamo Gibeon, kajti mir je sklenil z Jozuetom in s sinovi Izraelovimi.

10:5  Zbere se torej petero amorejskih kraljev, kralj v Jeruzalemu, kralj v Hebronu, kralj v Jarmutu, kralj v Lahisu, kralj v Eglonu, in gredo gori z vsemi svojimi vojskami in se utabore proti Gibeonu in začno ž njim vojno.

10:6  Gibeonski možje pa pošljejo k Jozuetu v tabor v Gilgalu in mu sporoče: Ne odtegni roke svoje od hlapcev svojih; pridi hitro gori k nam in nas reši ter nam pomagaj: zakaj vsi kralji Amorejcev, ki prebivajo na gorah, so se zbrali zoper nas.

10:7  Jozue se torej napoti gori iz Gilgala, on in ž njim vsi vojščaki in vsi junaški možje.

10:8  Gospod pa veli Jozuetu: Ne boj se jih, kajti dal sem jih v roke tvoje; nihče od njih ne bo mogel stati pred teboj.

10:9  In Jozue, ko je šel gori celo noč od Gilgala, plane nadnje iznenada.

10:10  In Gospod jih preplaši spričo Izraela in napravi med njimi velik poboj pri Gibeonu, in podili so jih po poti, ki drži k brdom Bethoronskim, ter jih pobijali do Azeke in do Makede.

10:11  In zgodi se, ko so bežali pred Izraelom in so šli doli po strmini Bethoronski, da je Gospod metal veliko kamenje z neba nanje prav do Azeke, in mrli so: več jih je pomrlo od kamenite toče, nego so jih pomorili sinovi Izraelovi z mečem.

10:12  Takrat je govoril Jozue z Gospodom, v dan, ko je Gospod izročil Amorejce pogubi pred Izraelovimi sinovi, in je dejal vpričo Izraela: Solnce, stoj mirno v Gibeonu in, mesec, v dolini Ajalonu!

10:13  In mirno je stalo solnce in mesec je obstal, dokler se narod ni sovražnikom maščeval. Ni li to pisano v knjigi Pravičnega? In stalo je solnce sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan.

10:14  In ni bilo temu enakega dne ne prej, ne poslej, da bi Gospod tako uslišal človekov glas; zakaj Gospod se je bojeval za Izraela.

10:15  In vrne se Jozue in ves Izrael ž njim v tabor v Gilgalu.

10:16  A tistih pet kraljev je zbežalo, in skrili so se v votlini pri Makedi.

10:17  In sporoči se Jozuetu: Našli so petero kraljev skritih v votlini v Makedi.

10:18  In Jozue veli: Privalite velike kamene k vhodu v votlino in postavite prednjo može, da jih varujejo.

10:19  A vi ne stojte, zasledujte svoje sovražnike in pobijajte njih zadnje ostanke, ne dajte jim stopiti v njih mesta; zakaj dal vam jih je v roko Gospod, vaš Bog.

10:20  Ko so jih torej Jozue in Izraelovi sinovi docela porazili z zelo velikim pobojem, da jih je bilo konec, in kar jih je preostalo, so ušli v utrjena mesta:

10:21  tedaj se vrne vse ljudstvo v tabor k Jozuetu v Makedi v miru; nihče ne migne več z jezikom proti komu izmed sinov Izraelovih.

10:22  Nato reče Jozue: Odprite vhod v votlino in pripeljite mi tistih petero kraljev iz nje!

10:23  In store tako in mu pripeljejo tistih pet kraljev iz votline: kralja jeruzalemskega, kralja hebronskega, kralja jarmutskega, kralja lahiškega in kralja eglonskega.

10:24  In ko so pripeljali te kralje k Jozuetu, pokliče Jozue vse Izraelove može in reče načelnikom vojščakov, ki so bili šli ž njim: Pridite in stopite tem kraljem z nogami na tilnik! In gredo ter jim stopajo z nogami na tilnik.

10:25  Jozue pa jim reče: Ne bojte se in ne bodi vas groza; močni bodite in srčni, zakaj tako stori Gospod vsem vašim sovražnikom, ki se bojujete zoper nje.

10:26  In potem jih Jozue udari in jih umori in obesi na pet dreves; in so viseli na drevesih do večera.

10:27  Ko pa je solnce zahajalo, zapove Jozue, naj jih snamejo z dreves in vržejo v votlino, ki so se vanjo bili zalezli; in polože velike kamene na vhod v votlino, ki so tam do današnjega dne.

10:28  Tisti dan je dobil Jozue Makedo in jo udaril z ostrino meča in kralja njenega; izvršil je prokletje nad njo in nad vsemi dušami, ki so bile v njej, pustil ni nikogar živega; in storil je kralju v Makedi, kakor je bil storil kralju v Jerihu.

10:29  In Jozue in ž njim ves Izrael je šel dalje iz Makede proti Libni in se bojeval z Libno.

10:30  In Gospod jo je tudi dal in kralja njenega v roko Izraelu; in udaril jo je z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njej, nikogar ni pustil živega, in kralju njenemu je storil enako kakor kralju v Jerihu.

10:31  Potem je šel Jozue in ž njim ves Izrael dalje od Libne proti Lahisu, in raztaboril se je ob njem in se ž njim bojeval.

10:32  In Gospod je dal Lahis Izraelu v roke, da so ga vzeli drugi dan in ga udarili z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njem, prav tako, kakor je storil v Libni.

10:33  Tedaj pride gori Horam, kralj v Gezerju, pomagat Lahisu; a Jozue ga udari in vse ljudstvo njegovo, da mu ni preostalo ne enega.

10:34  In Jozue in ž njim ves Izrael gre dalje iz Lahisa proti Eglonu, in se raztabori ob njem in se bojuje ž njim,

10:35  in ga dobi še tisti dan v pest ter ga udari z ostrino meča in izvrši prokletje nad vsemi dušami, ki so bile v njem, tisti dan, prav tako, kakor je storil v Lahisu.

10:36  In Jozue in ves Izrael ž njim je šel gori od Eglona proti Hebronu, in se ž njim bojujejo,

10:37  in ga dobe ter ga udarijo z ostrino meča, kralja njegovega in vsa mesta njegova in vse duše, ki so bile v njih; ni dal ubežati nikomur, prav kakor je storil v Eglonu; in izvršil je prokletje nad njim in nad vsemi dušami, ki so bile v njem.

10:38  Nato se obrne Jozue in ves Izrael ž njim proti Debirju in se ž njim bojuje,

10:39  in ga dobi in kralja njegovega in vsa mesta njegova, in jih udari z ostrino meča in prokletju izroči vse duše, ki so bile v njem; ubežal mu ni niti eden; kakor je storil Hebronu in kakor je storil Libni in njenemu kralju, tako je storil Debirju in kralju njegovemu.

10:40  Tako je Jozue premagal vso deželo, gorovje in vso južno stran in nižavo in strmine in vse njih kralje, ubežal ni niti eden; in izvršil je prokletje nad vsem, kar je dihalo, kakor je bil zapovedal Gospod, Izraelov Bog.

10:41  In Jozue jih je premagal od Kades-barnee do Gaze in vso Gosensko pokrajino prav do Gibeona.

10:42  In vse te kralje in njih dežele je zavzel Jozue naenkrat, kajti Gospod, Izraelov Bog, se je bojeval za Izraela.

10:43  In Jozue in ž njim ves Izrael se je vrnil zopet v tabor v Gilgalu.

Chapter 11

11:1  Ko pa je slišal o tem Jabin, kralj v Hazorju, pošlje k Jobabu, kralju v Madonu, in h kralju v Simronu in h kralju v Aksafu

11:2  in h kraljem, ki so bili proti severu po gorovju in v nižini južno od Kinerota in po nižavah in po Dorskih višinah proti morju,

11:3  h Kanaancem na vzhodni in zahodni strani in k Amorejcu, Hetejcu, Ferizejcu in Jebusejcu v gorah in k Hevejcu pod goro Hermonom v deželi Micpi.

11:4  In ti se vzdignejo in vsa njih vojna krdela ž njimi, velika množina ljudstva kakor peska na morskem bregu, tudi silno veliko konj in voz.

11:5  Vsi ti kralji se zbero in pridejo ter se utabore pri vodi v Meromu, da bi se bojevali z Izraelom.

11:6  A Gospod reče Jozuetu: Ne bodi te strah spričo njih, zakaj jutri obsore ti jih izročim, da bodo vsi pobiti pred Izraelom; konje jim ohromi in njih vozove sežgi z ognjem.

11:7  In Jozue pride nagloma nadnje in ž njim vsi vojščaki k vodi Meromu, in planejo nadnje.

11:8  In Gospod jih je dal Izraelu v roko, in porazijo jih ter jih pode do velikega Sidona in do Misrefotmajima in do doline Micpe proti jutru; in pobijejo jih, da jim ni ostalo nikogar.

11:9  In Jozue jim stori, kakor mu je ukazal Gospod: ohromil jim je konje in sežgal vozove z ognjem.

11:10  In Jozue se povrne tisti čas in vzame Hazor in udari kralja njegovega z mečem; kajti Hazor je bil poprej glava vsem tem kraljestvom.

11:11  In pobijejo vse ljudi, kar jih je bilo v njem, z ostrino meča, izročivši jih prokletju; ostalo ni ničesar, kar je dihalo, in sežgal je Hazor z ognjem.

11:12  In vsa mesta tistih kraljev in vse njih kralje zajame Jozue in jih udari z ostrino meča, izročivši jih prokletju, kakor je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov.

11:13  Samo tistih mest, ki so stala na hribih, ni sežgal Izrael nobenega, razen Hazorja, tisto je sežgal Jozue.

11:14  In ves plen teh mest in živino so razdelili sinovi Izraelovi med seboj, ali vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso zatrli, in pustili niso ničesar, kar je dihalo.

11:15  Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, hlapcu svojemu, tako je Mojzes zapovedal Jozuetu; in tako je storil Jozue, ničesar ni pustil nestorjenega od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

11:16  Tako se je Jozue polastil vse te dežele, gorovja in vse južne strani in vse Gosenske dežele in ravnine in nižine in Izraelovega gorovja z njegovo nižavo;

11:17  od Gole gore, ki se vzdiguje proti Seiru, prav do Baalgada v Libanonski dolini pod goro Hermonom; in zajame vse njih kralje in jih udari ter usmrti.

11:18  Dosti časa se je Jozue vojskoval z vsemi temi kralji.

11:19  Ni bilo mesta, ki bi se bilo v miru vdalo sinovom Izraelovim, razen Hevejskih, ki so prebivali v Gibeonu; vsa druga so zavzeli z bojem.

11:20  Kajti od Gospoda je bilo, da se je otrdilo njih srce za boj z Izraelom; zato da se izroče prokletju in jim ne bo milosti, ampak da bodo iztrebljeni, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

11:21  In Jozue je prišel tisti čas in zatrl Enakime z gorovja, iz Hebrona, iz Debirja, iz Anaba in z vsega Judovskega gorovja in z vsega Izraelskega gorovja, in izročil jih je prokletju ž njih mesti.

11:22  Nobenega teh Enakimov ni ostalo v deželi Izraelovih sinov, samo v Gazi, v Gatu in v Asdodu jih je preostalo nekaj.

11:23  Tako je zavzel Jozue vso deželo, skladno z vsem, kar je Gospod govoril Mojzesu; in Jozue jo je dal Izraelu v dediščino, vsakemu rodu njegov del. In počivala je dežela od vojne.

Chapter 12

12:1  Ti pa so kralji dežele, ki so jih zmagali Izraelovi sinovi in posedli njih dežele za Jordanom proti solnčnemu vzhodu, od potoka Arnona do gore Hermona, in vso nižino proti vzhodu:

12:2  Sihon, kralj Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu in gospodoval od Aroerja, ki leži ob bregu potoka Arnona in sredi doline, in nad polovico Gileada tja do potoka Jaboka, ki je meja Amonovih sinov;

12:3  in nad ravnino do morja Kinerotskega proti vzhodu, in tja do morja v nižini, to je Slano morje, proti vzhodu, koder drži pot do Bet-jesimota, in ob južni strani pod strminami Pizge.

12:4  In pokrajina Oga, kralja basanskega, ki je preostal izmed velikanov in je prebival v Astarotu in Edreju

12:5  in gospodoval nad goro Hermonom in nad Salko in nad vsem Basanom tja do meje Gesurcev in Maakatovcev, in nad polovico Gileada do meje Sihona, kralja v Hesbonu.

12:6  Mojzes, hlapec Gospodov, in sinovi Izraelovi so porazili ta dva kralja. In Mojzes, hlapec Gospodov, je dal njiju posest Rubenskim, Gadskim in polovici Manasejevega rodu.

12:7  In ti so kralji dežele, ki jih je porazil Jozue in sinovi Izraelovi na tej strani Jordana, proti zahodu, od Baalgada v Libanonski dolini tja do Gole gore, ki se vzdiguje proti Seiru. In Jozue je dal to Izraelovim rodovom v posest, vsakemu njegov del;

12:8  kar je bilo po gorovju in po nižavah in v nižini, po strminah, v puščavi in na južni strani, Hetejce, Amorejce, Kanaance, Ferizejce, Hevejce in Jebusejce:

12:9  kralj v Jerihu, eden; kralj v Aju, ki je blizu Betela, eden;

12:10  kralj v Jeruzalemu, eden, kralj v Hebronu, eden,

12:11  kralj v Jarmutu, eden, kralj v Lahisu, eden,

12:12  kralj v Eglonu, eden, kralj v Gezerju, eden,

12:13  kralj v Debirju, eden, kralj v Gederju, eden,

12:14  kralj v Hormi, eden, kralj v Aradu, eden,

12:15  kralj v Libni, eden, kralj v Adulamu, eden,

12:16  kralj v Makedi, eden, kralj v Betelu, eden,

12:17  kralj v Tapuahu, eden, kralj v Heferju, eden,

12:18  kralj v Afeku, eden, kralj v Lašaronu, eden,

12:19  kralj v Madonu, eden, kralj v Hazorju, eden,

12:20  kralj v Simron-meronu, eden, kralj v Aksafu, eden,

12:21  kralj v Taanahu, eden, kralj v Megidu, eden,

12:22  kralj v Kedesu, eden, kralj v Jokneamu pri Karmelu, eden,

12:23  kralj v Doru na Dorskih višinah, eden, kralj Gojimov v Gilgalu, eden,

12:24  kralj v Tirzi, eden: vseh kraljev trideset in eden.

Chapter 13

13:1  Ko pa je bil Jozue že star in prileten, mu reče Gospod: Star si in prileten, in še je ostalo dosti dežele, ki naj bi jo vzeli v posest.

13:2  To je dežela, ki je še ostala: vse pokrajine Filistejcev in vse Gesursko,

13:3  od Sihorja, ki teče poleg Egipta, tja do meje Ekrona ob severu, kar se šteje h Kanaancem; pet kneževin Filistejcev, Gaza, Asdod, Askelon, Gat, Ekron; tudi kraj Avimcev

13:4  proti jugu; vsa pokrajina Kanaancev in Meara, ki je Sidoncev, tja do Afeka, do meje Amorejcev;

13:5  in vsa pokrajina Gebaljanov in ves Libanon, proti solnčnemu vzhodu, od Baalgada, spodaj ob gori Hermonu do poti v Hamat.

13:6  Vsi gorjanci od Libanona do Misrefotmajima in vsi Sidonci. Nje hočem izgnati pred sinovi Izraelovimi, samo razdéli jih po žrebu v dediščino Izraelu, kakor sem ti zapovedal.

13:7  Razdéli torej to deželo v dediščino devetim rodovom in polovici Manasejevega rodu.

13:8  Kajti Rubenovci in Gadovci so prejeli svojo dediščino z drugo Manasejevo polovico, ki jo jim je dal Mojzes za Jordanom, proti vzhodu; kakor jim je oddelil Mojzes, hlapec Gospodov.

13:9  Od Aroerja, ki leži ob bregu potoka Arnona, in od mesta, ki je sredi doline, in vso ravnino Medebo do Dibona,

13:10  in vsa mesta Sihona, kralja Amorejcev, ki je gospodoval v Hesbonu, prav do meje Amonovih sinov;

13:11  k temu Gilead in pokrajino Gesurcev in Maakatovcev in vso goro Hermon in ves Basan tja do Salke;

13:12  vse Ogovo kraljestvo v Basanu, ki je gospodoval v Astarotu in v Edreju in je bil iz ostanka velikanov; in Mojzes jih je premagal in pregnal.

13:13  A Izraelovi sinovi niso izgnali Gesurcev in Maakatovcev, temuč Gesur in Maakat sta prebivala med Izraelovimi sinovi do današnjega dne. –

13:14  Samo Levijevemu rodu ni dal dediščine; ognjene žrtve Gospodu, Izraelovemu Bogu, so njih dediščina, kakor mu je govoril.

13:15  Dal pa je Mojzes rodu Rubenovih sinov po njih rodovinah,

13:16  da je bila njih pokrajina od Aroerja, ki leži na bregu potoka Arnona, in mesto sredi doline in vsa ravnina pri Medebi;

13:17  Hesbon in vsa njegova mesta, ki so na ravnini: Dibon, Bamotbal, Betbalmeon,

13:18  Jahaz, Kedemot in Mefat,

13:19  Kirjataim, Sibma in Zeret-sahar na hribu v dolini,

13:20  Bet-peor in strmine Pizge in Bet-jesimot

13:21  in vsa mesta na ravnini in vse kraljestvo Sihona, kralja Amorejcev, ki je gospodoval v Hesbonu; njega je Mojzes porazil in madianske kneze, Evija, Rekema, Zura, Hura in Reba, poglavarje Sihonove, ki so prebivali v deželi.

13:22  Tudi Balaama sina Beorjevega, vedeža, so sinovi Izraelovi umorili z mečem med drugimi ubitimi.

13:23  In meja Rubenovim sinovom je bil Jordan in njegovo obrežje. To je dediščina Rubenovih sinov po njih rodovinah, mesta in njih sela.

13:24  In rodu Gadovih sinov je dal Mojzes po njih rodovinah,

13:25  da je bila njih pokrajina: Jazer in vsa mesta v Gileadu in polovica dežele Amonovih sinov tja do Aroerja, ki je pred Rabo;

13:26  in od Hesbona do Ramat-micpe in Betonima in od Mahanaima do debirskih mej;

13:27  v dolini pa Bet-haram, Bet-nimra, Suhot in Zafon, ostanek kraljestva Sihona, kralja v Hesbonu, in Jordan z obrežjem do zadnjega kraja morja Kineretskega, ki je za Jordanom, proti vzhodu.

13:28  To je dediščina Gadovih sinov po njih rodovinah, mesta in njih sela.

13:29  In Mojzes je dal dediščino polovici Manasejevega rodu; in prejela je polovica rodu Manasejevih sinov po svojih rodovinah,

13:30  da je bila njih pokrajina: od Mahanaima ves Basan, vse kraljestvo Oga, kralja v Basanu, in vsi Jairovi trgi, ki so v Basanu, šestdeset mest.

13:31  In polovico Gileada in Astarot in Edrej, mesta Ogovega kraljestva v Basanu, so dobili sinovi Mahirja, Manasejevega sinu, polovica Mahirjevih sinov po njih rodovinah.

13:32  Te so dediščine, ki jih je Mojzes razdelil na poljanah Moabskih, vzhodno od Jordana, Jerihu nasproti.

13:33  Ali Levijevemu rodu ni dal Mojzes dediščine, zakaj Gospod, Bog Izraelov, je njih dediščina, kakor jim je govoril.

Chapter 14

14:1  Te pa so dediščine, ki so jih dobili sinovi Izraelovi v Kanaanski deželi, ki so jih jim porazdelili Eleazar duhovnik in Jozue, sin Nunov, in poglavarji očetovinam vseh rodov Izraelovih sinov;

14:2  po žrebanju so jim pridelili dediščino, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesu, devetim rodom in polovici rodu.

14:3  Dvema rodoma in polovici rodu je namreč Mojzes dal dediščino na oni strani Jordana. Levitom pa ni dal dediščine med njimi nobene.

14:4  Kajti Jožefovih sinov sta bila dva roda, Manase in Efraim; in levitom niso dali deleža v deželi, samo mesta za prebivanje in pašnike okoli njih njih živini in njih blagu.

14:5  Kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, tako so storili Izraelovi sinovi in so razdelili deželo.

14:6  Tedaj pristopijo Judovi sinovi k Jozuetu v Gilgalu, in Kaleb, sin Jefunov, Kenizejec, ga ogovori: Ti veš, kar je rekel Gospod Mojzesu, možu Božjemu, zastran mene in tebe v Kades-barnei.

14:7  Štirideset let sem bil star, ko me je poslal Mojzes, služabnik Gospodov, iz Kades-barnee ogledovat deželo; in prinesel sem mu poročilo, kakor mi je bilo pri srcu.

14:8  Toda moji bratje, ki so šli gori z menoj, so ljudstvu v obup zapeljali srce, jaz pa sem zvesto hodil za Gospodom, Bogom svojim.

14:9  In Mojzes je prisegel tisti dan, rekoč: Gotovo bode dežela, po kateri je stopala tvoja noga, tebi in tvojim otrokom dediščina vekomaj, ker si zvesto hodil za Gospodom, Bogom mojim.

14:10  In sedaj, glej, Gospod me je ohranil v življenju, kakor je govoril teh štirideset in pet let, odkar je govoril besedo to Mojzesu, ko je Izrael potoval po puščavi. In sedaj, glej, danes sem petinosemdeset let star:

14:11  in še danes sem tako krepak kakor tisti dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, je tudi sedaj, da se bojujem in hodim ven in noter.

14:12  Sedaj torej mi daj to gorovje, ki je o njem govoril Gospod tisti dan; kajti slišal si takrat, da so Enakimi ondi in velika in utrjena mesta. Morda bode Gospod z menoj, da jih preženem, kakor je govoril Gospod.

14:13  Tedaj ga blagoslovi Jozue ter da Hebron v dediščino Kalebu, sinu Jefunovemu.

14:14  Zato je prišel Hebron v dedno posest Kalebu, Jefunovemu sinu, Kenizejcu, do današnjega dne, ker je zvesto hodil za Gospodom, Bogom Izraelovim.

14:15  Hebron pa se je prej imenoval Arbovo mesto; ta je bil največji mož med Enakimi. In dežela je počivala od vojen.

Chapter 15

15:1  In delež rodu Judovih sinov po njih rodovinah je bil: do edomske meje, ob Zinski puščavi, južno, na skrajnem jugu.

15:2  In njih južna meja se je začela pri kraju Slanega morja, ob jeziku, ki se razteza proti jugu;

15:3  in je šla proti jugu do Akrabimskega vrha in čez njega do Zina in gori ob južni strani Kades-barnee in skozi Hezron in gori do Adarja in se obrnila do Karke;

15:4  in je šla čez do Azmona in došla k Egiptovskemu potoku, da je bilo morje konec meji. To bodi vaša južna meja.

15:5  Vzhodna meja pa je bilo Slano morje do ustja Jordana. In meja severnega dela se je začela ob jeziku morja pri ustju Jordana,

15:6  in je šla gori proti Bethogli in dalje ob severni strani Bet-arabe, in šla gori do kamena Bohana, Rubenovega sinu,

15:7  in šla je gori k Debirju od doline Ahor in se obrnila severno proti Gilgalu, ki je nasproti višini Adumimu na južni strani potoka; in meja je šla dalje k vodi Ensemesu in njeni konci so bili pri studencu Rogelu;

15:8  in je šla po dolini Hinomovega sinu proti južni strani Jebusejca (to je Jeruzalem); in je šla gori do vrha gore, ki je pred Hinomovo dolino proti zahodu in ob kraju doline Refaimov proti severu.

15:9  Potem je šla meja od vrha gore do studenca pri Neftoahu in k mestom v Efronskem gorovju in navzdol k Baali (ki je Kirjat-jearim);

15:10  in meja se je obrnila od Baale proti zahodu k Seirskemu gorovju in je šla do slemena gore Jearima na severu (to je Kesalon) in se nagnila doli k Betsemesu in šla skozi Timno;

15:11  nato je šla dalje proti severu k slemenu Ekrona in se raztezala do Sikrona in šla čez goro Baalo in došla k Jabneelu, in morje je bilo konec tej meji.

15:12  In zahodna meja je bilo veliko morje in njegovo obrežje. To je meja Judovih sinov kroginkrog po njih rodovinah.

15:13  Kalebu pa, sinu Jefunovemu, je dal delež med Judovimi sinovi po povelju Gospodovem Jozuetu, mesto Arbovo, ki je Hebron. (Arba je bil oče Enakov.)

15:14  In Kaleb je izgnal odondod tri Enakove sinove: Sesaja, Ahimana in Talmaja, Enakove otroke.

15:15  In odtod je šel gori proti prebivalcem v Debirju. Debir se pa je nekdaj imenoval Kirjat-sefer.

15:16  In Kaleb je dejal: Kdor udari Kirjat-sefer in ga dobi, njemu hočem dati Akso, svojo hčer za ženo.

15:17  In Otniel, sin Kenaza, Kalebovega brata, ga je dobil; in dal mu je Akso, svojo hčer, za ženo.

15:18  In zgodi se, ko je šla k njemu, da ga je izpodbujala, naj prosi njenega očeta njive. In spustila se je z osla. In Kaleb ji reče: Kaj ti je?

15:19  Ona pa reče: Daj mi blagoslov; kajti dal si mi južni kraj, daj mi tudi studence voda. In dal ji je studence gornje in dolnje.

15:20  To je dediščina rodu Judovih sinov po njih rodovinah.

15:21  In mesta rodu Judovih sinov od kraja do edomske meje na jugu so bila: Kabzeel, Eder in Jagur,

15:22  Kina, Dimona in Adada,

15:23  Kedes, Hazor in Itnan.

15:24  Zif, Telem in Bealot,

15:25  Hazor-hadata, Kerjot-hezron (ki je Hazor),

15:26  Amam, Sema, Molada,

15:27  Hazar-gada, Hesmon in Betpelet,

15:28  Hazar-sual, Berseba in Bizjotja,

15:29  Baala, Ijim in Ezem,

15:30  Eltolad, Kesil in Horma,

15:31  Ziklag, Madmana in Sansana,

15:32  Lebaot, Silhim, Ajin in Rimon: vseh mest devetindvajset in njih sela.

15:33  V nižavi pa: Estaol, Zora in Asna,

15:34  Zanoah, Enganim, Tapuah in Enam,

15:35  Jarmut in Adulam, Soko in Azeka,

15:36  Saraim, Aditaim, Gedera in Gederotaim: štirinajst mest in njih sela –

15:37  Zenan, Hadasa, Migdalgad,

15:38  Dilan, Micpa, Jokteel,

15:39  Lahis, Bozkat, Eglon,

15:40  Kabon, Lahmam, Kitlis,

15:41  Gederot, Betdagon, Naama in Makeda: šestnajst mest in njih sela. –

15:42  Libna, Eter, Asan,

15:43  Jiftah, Asna, Nezib,

15:44  Keila, Akzib in Maresa: devet mest in njih sela. –

15:45  Ekron, njegove vasi in sela,

15:46  od Ekrona do morja, kar jih je bilo ob strani Asdoda, in njih sela. –

15:47  Asdod, njegove podložne vasi in sela; Gaza, njene podložne vasi in sela do Egiptovskega potoka, in veliko morje in njegovo obrežje. –

15:48  V gorovju pa: Samir, Jatir, Soko,

15:49  Dana in Kirjat-sana (to je Debir),

15:50  Anab, Estemo, Anim,

15:51  Gosen, Holon in Gilo: enajst mest in njih sela. –

15:52  Arab, Duma, Ešan,

15:53  Janim, Bet-tapuah, Afeka,

15:54  Humta, Kirjat-arba (to je Hebron) in Zior: devet mest in njih sela. –

15:55  Maon, Karmel, Zif, Juta,

15:56  Jezreel, Jokdeam, Zanoah,

15:57  Kajn, Gibea in Timna: deset mest in njih sela. –

15:58  Halhul, Betzur, Gedor,

15:59  Maarat, Betanot in Eltekon: šest mest in njih sela. –

15:60  Kirjat-baal (to je Kirjat-jearim) in Raba: dve mesti in njiju sela.

15:61  V puščavi: Betaraba, Midin, Sekaka,

15:62  Nibsan, in Solno mesto in Engedi: šest mest in njih sela.

15:63  Ali Jebusejcev, ki so prebivali v Jeruzalemu, niso mogli izgnati Judovi sinovi. Prebivali so torej Jebusejci z Judovimi sinovi v Jeruzalemu do tega dne.

Chapter 16

16:1  In delež Jožefovim sinovom je šel od Jordana pri Jerihu, poleg Jeriških vod ob vzhodu, puščava, ki gre gori od Jeriha čez gorovje do Betela.

16:2  In meja je šla od Betela do Luza in dalje do meje Arkičanov, do Atarota,

16:3  in navzdol proti zahodu do meje Jafletskih, do meje nižjega Bethorona in do Gezerja, in njen konec je bil pri morju.

16:4  To sta prejela v dediščino Jožefova sinova Manase in Efraim.

16:5  To pa je meja Efraimovih sinov po njih rodovinah: vzhodna meja njih dediščine sega od Atarot-adarja do gorenjega Bethorona;

16:6  in meja je šla proti zahodu do Mikmetata na severni strani in se obrnila proti vzhodu k Taanat-silu in šla mimo njega na vzhodno stran Janohe

16:7  in šla doli od Janohe do Atarota in do Naare, in je segala do Jeriha in se končala pri Jordanu.

16:8  Od Tapuaha je šla meja proti zahodu do potoka Kane in njen konec je bil pri morju. To je dediščina rodu Efraimovih sinov, po njih rodovinah,

16:9  z mesti vred, ki so bila odločena za Efraimove sinove sredi dediščine Manasejevih sinov, vsa tista mesta in njih sela.

16:10  Niso pa izgnali Kanaancev, ki so prebivali v Gezerju; prebivali so torej Kanaanci med Efraimskimi, do tega dne, tlaki in davku podvrženi.

Chapter 17

17:1  In to je bil delež Manasejevemu rodu – kajti on je bil Jožefov prvenec –: Mahirju, Manasejevemu prvencu, očetu Gileadovemu, sta se pridelila Gilead in Basan, zato ker je bil vojščak.

17:2  Drugi Manasejevi sinovi so dobili tudi delež po svojih rodovinah, namreč otroci Abiezerjevi, otroci Helekovi, otroci Asrielovi, otroci Sihemovi, otroci Heferjevi in otroci Semidovi: to so bili moški potomci Manaseja, sinu Jožefovega, po svojih rodovinah.

17:3  Ali Zelofad, sin Heferja, sina Gileada, sina Mahirja, sina Manaseja, ni imel sinov, ampak hčere, in njih imena so ta: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

17:4  Te stopijo pred duhovnika Eleazarja in pred Jozueta, sina Nunovega, in pred kneze in reko: Gospod je zapovedal Mojzesu, naj nam da dediščino med našimi brati. Zato jim je dal po zapovedi Gospodovi dediščino med brati njih očeta.

17:5  In tako je pripadlo Manaseju deset delov razen Gileadske dežele in Basana, ki je vzhodno od Jordana;

17:6  kajti Manasejeve hčere so prejele dediščino med njegovimi sinovi, Gileadska dežela pa je pripadla drugim Manasejevim sinovom.

17:7  In Manasejeva meja je šla od Aserja do Mikmetata, ki je pred Sihemom, in je šla dalje na desno k prebivalcem Entapuaha.

17:8  Kajti pokrajina Tapuah je bila Manasejeva, ali Tapuah ob Manasejevi meji je bil Efraimovih sinov.

17:9  Potem je šla meja doli k potoku Kani, južno od potoka; ta mesta so bila Efraimova sredi med Manasejevimi mesti. Pokrajina Manasejeva pa je bila na severni strani potoka in njen konec je bil pri morju:

17:10  južno je bila Efraimova, severno pa Manasejeva, in morje mu je bilo v mejo; do Aserja se je raztezala proti severu in do Isaharja proti jutru.

17:11  Manase pa je imel v Isaharju in v Aserju: Betsean in njemu podložne vasi in Ibleam in njemu podložne vasi, in prebivalce v Doru in njih podložne vasi in prebivalce v Endoru in njih podložne vasi in prebivalce v Taanahu in njih podložne vasi in prebivalce v Megidu in njih podložne vasi, tiste tri višine.

17:12  Toda Manasejevi sinovi niso mogli pregnati prebivalcev tistih mest, in Kanaancem se je zljubilo ostati v tej deželi.

17:13  Ko pa so se ojačili Izraelovi sinovi, so podvrgli Kanaance davku, a jih niso dočista pregnali.

17:14  Jožefovi sinovi pa so govorili z Jozuetom in rekli: Zakaj si dal meni samo en delež in del v dediščino, ko sem vendar veliko ljudstvo, ker me je doslej blagoslovil Gospod?

17:15  In Jozue jim reče: Ako si veliko ljudstvo, pojdi gori v gozd in si iztrebi ondi v deželi Ferizejcev in Refaimov, ko ti je Efraimsko gorovje pretesno.

17:16  A Jožefovi sinovi reko: To gorovje nam ne bode zadosti; vsi Kanaanci pa, ki prebivajo v ravnini, imajo železne vozove, i oni, ki so v Betseanu in njemu podložnih mestih, i oni, ki so na Jezreelski ravnini.

17:17  Tedaj reče Jozue Jožefovi hiši, Efraimu in Manaseju: Veliko si ljudstvo in veliko imaš moč, ne boš imel le enega deleža,

17:18  ampak gorovje bodi tvoje; ker pa je gozd, posekaj ga in do koncev gozda bodi tvoje; zakaj ti preženeš Kanaance, čeprav imajo železne vozove in čeprav so močni.

Chapter 18

18:1  In vsa občina Izraelovih sinov se je zbrala v Silu, in tu so razpeli shodni šator; in dežela je bila premagana pred njimi.

18:2  Bilo je pa še sedem rodov Izraelovih sinov, ki se jim še ni pridelila njih dediščina.

18:3  In Jozue reče Izraelovim sinovom: Doklej bodete leni, da ne pojdete si prilastit dežele, ki vam jo je dal Gospod, vaših očetov Bog?

18:4  Določite si po tri može iz vsakega rodu, in hočem jih poslati, da vstanejo in preidejo deželo ter jo popišejo, kakor je treba za njih dediščine, in potem naj zopet pridejo k meni.

18:5  In naj razdelé deželo v sedem delov: Juda naj ostane v svoji pokrajini na jugu, in Jožefova hiša ostani v svoji pokrajini na severu.

18:6  Vi pa napravite popis dežele v sedmih oddelkih in mi ga prinesite sem; in vržem za vas žreb tu pred Gospodom, Bogom našim.

18:7  Kajti leviti nimajo deleža med vami, temuč duhovska služba Gospodu je njih dediščina; Gad in Ruben in polovica Manasejevega rodu so prejeli svoj del onostran Jordana proti vzhodu, kakor jim je dal Mojzes, hlapec Gospodov.

18:8  Vstanejo torej tisti možje in se odpravijo. In Jozue jim zapove, ko hočejo iti popisovat deželo, rekoč: Pojdite ter prehodite deželo, in ko jo popišete, pridite zopet k meni, in vržem za vas tu, v Silu, žreb pred Gospodom.

18:9  In možje gredo ter obhodijo deželo in jo popišejo v knjigi po njenih mestih, v sedmih oddelkih, in pridejo k Jozuetu v tabor v Silo.

18:10  Tedaj vrže Jozue zanje žreb v Silu pred Gospodom in razdeli deželo med Izraelove sinove, vsakemu njegov del.

18:11  In žreb je padel za rod Benjaminovih sinov po njih rodovinah, in pokrajina njih deleža je šla med Judovimi sinovi in med Jožefovimi sinovi.

18:12  In njih meja na severni strani se je začela od Jordana in je šla gori za hrbtom Jeriha na severu in šla čez gore proti zahodu, in njen konec je bil pri Betavenski puščavi.

18:13  In meja je šla dalje odtod k Luzu, za hrbtom Luza (ki je Betel) proti jugu; in je šla doli proti Atarot-adarju čez goro, ki je na južni strani ob nižjem Bethoronu.

18:14  Potem se je raztezala in se obrnila proti zahodu, južno od gore, ki je pred Bethoronom na južni strani, in njen konec je bil pri Kirjat-baalu, ki je Kirjat-jearim, mesto Judovih sinov. To je zahodna stran.

18:15  Južna stran pa se je začela ob koncu Kirjat-jearima, in meja je šla proti zahodu in se končala tik studenca pri Neftoahu

18:16  in šla doli k zadnjemu koncu gore, ki je pred dolino Hinomovega sina, ki je v dolini Refaimov proti severu, in je šla doli po Hinomovi dolini ob strani Jebusejcev proti jugu in doli k studencu Rogelu;

18:17  in se je raztezala na sever in prišla proti Ensemesu in dalje h Gelilotu, ki je nasproti griču Adumimu, in je šla doli h kamenu Bohana, Rubenovega sina;

18:18  in je prešla k slemenu, ki je severno nasproti Arabi, in doli v Arabo;

18:19  in meja je šla dalje ob strani Bethogle proti severu in se je končala pri severnem jeziku Slanega morja, ob južnem koncu Jordana. To je južna meja.

18:20  Jordan pa je bil meja na vzhodni strani. To je bila dediščina Benjaminovih sinov po svoji meji kroginkrog, po njih rodovinah.

18:21  Mesta pa rodu Benjaminovih sinov, po njih rodovinah so bila: Jeriho, Bethogla, Emek-keziz,

18:22  Betaraba, Zemaraim, Betel,

18:23  Avim, Para, Ofra,

18:24  Kefar-amoni, Ofni in Geba: dvanajst mest in njih sela;

18:25  Gibeon, Rama, Beerot,

18:26  Micpe, Kefira, Moza,

18:27  Rekem, Irpeel, Tarala,

18:28  Zela, Elef in Jebusejec (to je Jeruzalem), Gibeat in Kirjat: štirinajst mest in njih sela. To je dediščina Benjaminovih sinov po njih rodovinah.

Chapter 19

19:1  In drugi žreb je padel za Simeona, v delež rodu Simeonovih sinov po njih rodovinah; in njih dediščina je bila sredi dediščine Judovih sinov.

19:2  In njim je bilo v dediščino: Berseba, Seba, Molada,

19:3  Hazar-sual, Bala, Ezem,

19:4  Eltolad, Betul, Horma,

19:5  Ziklag, Bet-markabot, Hazar-susa,

19:6  Betlebaot in Saruhen: trinajst mest in njih sela.

19:7  Ajin, Rimon, Eter in Asan: štiri mesta in njih sela.

19:8  In vsa sela, ki so okoli teh mest tja do Baalat-beera, ki je Rama na jugu. To je dediščina rodu Simeonovih sinov po njih rodovinah.

19:9  Od deleža Judovih sinov je bila dediščina Simeonovih sinov: kajti delež Judovih sinov je bil prevelik zanje, zato so dobili Simeonovi sinovi dediščino sredi njih dediščine.

19:10  Tretji žreb je padel za Zebulonove sinove po njih rodovinah. In meja njih dediščine je segala do Sarida,

19:11  in je šla gori proti zahodu in do Marala in segala do Dabeseta in šla tik potoka, ki teče pred Jokneamom;

19:12  in se je obrnila od Sarida vzhodno proti solnčnemu vzhodu do meje Kislot-tabora in je šla do Dabrata in gori k Jafiji

19:13  in odtod dalje vzhodno proti vzhodu do Gat-heferja, do Etkazina, in prišla do Rimona, ki se razteza do Nea;

19:14  in tu se je meja obrnila k severu proti Hanatonu in njen konec je bil v dolini Iftahela;

19:15  in Katat, Nahalal, Simron, Idala, Betlehem: dvanajst mest in njih sela.

19:16  To je dediščina Zebulonovih sinov po njih rodovinah, ta mesta in njih sela.

19:17  Četrti žreb je padel za Isaharja, Isaharjevim sinom po njih rodovinah.

19:18  In njih pokrajina je bila: Jezreel, Kesulot, Sunem,

19:19  Hafaraim, Šion, Anaharat,

19:20  Rabit, Kisjon, Ebez,

19:21  Remet, Enganim, Enhada in Betpazez;

19:22  in meja je segala do Tabora, Sahazume in Betsemesa, in konec meji je bil Jordan: šestnajst mest in njih sela.

19:23  To je dediščina rodu Isaharjevih sinov po njih rodovinah, mesta in njih sela.

19:24  Peti žreb je padel za rod Aserjevih sinov po njih rodovinah.

19:25  In njih pokrajina je bila: Helkat, Hali, Beten, Aksaf,

19:26  Alamelek, Amad, Misal, in meja je segala do Karmela ob morju in do Sihor-libnata;

19:27  in se je obrnila proti solnčnemu vzhodu k Betdagonu in segala do Zebulona in do doline Iftahela proti severu, do Betemeka in Nehiela, in je šla naprej do Kabula na levi strani:

19:28  in Ebron, Rehob, Hamon, Kana, tja do velikega Sidona;

19:29  in meja se je obrnila do Rame in do utrjenega mesta Tira in krenila proti Hosi, in njen konec je bil pri morju, ob okraju Akzibu;

19:30  tudi Uma, Afek in Rehob: dvaindvajset mest in njih sela.

19:31  To je dediščina rodu Aserjevih sinov po njih rodovinah, ta mesta in njih sela.

19:32  Šesti žreb je padel za Neftalijeve sinove, Neftalijevim sinovom po njih rodovinah.

19:33  In njih meja je bila od Helefa, od hrasta v Zaananimu in Adami-nekeba in Jabneela do Lakuma, in njen konec pri Jordanu;

19:34  in meja se je obrnila proti zahodu k Aznot-taboru in je šla odtod do Hukoka in je segala do Zebulona na jugu, na zahodu pa do Aserja in do Jude ob Jordanu, proti solnčnemu vzhodu.

19:35  In utrjena mesta so bila: Zidim, Zer, Hamat, Rakat, Kineret,

19:36  Adama, Rama, Hazor,

19:37  Kedes, Edrej, Enhazor,

19:38  Iron, Migdalel, Horem, Betanat in Betsemes: devetnajst mest in njih sela.

19:39  To je dediščina rodu Neftalijevih sinov po njih rodovinah, ta mesta in njih sela.

19:40  Sedmi žreb je padel za rod Danovih sinov po njih rodovinah.

19:41  In pokrajina njih dediščine je bila: Zora, Estaol, Irsemes,

19:42  Saalabin, Ajalon, Itla,

19:43  Elon, Timnata, Ekron,

19:44  Elteke, Gibeton, Baalat,

19:45  Jehud, Beneberak, Gat-rimon,

19:46  Mejarkon, Rakon z okrajem nasproti Jopi.

19:47  In meja Danovih sinov se je pozneje raztezala še dalje; zakaj Danovi sinovi so šli gori in se bojevali zoper Lesem in so ga dobili in udarili z ostrino meča, in so si ga prilastili ter v njem prebivali, in imenovali so Lesem Dan po imenu Dana, svojega očeta.

19:48  To je dediščina rodu Danovih sinov po njih rodovinah, ta mesta in njih sela.

19:49  Tako so končali delitev dežele v dediščine po njenih mejah; tudi Jozuetu, Nunovemu sinu, so dali Izraelovi sinovi dediščino sredi sebe:

19:50  po zapovedi Gospodovi so mu dali mesto, ki ga je želel, namreč Timnat-serah na gorovju Efraimskem. In sezidal je mesto in prebival v njem.

19:51  To so dediščine, ki so jih po žrebu razdelili Eleazar duhovnik in Jozue, sin Nunov, in poglavarji očetovin vseh rodov Izraelovih sinov v Silu pred Gospodom, ob vhodu shodnega šatora. In končali so razdeljevanje zemlje.

Chapter 20

20:1  In Gospod je govoril Jozuetu, rekoč:

20:2  Govori Izraelovim sinovom in reci: Določite si zavetna mesta, o katerih sem vam govoril po Mojzesu,

20:3  da sme zbežati tja ubijalec, ki ubije človeka nehotoma in ponevedoma, da vam bodo v zavetišča pred maščevalcem krvi.

20:4  In kdor zbeži v eno teh mest, naj oznani, stoječ ob vhodu v mestna vrata, svojo stvar starejšinam tistega mesta, in vzamejo ga k sebi v mesto in mu dado prostora, da prebiva med njimi.

20:5  In ako ga preganja maščevalec krvi, mu ne smejo izročiti ubijalca, kajti ubil je svojega bližnjega ponevedoma in ga ni poprej sovražil.

20:6  Naj ostane v tistem mestu, dokler se ne postavi pred občino zaradi sodbe in dokler ne umrje veliki duhovnik, ki bode v tem času. Tedaj naj se vrne ubijalec in pride v svoje mesto in v svojo hišo v mestu, odkoder je zbežal.

20:7  In odločili so Kedes v Galileji na Neftalijevem gorovju in Sihem na Efraimskem gorovju in Kirjat-arbo (ki je Hebron) na gorovju Judovem.

20:8  In za Jordanom, vzhodno od Jeriha, so določili Bezer v puščavi, na ravnini, od Rubenovega rodu, in Ramot v Gileadu od Gadovega rodu in Golan v Basanu od Manasejevega rodu.

20:9  Ta so bila določena mesta za vse Izraelove sinove in za tujce, ki med njimi bivajo, da bi tja zbežal, kdor je ubil človeka nehotoma, da mu ne bo umreti po roki maščevalca krvi, dokler se ne postavi pred občino.

Chapter 21

21:1  Tedaj pristopijo poglavarji levitskih očetov k Eleazarju duhovniku in k Jozuetu, sinu Nunovemu, in k poglavarjem očetov Izraelovih rodov

21:2  in jih ogovore v Silu, v Kanaanski deželi, takole: Gospod je zapovedal po Mojzesu, da naj dobimo mesta v domovanje in njih okraje za živino svojo.

21:3  Dali so torej Izraelovi sinovi levitom od dediščine svoje, po povelju Gospodovem, tale mesta ž njih okraji.

21:4  In žreb je padel za rodovine Kahatovcev: in dobili so sinovi Arona duhovnika, leviti, po žrebu trinajst mest od rodu Judovega, od rodu Simeonovega in od rodu Benjaminovega.

21:5  Drugi Kahatovi sinovi pa so dobili po žrebu deset mest od rodovin rodu Efraimovega, od rodu Danovega in od polovice rodu Manasejevega.

21:6  Gersonovi sinovi pa so dobili po žrebu trinajst mest od rodovin rodu Isaharjevega, od rodu Aserjevega in od rodu Neftalijevega in od polovice Manasejevega rodu v Basanu.

21:7  Merarijevi sinovi so dobili po svojih rodovinah dvanajst mest od rodu Rubenovega, od rodu Gadovega in od rodu Zebulonovega.

21:8  Dali so torej Izraelovi sinovi po žrebu levitom ta mesta ž njih okraji, kakor je bil Gospod zapovedal po Mojzesu.

21:9  Od rodu sinov Judovih in od rodu sinov Simeonovih so dali ta mesta, ki so jih z imeni imenovali;

21:10  in bila so za Aronove sinove iz rodovin Kahatovcev, ki so bili Levijevi otroci; kajti njih je bil prvi delež.

21:11  Dali so jim torej mesto Arba, ki je bil oče Enakov, v Judovih gorah (to je Hebron) in pašnike okoli njega.

21:12  Ali njive tega mesta in njegova sela so dali v posest Kalebu, sinu Jefunovemu.

21:13  In sinovom Arona duhovnika so dali Hebron in njegove pašnike, zavetno mesto za ubijalca, in Libno s pašniki

21:14  in Jatir s pašniki in Estemoo s pašniki

21:15  in Holon in njegove pašnike in Debir s pašniki

21:16  in Ajin s pašniki in Juto s pašniki in Betsemes s pašniki: devet mest od teh dveh rodov.

21:17  Od Benjaminovega rodu pa Gibeon ž njegovimi pašniki, Gebo s pašniki,

21:18  Anatot s pašniki in Almon s pašniki: štiri mesta.

21:19  Vseh mest Aronovih sinov, duhovnikov, je bilo trinajst in pašniki okoli njih.

21:20  In rodovine Kahatovih sinov, leviti, drugi Kahatovi sinovi, kar jih je še preostajalo, so dobili mesta svojega žreba od rodu Efraimovega.

21:21  In dali so jim Sihem, zavetno mesto za ubijalca, ž njegovimi pašniki v Efraimskem gorovju in Gezer s pašniki

21:22  in Kibzaim s pašniki in Bethoron s pašniki: štiri mesta.

21:23  In od Danovega rodu: Elteke s pašniki, Gibeton s pašniki,

21:24  Ajalon s pašniki, Gat-rimon s pašniki: štiri mesta.

21:25  Od polovice Manasejevega rodu pa dve mesti: Taanah s pašniki in Gat-rimon s pašniki.

21:26  Vseh mest, ki so jih dobili tisti drugi sinovi Kahatove rodovine, je bilo deset in pašniki okoli njih.

21:27  In Gersonovim sinovom, levitskim rodovinam, so dali od polovice Manasejevega rodu dve mesti: Golan v Basanu, zavetno mesto za ubijalca, ž njegovimi pašniki in Beastero s pašniki.

21:28  Od Isaharjevega rodu pa Kisjon s pašniki, Dabrat s pašniki,

21:29  Jarmut s pašniki in Enganim s pašniki: štiri mesta.

21:30  In od Aserjevega rodu: Misal s pašniki, Abdon s pašniki,

21:31  Helkat s pašniki in Rehob s pašniki: štiri mesta.

21:32  In od Neftalijevega rodu: Kedes v Galileji, zavetno mesto za ubijalca, in njegove pašnike, Hamot-dor s pašniki in Kartan s pašniki: tri mesta.

21:33  Vseh mest Gersonovcev po njih rodovinah je bilo trinajst in pašniki okoli njih.

21:34  In rodovinam Merarijevih sinov, levitom, kar jih je še bilo, so dali od Zebulonovega rodu: Jokneam s pašniki, Karto s pašniki,

21:35  Dimno s pašniki, Nahalal s pašniki: štiri mesta.

21:36  In od Rubenovega rodu: Bezer s pašniki, Jahaz s pašniki,

21:37  Kedemot s pašniki in Mefaat s pašniki: štiri mesta.

21:38  In od Gadovega rodu: Ramot v Gileadu, zavetno mesto za ubijalca, in njegove pašnike, in Mahanaim s pašniki,

21:39  Hesbon s pašniki, Jazer s pašniki: štiri mesta skup.

21:40  Vsa ta so bila mesta Merarijevih sinov po njih rodovinah, kolikor je še bilo levitskih rodovin: dvanajst mest so dobili po žrebu.

21:41  Vseh levitskih mest sredi posestva Izraelovih sinov je bilo oseminštirideset mest ž njih pašniki.

21:42  Ta mesta so imela vsako svoje pašnike okoli sebe; tako je bilo pri vseh teh mestih.

21:43  Tako je dal Gospod Izraelu vso deželo, ki jo je s prisego obljubil dati njih očetom, in so jo posedli in v njej prebivali.

21:44  In Gospod jim je pripravil pokoj vsepovsod, po vsem, kar je bil prisegel njih očetom; in ni mogel stati ne eden izmed vseh njih sovražnikov pred njimi; vse njih sovražnike jim je dal Gospod v roke.

21:45  Ni izginila besedica od vsega dobrega, kar je bil Gospod obljubil Izraelovi hiši; vse se je izpolnilo.

Chapter 22

22:1  Tedaj pokliče Jozue Rubenske in Gadske in polovico Manasejevega rodu

22:2  in jim reče: Ohranili ste vse, kar vam je bil zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov, in ste poslušali glas moj v vsem, kar sem vam zapovedal.

22:3  Niste zapustili svojih bratov vse tiste mnoge dni do dandanes, a zvesto ste pazili na zapoved Gospoda, Boga svojega.

22:4  Ker pa je zdaj pripravil Gospod, vaš Bog, pokoj vašim bratom, kakor jim je bil obljubil, zato pojdite sedaj in se vrnite v svoje šatore, v posestva svojega deželo, ki vam jo je dal Mojzes, hlapec Gospodov, onostran Jordana.

22:5  Samo prizadevajte si skrbno, da izpolnjujete zapoved in postavo, ki vam jo je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov: da ljubite Gospoda, Boga svojega, ter hodite po vseh potih njegovih in hranite zapovedi njegove in se njega oklepate in njemu služite iz vsega srca svojega in z vso dušo svojo.

22:6  In blagoslovil jih je Jozue ter jih odpustil, in šli so k svojim šatorom.

22:7  Polovici Manasejevega rodu je bil dal Mojzes dediščino v Basanu, a drugi polovici je dal Jozue med njih brati tostran Jordana, proti zahodu. Vrhutega jih je Jozue, ko jih je odpuščal v njih šatore, blagoslovil

22:8  in jim govoril, rekoč: Vrnite se z mnogim blagom v svoje šatore, z jako mnogoštevilno živino, s srebrom, zlatom, bronom in z železom in z mnogimi oblačili; delite plen sovražnikov svojih s svojimi brati.

22:9  In vrnili so se sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in polovica Manasejevega rodu, in ko so se odpravili od Izraelovih sinov iz Sila, ki je v deželi Kanaanski, so šli v Gileadsko pokrajino, v svojega posestva deželo, ki so jo bili posedli s poveljem Gospodovim po Mojzesu.

22:10  In ko pridejo v kraje pri Jordanu, ki so v deželi Kanaanski, zgrade ondi ob Jordanu oltar sinovi Rubenovi in Gadovi in polovica Manasejevega rodu, velik in očiten oltar.

22:11  In zaslišijo sinovi Izraelovi, da se govori: Glej, sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in polovica Manasejevega rodu so zgradili oltar na pročelju Kanaanske dežele, v krajih pri Jordanu, nasprotno Izraelovim sinovom.

22:12  In ko so to slišali, se zbere vsa občina Izraelovih sinov v Silo, da bi šli zoper nje v boj.

22:13  In sinovi Izraelovi pošljejo k Rubenovim in Gadovim sinovom in k polovici Manasejevega rodu v Gileadsko pokrajino Pinehasa, sina Eleazarja duhovnika,

22:14  in ž njim deset knezov, po enega kneza očetovske hiše za vsak Izraelov rod; in vsak izmed njih je bil poglavar očetovske hiše med tisoči Izraelovimi.

22:15  In ko pridejo k Rubenovim in Gadovim sinovom in k polovici Manasejevega rodu v Gileadsko pokrajino, jih ogovore, rekoč:

22:16  Tako pravi vsa občina Gospodova: Kakšna je to nezvestoba, ki ste jo zagrešili proti Izraelovemu Bogu, ko ste se odvrnili danes, da ne bi hodili za Gospodom, in ste si zgradili oltar, upirajoč se danes Gospodu?

22:17  Majhna li nam je pregreha s Peorjem, ki se je nismo očistili do današnjega dne in zaradi katere je šiba zadela občino Gospodovo,

22:18  da se odvračate danes, da ne bi šli za Gospodom? In zgodi se, ker se danes upirate Gospodu, da se bo jutri jezil nad vso občino Izraelovo!

22:19  Ali če je dežela vašega posestva nečista, preidite v deželo posestva Gospodovega, kjer je prebivališče Gospodovo, in vzemite si last med nami; samo ne bodite uporni Gospodu in nam s tem, da si gradite oltar razen oltarja Gospoda, Boga našega.

22:20  Ni li se pregrešil Ahan, sin Zerahov, z nezvestobo, ko je vzel od prokletega, in jeza Gospodova je prišla nad vso občino Izraelovo? In on ni poginil sam v svoji pregrehi!

22:21  Nato odgovore Rubenovi in Gadovi sinovi in polovica Manasejevega rodu ter reko poglavarjem tisoč Izraelovih:

22:22  Bog bogov, Jehova, Bog bogov, Jehova, On ve, in tudi Izrael naj ve: Ako se je storilo v upornosti ali iz nezvestobe proti Gospodu, ne bodi nam v pomoč danes!

22:23  Ako smo si zgradili oltar z namenom, da se odvrnemo ter ne bomo hodili za Gospodom, ali da bomo na njem darovali žgalne in jedilne daritve ali pokladali nanj mirovne žrtve, naj nas kaznuje zato Gospod!

22:24  Marveč storili smo to v skrbi za dobro stvar, meneč: V prihodnjih časih bi lahko rekli otroci vaši našim otrokom: Kaj vam je do Gospoda, Boga Izraelovega?

22:25  Saj je Gospod naredil Jordan v mejo med nami in vami, sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi: nimate deleža v Gospodu! S tem bi vaši otroci odvrnili otroke naše od strahu Gospodovega.

22:26  Zato smo rekli: Dejte, zgradimo si oltar, ne za žgalne žrtve, ne za klalne daritve,

22:27  ampak da bodi priča med nami in vami in za naše rodove za nami, da smemo opravljati Gospodu službo pred Njim s svojimi žgalnimi, klalnimi in mirovnimi žrtvami, ter da ne smejo vaši otroci reči našim otrokom v prihodnjih časih: Nimate deleža v Gospodu.

22:28  Rekli smo torej: Ako nam tako poreko ali rodovom našim za nami v prihodnjih časih, bomo dejali: Glejte podobščino Gospodovega oltarja, ki so ga postavili očetje naši, ne za žgalno, ne za klalno daritev, ampak da bodi priča med nami in vami.

22:29  Bog ne daj, da bi se uprli zoper Gospoda in se danes odvrnili, ne hoteč hoditi za Gospodom, da si zgradimo oltar za žgalno, jedilno in klalno daritev, razen oltarja Gospoda, Boga našega, ki je pred njegovim prebivališčem!

22:30  Ko so pa slišali Pinehas duhovnik in knezi občine, poglavarji tisoč Izraelovih, ki so bili ž njim, te besede, ki so jih govorili Rubenovi in Gadovi in Manasejevi sinovi, se jim je dobro videlo.

22:31  In Pinehas, Eleazarjev sin, duhovnik, reče Rubenovim in Gadovim in Manasejevim sinovom: Danes spoznavamo, da je Gospod med nami, ker niste zagrešili te nezvestobe zoper Gospoda. Sedaj ste rešili Izraelove sinove roke Gospodove!

22:32  Tedaj se vrnejo Pinehas, sin Eleazarja duhovnika, in knezi od Rubenovih in Gadovih sinov iz Gileadske pokrajine v Kanaansko deželo k Izraelovim sinovom in jim prineso poročilo.

22:33  In stvar se je dobra videla sinovom Izraelovim; in Izraelovi sinovi so hvalili Boga in niso več omenili, da pojdejo zoper nje v boj ugonabljat deželo, ki prebivajo v njej sinovi Rubenovi in sinovi gadovi.

22:34  In Rubenovi in Gadovi sinovi so imenovali oltar Priča, zakaj „on je priča med nami, da je Jehova Bog“.

Chapter 23

23:1  In po mnogih dnevih, ko je bil dal Gospod pokoj Izraelu od vseh njegovih sovražnikov povsod okoli, in Jozue je bil že star in prileten,

23:2  skliče Jozue vse Izraelce in njih starejšine, poglavarje, sodnike in oblastnike in jim reče: Star sem in prileten;

23:3  vi pa ste videli vse, kar je storil Gospod, Bog vaš, vsem tem narodom spričo vas, zakaj Gospod, Bog vaš, on je, ki se je bojeval za vas.

23:4  Glejte, pridelil sem vam po žrebu te narode, kar jih je še ostalo, v dediščino vašim rodovom, od Jordana z vsemi narodi vred, ki sem jih iztrebil, do velikega morja proti solnčnemu zahodu.

23:5  Gospod pa, vaš Bog, jih izpahne pred vami ter jih prežene izpred obličja vašega, in posedete njih deželo, kakor vam je obljubil Gospod, Bog vaš.

23:6  Bodite torej prav trdni, da hranite in izpolnjujete vse, kar je pisano v knjigi Mojzesovega zakona, da se od tega ne ganete ne na desno, ne na levo;

23:7  da ne pridete med te narode, med tiste, ki preostajajo med vami, in se ne spominjate imena njih bogov in ne prisegate pri njih, tudi jim ne služite in jih ne molite;

23:8  ampak oklepajte se Gospoda, Boga svojega, kakor ste delali do tega dne.

23:9  Zakaj Gospod je zatrl pred vami velike in mogočne narode, in kar se vas tiče, nihče ni mogel stati pred vami do tega dne.

23:10  Eden vaših jih lahko podi tisoč, kajti Gospod, Bog vaš, on je, ki se bojuje za vas, kakor vam je govoril.

23:11  Zato skrbno čuvajte duše svoje, da ljubite Gospoda, svojega Boga!

23:12  Sicer če kakorkoli pojdete nazaj in se oklenete ostanka teh narodov, tistih, ki so preostali med vami, in se boste ženili in možile ž njimi, da pridete med nje in oni med vas:

23:13  vedite prav gotovo, da ne bo več Gospod, Bog vaš, zatiral teh narodov pred vami, temuč vam bodo v zanko in v zadrgo in kakor bič na bokih in trnje v očeh, dokler ne poginete s površja te dobre dežele, ki vam jo je dal Gospod, Bog vaš.

23:14  In glejte, jaz odhajam danes po poti vsega zemeljskega. Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Gospod, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.

23:15  Kakor pa se je izpolnila vsaka dobra beseda, ki jo je Gospod, vaš Bog, govoril za vas, tako stori Gospod, da se uresniči nad vami vsaka huda beseda, dokler vas ne iztrebi s površja te dobre zemlje, ki vam jo je dal Gospod, vaš Bog.

23:16  Ako prestopite zavezo Gospoda, Boga svojega, ki vam jo je zapovedal, in pojdete služit drugim bogovom in jih boste molili, tedaj se vname jeza Gospodova zoper vas, in hitro poginete s površja te dobre dežele, ki vam jo dal.

Chapter 24

24:1  In Jozue zbere vse Izraelove rodove v Sihemu in skliče starejšine Izraelove in poglavarje, sodnike in oblastnike njegove. In postavijo se pred Bogom.

24:2  In Jozue reče vsemu ljudstvu: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Vaši očetje so nekdaj prebivali onostran velereke, zlasti Terah, Abrahamov in Nahorjev oče, in služili drugim bogovom.

24:3  In vzel sem očeta vašega Abrahama z one strani velereke in sem ga vodil po vsej Kanaanski deželi ter pomnožil njegovo seme, ko sem mu dal Izaka.

24:4  In Izaku sem dal Jakoba in Ezava, Ezavu pa sem dal Seirsko gorovje, da ga posede; a Jakob in njegovi sinovi so šli doli v Egipt.

24:5  In poslal sem Mojzesa in Arona, in bičal sem Egipt pri vsem, kar sem storil sredi njega, in potem sem vas izpeljal.

24:6  Ko sem pa odpeljal vaše očete iz Egipta in ste prišli k morju, so se gnali Egipčani za vašimi očeti z vozovi in konjiki do Rdečega morja.

24:7  In ko so zavpili h Gospodu, je postavil temo med vas in Egipčane in pripeljal morje čeznje, da jih je zagrnilo. In oči vaše so videle, kar sem storil v Egiptu. Potem ste bivali dosti časa v puščavi.

24:8  In privedel sem vas v deželo Amorejcev, ki so prebivali za Jordanom; in bojevali so se z vami, in dal sem vam jih v roke, in posedli ste njih deželo, in nje sem zatrl pred vami.

24:9  Tedaj je vstal Balak, sin Ziporjev, kralj moabski, in se je bojeval z Izraelom; in je poslal ter poklical Balaama, sina Beorjevega, da vas prekolne.

24:10  A nisem hotel poslušati Balaama, zato vas je tembolj blagoslovil, in otel sem vas iz njegove roke.

24:11  In ko ste šli čez Jordan in prišli do Jeriha, so se bojevali meščani iz Jeriha z vami, in Amorejci, Ferizejci, Kanaanci, Hetejci, Girgasejci, Hevejci in Jebusejci, in dal sem vam jih v roke.

24:12  In poslal sem sršene pred vami, ki so jih pregnali izpred vas, kakor dva kralja Amorejcev – ne z mečem tvojim, ne z lokom tvojim.

24:13  In dal sem vam deželo, ki je niste obdelovali, in mesta, ki jih niste zidali, in prebivate v njih in uživate od vinogradov in oljk, ki jih niste zasadili.

24:14  Zatorej se bojte zdaj Gospoda ter mu služite s popolno vdanostjo in v resnici, in odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje za velereko in v Egiptu, in služite Gospodu!

24:15  A če se vam zdi slabo služiti Gospodu, izberite si danes, komu boste služili: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje onostran velereke, ali bogovom Amorejcev, ki prebivate v njih deželi; jaz pa in moja hiša hočemo služiti Gospodu.

24:16  Nato odgovori ljudstvo in reče: Bog ne daj, da bi zapustili Gospoda in služili drugim bogovom!

24:17  Zakaj Gospod, Bog naš, je tisti, ki je nas in očete naše odpeljal iz Egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in je delal pred našimi očmi taka velika znamenja ter nas hranil po vsem potu, ki smo po njem šli, in med vsemi narodi, mimo katerih smo potovali.

24:18  In Gospod je pred nami izpahnil vse narode, zlasti Amorejce, ki so prebivali v deželi. Tudi mi hočemo služiti Gospodu, zakaj on je naš Bog.

24:19  Jozue reče ljudstvu: Vi ne morete služiti Gospodu, zakaj on je presveti Bog, goreči Bog; on ne bo prenašal prestopkov vaših in grehov vaših.

24:20  Ako zapustite Gospoda in boste služili tujim bogovom, se obrne on ter vam napravi hudo in vas pokonča, potem ko vam je dobro storil.

24:21  Ljudstvo pa reče Jozuetu: Nikar, temuč Gospodu hočemo služiti.

24:22  In Jozue reče ljudstvu: Priče ste zoper sebe, da ste si izvolili Gospoda, da mu boste služili. In reko: Da, priče smo.

24:23  Odpravite torej zdaj, veli, tuje bogove, ki so med vami, in nagnite srce svoje h Gospodu, Bogu Izraelovemu!

24:24  In ljudstvo odgovori Jozuetu: Gospodu, Bogu svojemu, hočemo služiti in glas njegov poslušati.

24:25  Tako je storil Jozue tisti dan zavezo z ljudstvom in mu je dal postavo in sodbo v Sihemu.

24:26  In Jozue je napisal te besede v knjigo Božjega zakona, in vzame velik kamen in ga ondi postavi pod hrastom, ki je bil pri Gospodovem svetišču.

24:27  In Jozue reče vsemu ljudstvu: Glej, ta kamen bodi priča zoper nas; kajti slišal je vse Gospodove besede, ki nam jih je govoril, zato bodi priča zoper vas, da ne zatajite Boga svojega.

24:28  Potem razpusti Jozue ljudstvo, vsakega v dediščino njegovo.

24:29  In zgodi se po teh rečeh, da umre Jozue, sin Nunov, hlapec Gospodov, ko je bil star sto in deset let.

24:30  In pokopali so ga v kraju dediščine njegove, v Timnat-serahu, ki je v Efraimskem gorovju, severno ob gori Gaasu.

24:31  In Izrael je služil Gospodu, dokler je živel Jozue in dokler so, še dosti časa za Jozuetom, živeli starejšine, ki so vedeli za vse Gospodovo delo, katero je storil za Izraela.

24:32  In Jožefove kosti, ki so jih prinesli sinovi Izraelovi iz Egipta, so pokopali v Sihemu na kosu zemljišča, ki ga je bil kupil Jakob od sinov Hemorja, očeta Sihemovega, za sto kesit, in tako so prišle v dediščino Jožefovim sinovom.

24:33  Tudi Eleazar, sin Aronov, je umrl, in pokopali so ga v Gibei, ki je bila njegovega sinu Pinehasa, dana mu v Efraimskem gorovju.