SloStritar - Mark

Chapter 1

1:1  Začetek evangelja Jezusa Kristusa, sina Božjega;

1:2  Kakor je pisano v prerokih; "Glej, jaz pošiljam angelja svojega pred obličjem tvojim, kteri bo pripravil pot tvojo pred teboj..

1:3  "Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov; poravnajte steze njegove."

1:4  Krščeval je Janez v puščavi in oznanjeval krst pokore za odpuščanje grehov.

1:5  In izhajala je k njemu vsa Judejska dežela in Jeruzalemci; in krščeval jih je vse v Jordanu reki, in izpovedovali so grehe svoje.

1:6  Bil je pa Janez oblečen v kameljo dlako, in pas usnjat okoli ledja svojega; in jedel je kobilice in med divji.

1:7  In oznanjeval je, govoreč: Močneji od mene gre za menoj, kteremu nisem vreden, pripognivši se odvezati jermena na obutalu njegovem.

1:8  Jaz sem vas krstil z vodo; ali on vas bo krstil z Duhom svetim.

1:9  In zgodí se tiste dni, da pride Jezus iz Nazareta Galilejskega, in krsti ga Janez v Jordanu.

1:10  In precej, stopajoč iz vode, ugleda, da se odpirajo nebesa, in Duh ko golob shaja na-nj.

1:11  In glas se oglasi z nebes: Ti si sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji.

1:12  In precej ga izžene Duh v puščavo.

1:13  In bil je tam v puščavi štirideset dní, in izkušal ga je satan, in bil je z zverino; in angelji so mu stregli.

1:14  Ko so pa Janeza izročili Herodu, pride Jezus v Galilejo, oznanjujoč evangelj kraljestva Božjega,

1:15  In govoreč: Izpolnil se je čas, in približalo se je kraljestvo Božje: spokorite se, in verujte v evangelj.

1:16  Hodé pa ob morji Galilejskem, ugleda Simona in Andreja brata njegovega, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča.

1:17  In reče jima Jezus: Pojdita za menoj, in naredil bom, da bosta lovca ljudî.

1:18  In popustívši precej mreže svoje, odideta za njim.

1:19  In prišedši odtod malo dalje, ugleda Jakoba sina Zebedejevega, in Janeza brata njegovega, a ona krpata v ladji mreže.

1:20  In precej ju pokliče. In popustivši očeta svojega Zebedeja v ladji z najemniki, odideta za njim.

1:21  Ter vnidejo v Kapernaum; in precej v soboto vnide v shajališče, ter je učil.

1:22  In strmeli so nad naukom njegovim; kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor pismarji.

1:23  In bil je v njih shajališči človek, kteri je imel duha nečistega, in zavpije,

1:24  Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si – svetnik Božji.

1:25  In zapretí mu Jezus, govoreč: Umolkni, in izidi iz njega,

1:26  In duh nečisti ga strese, in zakričí z močnim glasom,; in izide iž njega.

1:27  In vsi se prestrašijo, tako, da so vpraševali eden drugega, govoreč: Kaj je to? kakošen je ta novi nauk, da z oblastjo tudi duhovom nečistim ukazuje, in pokorni so mu?

1:28  In precej izide glas o njem po vsej pokrajini Galilejskej.

1:29  In izšedši precej iz shajališča, pridejo v hišo Simona in Andreja, z Jakobom in Janezom.

1:30  Tašča pa Simonova ležala je mrzlična; in precej mu povedó za njo.

1:31  In pristopivši, vzdigne jo, prijemši jo za roko; in precej jo je pustila mrzlica, ter jim je stregla

1:32  Zvečer pa, ko je solnce zatonilo, prinašali so k njemu vse bolnike in obsedence.

1:33  In vse mesto se je bilo zbralo k vratom.

1:34  In uzdravil je mnogo bolnikov od različnih bolezni; in hudičev je mnogo izgnal, in ni dal govoriti hudičem, ker so ga poznali.

1:35  In zjutraj zeló zgodaj vstane in izide, ter odide na samoten kraj, in tam je molil.

1:36  In za njim potekó Simon in kteri so bili ž njim.

1:37  In ko ga najdejo, rekó mu; Vsi te iščejo.

1:38  Pa jim reče: Pojdimo v bližnje trge, da bom tudi tam učil; kajti za to sem prišel.

1:39  In učil je po njih shajališčih, po vsej Galileji, in hudiče je izganjal.

1:40  Pa pride k njemu gobavec, proseč ga in klečeč pred njim, in govoreč mu: Če hočeš, moreš me očistiti.

1:41  In Jezusu se zasmili, in stegnivši roko, dotakne se ga in mu reče: Hočem, očisti se!

1:42  In ko je to rekel, precej je odšla od njega goba, in bil je očiščen.

1:43  In zapretivši mu, izžene ga precej,

1:44  In velí mu: Glej, da nikomur nič ne povéš; nego pojdi, pokaži se duhovnu, in prinesi za očiščenje svoje, kar je ukazal Mojzes, njim za pričo.

1:45  On pa, ko je izšel, jel je mnogo oznanjevati in reč razglaševati, tako, da ni mogel Jezus nič več očitno v mesto vniti; nego zunej po samotnih krajih je bil, in prihajali so k njemu od vseh stranî.

Chapter 2

2:1  In zopet vnide v Kapernaum črez nekoliko dnî; in zasliši se, da je v hiši.

2:2  In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vratmi ne; in govoril jim je besedo.

2:3  Pa pridejo k njemu in prinesó mrtvoudnega, kterega so štirje nosili.

2:4  In ko mu se niso mogli približati za voljo ljudstva, odkrijejo streho, kjer je bil, in ko so jo predrli, spusté oder, na kterem je mrtvoudni ležal.

2:5  Videvši pa Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpuščajo ti se grehi tvoji.

2:6  Bili so pa tam nekteri od pismarjev, kteri so sedeli in premišljevali v srcih svojih:

2:7  Kaj ta tako Boga preklinja? Kdo more odpuščati grehe, razen eden, Bog?

2:8  In spoznavši Jezus precej z duhom svojim, da tako premišljujejo sami s seboj, reče jim: Kaj to premišljujete v srcih svojih?

2:9  Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: Odpuščajo ti se grehi? ali reči: Vstani in vzemi oder svoj, in hodi?

2:10  Da boste pa vedeli, da ima oblast sin človečji odpuščati na zemlji grehe, (velí mrtvoudnemu:)

2:11  Tebi pravim: Vstani in vzemi oder svoj, in pojdi na dom svoj.

2:12  In precej vstane in vzeme oder, in izide pred vsemi, da so se vsi čudili in Boga hvalili, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli.

2:13  In zopet izide k morju. In vse ljudstvo je prihajalo k njemu, in učil jih je.

2:14  In mimo gredé ugleda Levija sina Alfejevega, da sedí na mitnici, in reče mu: Pojdi za menoj. Pa vstane in odide za njim.

2:15  In zgodí se, ko je sedel za mizo v hiši njegovej, da je tudi mnogo mitarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in učenci njegovimi; kajti bilo jih je veliko, kteri so šli za njim.

2:16  Pismarji pa in Farizeji, videvši ga, da jé z mitarji in grešniki, govorili so učencem njegovim; Kaj je to, da z mitarji in grešniki jé in pije?

2:17  In slišavši to Jezus, reče jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, nego grešnike na pokoro.

2:18  A učenci Janezovi in Farizejski so se postili; ter pridejo in mu rekó: Za kaj se učenci Janezovi in Farizejski postijo, tvoji se pa učenci ne postijo?

2:19  Pa jim Jezus reče: Morejo li se svatje, kedar je ženin ž njimi, postiti? Dokler imajo s seboj ženina, ne morejo se postiti.

2:20  Prišli bodo pa dnevi, ko jim se bo ženin odvzel, in tedaj se bodo postili tiste dní.

2:21  In nikdor zaplate iz novega sukna ne prišiva na staro obleko, sicer odtrga nova njena zaplata od starega še nekaj, in luknja bo veča.

2:22  In nikdor ne deva novega vina v stare mehove; sicer predere vino novo mehove, in vino se izlije, in mehovi se pokazé; nego novo vino je treba v nove mehove vlijati.

2:23  In zgodí se, da je šel v soboto skozi setve, in jeli so učenci njegovi po poti gredé trgati klasje.

2:24  Pa mu rekó Farizeji: Glej, kaj delajo v soboto, kar se ne smé?

2:25  In on jim reče: Niste li nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v sili in se je ulakotil, on in kteri so bili ž njim?

2:26  Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abijatar véliki duhoven, ter je snedel postavljene kruhe, kterih ni smel nikdor jesti, razen duhovni, in dal je tudi tistim, kteri so bili ž njim?

2:27  In reče jim: Sobota je ustvarjena za voljo človeka, a ne človek za voljo sobote.

2:28  Za to je sin človečji gospodar tudi sobote.

Chapter 3

3:1  In zopet vnide v shajališče, in bil je tam človek, kteri je imel suho roko.

3:2  In pazili so na-nj, če ga bo uzdravil v soboto, da bi ga zatožili.

3:3  Pa reče človeku, kteri je imel suho roko: Stopi na sredo!

3:4  In reče jim: Ali se sme v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? življenje oteti, ali pogubiti? Oni so pa molčali.

3:5  In pogledavši po njih okoli z jezo, milovaje trdovratnost njih srca, velí človeku: Stegni roko svojo! Pa stegne, in roka njegova je bila zdrava kakor druga.

3:6  In Farizeji izidejo, ter se precej s Herodovci za-nj posvetujejo, kako bi ga pogubili.

3:7  Ali Jezus odide z učenci svojimi k morju; in velika množica iz Galileje je šla za njim, in iz Judeje,

3:8  In iz Jeruzalema, in iz Idumeje, in z one strani Jordana: in kteri so prebivali okoli Tira in Sidona: množica velika, ko so slišali, kakošne rečí dela, prišli so k njemu.

3:9  Pa reče učencem svojim, naj mu bo ladjica pripravljena, za voljo ljudstva, da ga ne bi stiskali.

3:10  Kajti veliko jih je uzdravil, tako, da so padali na-nj, da bi se ga dotikali, kterikoli so imeli bolezni;

3:11  In nečisti duhovi, ko so ga videli, padali so pred njim, in kričali so, govoreč: Ti si sin Božji.

3:12  In zeló jim je pretil, naj ga ne razglasé.

3:13  In izide na goro, in pokliče k sebi, ktere je on hotel; ter pridejo k njemu.

3:14  In postavi jih dvanajst, da bi bili ž njim, in da bi jih poslal oznanjevat;

3:15  In bi imeli oblast uzdravljati bolezni, in izganjati hudiče.

3:16  Simona, in dá mu ime Peter;

3:17  In Jakoba sina Zebedejevega, in Janeza brata Jakobovega; in dá jima ime Boanerges, to je: Sinova gromova.

3:18  In Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Tomaža, in Jakoba sina Alfejevega, in Tadeja, in Simona Kananičana.

3:19  In Juda Iškarijana, kteri ga je tudi izdal.

3:20  In pridejo v hišo; in snide se zopet ljudstvo, tako, da še kruha niso mogli pojesti.

3:21  In slišavši to rojaki njegovi, šli so, da bi ga vjeli; kajti govorili so: Iz sebe je.

3:22  In pismarji, kteri so bili prišli iz Jeruzalema, pravili so: Belzebula ima, in: S poglavarjem hudičev izganja hudiče.

3:23  In poklicavši jih k sebi, govoril jim je v prilikah: Kako more satan satana izganjati?

3:24  In če se kraljestvo samo zoper sebe razdvojí, ne more ostati to kraljestvo;

3:25  In če se dom sam zoper sebe razdvojí, ne more ostati ta dom;

3:26  In če je vstal satan sam zoper sebe, in se je razdvojil, ne more ostati, nego po njem je.

3:27  Nikdor ne more močnemu vniti v hišo in mu posode pobrati, če poprej močnega ne zveže, in tedaj bo okradel hišo njegovo.

3:28  Resnično vam pravim, da se bodo vsi grehi odpustili sinovom človečjim, tudi kletvine, s kterimikoli bi prekleli Boga;

3:29  Kdor se pa zarotí proti svetemu Duhu, nima odpuščanja na vekomaj, nego kriv je večne sodbe.

3:30  Kajti govorili so: Nečistega duha ima.

3:31  Ter pridejo bratje njegovi in mati njegova, in stoječ zunej, pošljejo k njemu, da ga pokličejo.

3:32  In sedelo je ljudstvo okoli njega; in rekó mu: Glej, mati tvoja in bratje tvoji te zunej iščejo.

3:33  In odgovorí jim, govoreč: Kdo je mati moja, ali bratje moji?

3:34  In ozré se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej mati moja in bratje moji!

3:35  Kajti kdorkoli storí voljo Božjo, on je brat moj in sestra moja in mati.

Chapter 4

4:1  In zopet začne učiti ob morji. In zbere se pri njem mnogo ljudstva, toliko, da stopi v ladjo, ter je sedel na morji; in vse ljudstvo je bilo ob morji na tléh.

4:2  In učil jih je v prilikah mnogo, in pravil jim je v nauku svojem:

4:3  Poslušajte! Glej, izšel je sejavec sejat.

4:4  In zgodí se, ko je sejal, padlo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tice nebeške in ga pozobale.

4:5  A drugo je padlo na skalnata tlá, kjer ni imelo mnogo zemlje, in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.

4:6  Ko je pa solnce vzšlo, ovenelo je; in ker ni imelo korenine, usahnilo je.

4:7  In drugo je padlo v trnje. In trnje je zrastlo in ga udušilo; in ni dalo sadú.

4:8  In drugo je padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, kteri je rastel in se množil, in rodilo je po trideset, in po šestdeset, in po sto.

4:9  In reče jim: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

4:10  Ko je pa ostal sam, vprašajo ga tisti, kteri so bili pri njem z dvanajsterimi, za to priliko.

4:11  Pa jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnost kraljestva Božjega; onim pa, ki so zunej, godí se vse v prilikah;

4:12  Da vidijo in gledajo, pa ne ugledajo; in slišijo ter poslušajo, pa ne umejo; da se ne bi kedaj spreobrnili, in bi se jim odpustili grehi.

4:13  In reče jim: Ne umete li te prilike? a kako boste vse prilike umeli?

4:14  Sejavec seje besedo.

4:15  Ti so pa, ki so poleg ceste: kjer se seje beseda, in so jo slišali, precej pride satan in vzeme besedo, ktera je posejana v njih srca,

4:16  In enako so ti, ki so na skalnata tlá posejani: kteri besedo, ki so jo slišali, precej z veseljem sprejmó;

4:17  Pa nimajo korenine v sebi, nego so nestanovitni; potem ko nastane stiska ali preganjanje za voljo besede, pohujšujejo se precej.

4:18  In ti so, ki so v trnje posejani: ti so, kteri besedo slišijo;

4:19  Pa skrbí tega sveta, in ničemurnost bogastva, in druge slasti se prikradejo, in udušé besedo, in brez sadú je.

4:20  In ti so, ki so na dobro zemljo posejani: kteri besedo poslušajo in sprejemajo, ter prinašajo sad, po trideset, in po šestdeset, in po sto.

4:21  In reče jim; Prižiga li se sveča, da se pod mernik postavi ali pod posteljo? a ne, da se na svečnik postavi?

4:22  Kajti nič ni skrivnega, kar se ne bi razodelo; in nič ni tako skritega, da ne bi prišlo na svetlo.

4:23  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

4:24  In reče jim: Pomislite, kaj slišite! S kakoršno mero boste merili, merilo se bo vam, in pridalo se bo vam, ki poslušate.

4:25  Kajti kdor ima, dalo mu se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, ka ima.

4:26  In reče: Tako je kraljestvo Božje, kakor človek, če vrže seme v zemljo,

4:27  In spí in vstaja po noči in po dnevu, in seme poganja, in raste, da ne vé on.

4:28  Kajti zemlja sama od sebe rodí, najprej travo, potem klas, potem polno pšenico v klasu.

4:29  Ko pa sad dozorí, precej pošlje srp; kajti nastala je žetev.

4:30  In reče: Komu bomo primerili kraljestvo Božje? ali v kakošnej priliki ga bomo upodobili?

4:31  Ono je, kakor zrno gorušično, ktero je, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen, ktera so na zemlji;

4:32  In ko je vsejano, raste, in postane veče od vseh zelišč, in dela velike veje, da se morejo pod senco njegovo tice nebeške nastanjevati.

4:33  In v mnogih takošnih prilikah jim je govoril besedo, ko so jo mogli poslušati.

4:34  Brez prilike jim pa ni govoril; a posebej je učencem svojim razlagal vse.

4:35  In reče jim tisti dan, ko se je zvečerilo: Prepeljimo se na oni kraj.

4:36  In zapustivši ljudstvo, vzemó ga, kakor je bil v ladji; bile so pa tudi druge ladjice ž njim.

4:37  Kar nastane vélik vihar od vetra; in valovi so se vlivali v ladjo, da se je uže napolnjevala.

4:38  In on je bil na krmi, spé na vzglavji; in zbudé ga, in rekó mu: Učenik, ali ti ni nič mar, da pogibamo?

4:39  In vstavši, zapretí vetru, in reče morju; Umolkni, umiri se! In nehal je veter, in nastala je velika tihota.

4:40  In reče jim: Kaj ste tako plašni? Kako, da nimate vere?

4:41  In uplašili so se z velikim strahom, in govorili so med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu tudi veter in morje pokorna?

Chapter 5

5:1  Ter pridejo na drugo stran morja, v okolico Gadarensko.

5:2  In precej, ko stopi iz ladje, sreča ga človek iz grobov, kteri je imel nečistega duha,

5:3  In je prebivališče imel v grobih; in tudi z verigami ga ni mogel nihče zvezati:

5:4  Kajti bil je velikokrat z oklepami in verigami zvezan, pa je verige potrgal in oklepe polomil, in nihče ga ni mogel ukrotiti.

5:5  In vedno, po noči in po dnevu, bil je po gorah in po grobih, ter je kričal in se bíl s kamenjem.

5:6  Ugledavši pa Jezusa oddaleč, steče, ter mu se pokloni.

5:7  In zakričavši z močnim glasom, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, sin Boga najvišega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!

5:8  (Govoril mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka.)

5:9  In vpraša ga: Kako ti je ime? Pa odgovorí in reče: Legeon mi je ime, ker nas je mnogo.

5:10  In prosil ga je zeló, naj jih ne izžene iz tega kraja.

5:11  Bila je pa tam pri gorah velika čreda svinj, ktere so se pasle;

5:12  In zaprosijo ga vsi hudiči, govoreč: Dovoli nam, da vnidemo va-nje.

5:13  In Jezus jim precej dovoli. In duhovi nečisti izidejo in vnidejo v svinje; in zakadí se čreda z brega v morje – bilo jih je pa kaki dve tisoči – ter potonejo v morji.

5:14  Tisti pa, ki so svinje pasli, pobegnejo, in oznanijo po mestu in po vaséh. Pa izidejo, da pogledajo, kaj bi to bilo, kar se je zgodilo.

5:15  In pridejo k Jezusu, in ugledajo obsedenca, da sedí in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legeon, in preplašijo se.

5:16  In povedó jim tisti, kteri so bili videli, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.

5:17  In začnó ga prositi, naj odide iž njih krajev.

5:18  In ko stopi na ladjo, prosil ga je obsedenec, da bi bil ž njim.

5:19  Jezus mu pa ne dopustí, nego mu reče: Pojdi na dom svoj k svojim, in naznani jim, kaj ti je Gospod storil, in kako se te je usmilil.

5:20  Ter odide in začne oznanjevati po Deseterih mestih, kaj mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

5:21  In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, zbere se pri njem mnogo ljudstva; in bil je pri morji.

5:22  In glej, eden od starešin shajališča, po imenu Jair, pride in ko ga ugleda, pade mu pred noge;

5:23  In prosil ga je zeló, govoreč: Hči mi umira; pridi, polóži na njo roké, da ozdravi in bo živa.

5:24  Pa odide ž njim; in šlo je za njim mnogo ljudstva, in stiskali so ga.

5:25  In neka žena, ktera je imela krvotok dvanajst let,

5:26  In je mnogo pretrpela od mnogih zdravnikov, in potrošila vse svoje; pa jej ni nič pomagalo, nego je še huje bilo;

5:27  Prišla je, slišavši za Jezusa, med ljudstvom od zadi in se je dotaknila obleke njegove.

5:28  Kajti djala je: Če se le obleke njegove dotaknem, ozdravela bom.

5:29  In precej je usahnil vir krvi njene, in spoznala je po životu, da je ozdravela od bolezni.

5:30  In začutivši Jezus precej po sebi, da je moč iž njega izšla, reče, obrnivši se med ljudstvom: Kdo se je dotaknil moje obleke?

5:31  Pa mu rekó učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?

5:32  In oziral se je okoli, da bi ugledal tisto, ktera je to storila.

5:33  Žena pa, vedoč, kaj jej se je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi, in pred njim pade in mu pové vso resnico.

5:34  On jej pa reče: Hči, vera tvoja ti je pomogla; pojdi v miru, in bodi zdrava od nadloge svoje.

5:35  In ko je še govoril, pridejo od starešine shajališčnega, govoreč: Hči tvoja je umrla; čemu nadleguješ še učeniku?

5:36  Jezus pa precej, ko je slišal besedo, ktero so povedali, reče starešini: Ne boj se, le veruj!

5:37  In ni pustil nikomur, da bi šel za njim, razen Petru in Jakobu in Janezu bratu Jakobovemu.

5:38  In pride v starešinovo hišo, in ugleda hrup in tiste, kteri so mnogo jokali in hrumeli.

5:39  In ko vnide, reče jim: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, nego spí.

5:40  In posmehovali so mu se. On pa izžene vse, in vzeme očeta in mater deklice, in te, kteri so bili ž njim, in vnide, kjer je deklica ležala.

5:41  In prijemši deklico za roko, velí jej: Talita, kumi! to se tolmači: Deklica, (pravim ti,) vstani!

5:42  In precej je vstala deklica in hodila; imela je pa dvanajst let; in začudijo se z velikim čudom.

5:43  In zapové jim zeló, naj nikdor ne zvé tega; in reče, naj jej dadó jesti.

Chapter 6

6:1  In izide odtod, in pride v domovino svojo; in za njim so šli učenci njegovi.

6:2  In ko je bila sobota, jel je v shajališči učiti; in mnogi poslušalci so strmeli, govoreč: Odkod temu to? in kakošna je ta modrost, ki mu je dana, da se tudi takošni čudeži z rokami njegovimi delajo?

6:3  Ali ni ta tesar, sin Marijin, brat pa Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? in niso li sestre njegove tu med nami? In pohujševali so se nad njim.

6:4  Jezus jim pa reče: Nikjer ni prerok brez časti, razen v domovini svojej, in pri rodbini in na domu svojem.

6:5  In ni mogel ondej nobenega čudeža storiti, razen da je malo bolnikov, položivši na nje roke, uzdravil.

6:6  In čudil se je njih neveri: in hodil je okoli po vaséh in učil.

6:7  Pa pokliče k sebi dvanajstere, in začne jih razpošiljati po dva in dva, in dajal jim je oblast nad duhovi nečistimi.

6:8  In zapové jim, naj ničesar ne jemljó na pot razen same palice; ne torbe, ne kruha, ne v pasu denarja;

6:9  Nego da naj si obujejo opanke, in naj ne oblačijo dveh sukenj.

6:10  In govoril jim je: Kjerkoli vnidete v hišo, tam ostanite, dokler ne izidete odondod.

6:11  In kterikoli vas ne bi sprejeli in vas ne poslušali, gredé odondod otresite prah izpod nog svojih, njim za pričo. Resnično vam pravim: Laže bo Sodomi ali Gomori v dan sodbe, nego tistemu mestu.

6:12  In ko so odšli, oznanjevali so ljudém, naj se spokoré.

6:13  In izganjali so mnogo hudičev, in mazali z oljem mnogo bolnikov, in uzdravljali.

6:14  In slišal je to kralj Herod (kajti ime njegovo se je bilo razglasilo), in pravil je: Janez Krstnik je od mrtvih vstal, in za to se godé čudeži po njem.

6:15  Drugi so govorili: Elija je; a drugi so pravili: Prerok je, ali kakor kteri od prerokov.

6:16  Slišavši pa to Herod, reče: Ta je tisti Janez, kteremu sem jaz glavo odsekal, on je vstal od mrtvih.

6:17  Kajti ta Herod je bil poslal in vjel Janeza, ter ga vklenil v ječi, zavoljo Herodijade, svojega brata Filipa žene, da se je ž njo oženil;

6:18  Kajti Janez je djal Herodu: Ne smeš imeti svojega brata žene.

6:19  Herodijada ga je pa zalezovala, in hotela ga je umoriti; pa ni mogla.

6:20  Kajti Herod se je bal Janeza, vedoč, da je on pravičen in svet mož, ter ga je varoval; in mnogo je delal, kakor mu je on rekel, in rad ga je poslušal.

6:21  In ko je napočil priložen dan, da je Herod v spomin svojega rojstva večerjo napravil svojim knezom in stotnikom in Galilejskim prvakom,

6:22  Ter je prišla noter Herodijadina hči in plesala in se prikupila Herodu in gostom, reče kralj dekletu: Prosi me, karkoli hočeš, in dal ti bom.

6:23  In priseže jej: Karkoli me boš prosila, dal ti bom, noter do polovice kraljestva mojega.

6:24  Ona pa izide in reče materi svojej: Ktero reč ga bom prosila? Ona pa reče: Glavo Janeza Krstnika.

6:25  Ter vnide precej jadrno h kralju in ga zaprosi, govoreč: Hočem, da mi daj pri tej priči v skledi glavo Janeza Krstnika.

6:26  In kralj postane žalosten; pa za voljo prisege in gostov jej ni hotel odreči.

6:27  In precej pošlje kralj rabeljna, in zapové prinesti glavo njegovo.

6:28  Ta pa odide in mu odseka v ječi glavo, in prinese glavo njegovo v skledi, in dá jo dekletu; a dekle jo dá materi svojej.

6:29  In slišavši to učenci njegovi, pridejo in vzemó truplo njegovo, ter ga denejo v grob.

6:30  In snidejo se aposteljni pri Jezusu in mu vse sporočé, in to, kar so storili in ljudi naučili.

6:31  Pa jim reče: Pojdite vi sami na samoten kraj, in malo počijte. Kajti bilo jih je veliko, kteri so prihajali in odhajali, in še jesti niso utegnili.

6:32  Ter odidejo na ladji v samoten kraj sami.

6:33  In videlo jih je ljudstvo, ko so odhajali, in spoznajo ga mnogi; in peš iz vseh mest potekó tje, in prehité jih, in snidejo se k njemu.

6:34  In izstopivši, zagleda Jezus mnogo ljudstva, in zasmilijo mu se; kajti bili so kakor ovce, ktere nimajo pastirja. In začne jih učiti mnogo reči.

6:35  In ko je bila ura uže pozna, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Samoten je kraj in ura uže pozna;

6:36  Razpústi jih, da odidejo v okolne vasí in trge, ter si kupijo kruha, ker nimajo kaj jesti.

6:37  On pa odgovorí in jim reče: Dajte jim vi jesti. Pa mu rekó: Če odidemo in kupimo za dve sto grošev kruha, ter jim damo jesti?

6:38  On jim pa reče: Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte! In zvedevši, rekó: Pet, in dve ribi.

6:39  In zapové jim, naj posadé zaporedoma, omizje za omizjem, po zelenej travi.

6:40  In posedejo se v vrste, po sto in po petdeset.

6:41  In vzemši petere hlebe in tisti dve ribi, ozrè se proti nebu in blagoslovi; ter razlomi hlebe, in dajal je učencem svojim, naj položé pred nje. In dve ribi razdelí vsem.

6:42  In jedli so vsi, in nasitili so se.

6:43  In pobrali so koscev, dvanajst košev polnih, in ostankov od rib.

6:44  In bilo jih je, kteri so jedli hlebe, kakih pet tisoč móž.

6:45  In precej prisili učence svoje, naj vstopijo v ladjo in gredó naprej črez morje k Betsajdi, dokler ne razpustí ljudstva.

6:46  In ko jih je odpravil, odide na goro molit.

6:47  In ko se je zvečerilo, bila je ladja sredi morja, in on sam na zemlji.

6:48  In zagleda jih, da se mučijo z veslanjem; bil jim je namreč veter nasproti. In okoli četrte straže po noči pride k njim, hodé po morji; in hotel je iti mimo njih.

6:49  Oni pa, videvši ga, da hodi po morji, menili so, da je prikazen, in zakričé:

6:50  Kajti vsi so ga zagledali in preplašili se. In precej jih ogovorí in jim reče: Zaupajte; jaz sem, ne bojte se!

6:51  In stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In zeló so se zavzemali in čudili,

6:52  Ker niso umeli tega od hlebov; kajti srce njih je bilo okamenelo.

6:53  In ko se prepeljejo, pridejo na zemljo Genezaretsko in potisnejo ladjo h kraju.

6:54  In ko stopijo iz ladje, spoznajo ga precej;

6:55  Ter obletajo vso tisto okolico, in začnó na posteljah bolnike prinašati, kjer so slišali, da je on.

6:56  In kamorkoli je hodil, v trge ali v mesta ali v vasí, pokladali so po ulicah bolnike, in prosili so ga, da bi se le robú obleke njegove dotaknili; in kterikoli so se ga dotikali, ozdravljeni so bili.

Chapter 7

7:1  In snidejo se pri njem Farizeji in nekteri od pismarjev, kteri so bili prišli iz Jeruzalema;

7:2  In videvši nektere učence njegove, da s priprostimi rokami, to je z neumitimi, jedó kruh, zavrnejo jih.

7:3  (Kajti Farizeji in vsi Judje ne jedó, dokler s pestjó ne umijejo rok, izpolnjevaje izročilo starijih.

7:4  In prišedši s trga, ne jedó, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih je rečî, ktere so sprejeli, in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in klopî.)

7:5  Na to ga vprašajo Farizeji in pismarji: Za kaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starijih, nego z neumitimi rokami jedó kruh?

7:6  On jim pa odgovorí in reče: Lepo je prerokoval Izaija za vas hinavce, kakor je pisano: "To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, srce njih je pa daleč od mene.

7:7  Ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške."

7:8  Kajti opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške, umivanje vrčev in kupic, in mnogo drugih tém podobnih rečî počinjate.

7:9  In reče jim: Lepo zametujete zapoved Božjo, da izročilo svoje ohranite.

7:10  Mojzes namreč je rekel: "Spoštuj očeta svojega in mater svojo." In: "Kdor preklinja očeta ali mater, naj s smrtjo pogine."

7:11  Vi pa pravite: Če reče človek očetu ali materi: Korban! (to je: Dar je,) s čimer ti pomorem.

7:12  In ne puščate mu nič več storiti očetu svojemu ali materi svojej,

7:13  Zametovaje besedo Božjo za voljo postave svoje, ktero ste postavili; in mnogo tém podobnih rečî počinjate.

7:14  In poklicavši vse ljudstvo, reče jim: Poslušajte me vsi, in umejte!

7:15  Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunej v njega prihaja; nego to, kar izhaja iž njega, to je, kar skruni človeka.

7:16  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

7:17  In ko vnide od ljudstva proč v hišo, vpraševali so ga učenci njegovi za to priliko.

7:18  Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da vse to, kar od zunej v človeka prihaja, ne more ga oskruniti?

7:19  Ker ne gre v srce njegovo, nego v trebuh; in izhaja ven, čisteč vse jedí.

7:20  Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni.

7:21  Kajti od znotrej, iz srca človeškega izhajajo hudobne misli, prešestva, kurbarije, poboji;

7:22  Kraje, lakomnost, hudobnost, zvijača, nečistost, hudobno oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost.

7:23  Vse te hudobne rečí od znotrej izhajajo, in skrunijo človeka.

7:24  In vstavši odtod, odide v Tirske in Sidonske kraje. In vstopivši v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel za-nj; ali ni se mogel prikriti.

7:25  Kajti slišavši za-nj žena, ktere hči je imela duha nečistega, pride in mu pade pred noge.

7:26  Bila je pa žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu; in prosila ga je, naj bi izgnal hudiča iz hčeri njéne.

7:27  Jezus jej pa reče: Pojenjaj, naj se poprej nasitijo otroci; ker ni lepo, da se vzeme kruh otrokom, in se vrže psom.

7:28  Ona pa odgovorí in mu reče: Dà, gospod! ali tudi psi pod mizo jedó od drobtin otrók.

7:29  Pa jej reče: Za voljo té besede, pojdi; izšel je hudič iz hčeri tvoje.

7:30  In odšedši na dom svoj, našla je, da je izšel hudič iž nje, in hčer je ležala na postelji.

7:31  In Jezus izide zopet iz Tirskih in Sidonskih predelov, in pride h Galilejskemu morju, po sredi predelov Deseterih mest.

7:32  In pripeljejo mu gluhega in mutastega, ter ga zaprosijo, naj bi položil na-nj roko.

7:33  In vzemši ga od ljudstva proč na stran, položí prste svoje v ušesa njegova, in pljune in se dotakne jezika njegovega

7:34  In pogledavši na nebo, vzdihne in mu reče: Efata, to je: Odpri se!

7:35  In precej se odpró ušesa njegova; in razveže se vez jezika njegovega, in govoril je prav.

7:36  In zapové jim, naj nikomur ne povedó; ali bolj ko jim je prepovedoval, bolj so oznanjevali.

7:37  In presilno so se čudili, govoreč: Vse je dobro naredil; gluhim nareja, da slišijo, in mutastim, da govoré.

Chapter 8

8:1  Tiste dní, ko je bilo vse polno ljudstva pri njem, in niso imeli kaj jesti, pokliče Jezus učence svoje, in reče jim:

8:2  Ljudstvo mi se smili; kajti uže tri dni so pri meni, in nimajo kaj jesti;

8:3  In če jih pustim lačne na njih dom, oslabeli bodo na poti; kajti nekteri od njih so daleč prišli.

8:4  Pa mu odgovoré učenci njegovi: Odkod bi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom?

8:5  In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa rekó: Sedem.

8:6  Pa zapové ljudstvu, naj se posedejo po tleh. In vzemši sedmere hlebe, zahvali, in prelomi, in dajal je učencem svojim, naj položé pred nje in položili so pred ljudstvo.

8:7  In imeli so malo rib; in blagoslovivši jih, reče, naj položé tudi té pred nje.

8:8  Ter so jedli in nasitili se; in pobrali so ostanke koscev, sedem košev.

8:9  Bilo jih je pa, kteri so jedli, kake štiri tisoči; in razpustí jih.

8:10  In precej vstopi v ladjo z učenci svojimi, in pride v Dalmanutske kraje.

8:11  Pa izidejo Farizeji, in začnó se ž njim prepirati, in zahtevali so od njega znamenje z neba, izkušajoč ga.

8:12  In vzdihnivši z duhom svojim, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu zarodu.

8:13  In pustivši jih, stopi precej v ladjo, in odide na drugo stran.

8:14  Pozabili so pa vzeti kruha, in niso imeli več kakor en hleb s seboj v ladji.

8:15  In naročal jim je, govoreč: Glejte, varujte se kvasú Farizejskega in kvasú Herodovega.

8:16  In premišljevali so sami s seboj, govoreč: Kruha nimamo.

8:17  In ko Jezus to spazi, reče jim: Kaj premišljujete, da nimate kruha? Ali še ne spoznate, in ne umete? ali imate še okamenjeno srce svoje?

8:18  Očí imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li?

8:19  Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Rekó mu: Dvanajst.

8:20  Ko sem jih pa sedem med štiri tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Oni pa rekó: Sedem.

8:21  In reče jim: Kako ne umete?

8:22  In pride v Betsajdo. In pripeljejo mu slepca, in zaprosijo ga, naj se ga dotakne.

8:23  In prijemši slepca za roko, izpelje ga ven iz vasí; ter pljune v očí njegove, in položivši roke na-nj, vpraša ga, če kaj vidi?

8:24  Pa spregleda, in reče: Vidim ljudí, da kakor drevesa okoli hodijo.

8:25  Potem položí zopet roke na očí njegove, in reče mu, naj pogleda. In ozdravel je, in videl je bistro vse.

8:26  In odpravi ga na dom njegov, govoreč: Ne hodi ne v vas, in tudi nikomur v vasi ne povéj.

8:27  Ter izide Jezus, in učenci njegovi v vasí Cezareje Filipove; in po poti je vpraševal učence svoje, govoreč jim: Kdo pravijo ljudjé, da sem jaz?

8:28  Oni mu pa odgovoré: Janez Krstnik; in drugi: Elija; drugi pa: Eden od prerokov.

8:29  In on jim reče: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter pa odgovorí in mu reče: Ti si Kristus.

8:30  In zapretí jim, naj nikomur ne pripovedujejo za-nj.

8:31  In začne jih učiti, da mora sin človečji mnogo pretrpeti, in zavržen biti od starešin in vélikih duhovnov in pismarjev, in umorjen biti, in v treh dnéh od smrti vstati.

8:32  In to besedo je govoril srčno. In Peter ga prime, in začne ga odvračati.

8:33  On se pa obrne, in pogledavši učence svoje, zapretí Petru, govoreč: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je človeško.

8:34  In poklicavši ljudstvo z učenci svojimi, reče jim: Kdor hoče za menoj iti, zatají naj samega sebe, in vzeme križ svoj, in gre za menoj.

8:35  Kajti kdor hoče življenje svoje ohraniti, izgubil ga bo; kdor pa izgubi življenje svoje za voljo mene in evangelja, ta ga bo ohranil.

8:36  Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobí, duši svojej pa škoduje?

8:37  Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo?

8:38  Kajti kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešestnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi sin človečji njega, kedar bo prišel v slavi očeta svojega z angelji svetimi.

Chapter 9

9:1  In reče jim: Resnično vam pravim, da so nekteri med temi, ki stojé tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjó.

9:2  In črez šest dni vzeme Jezus Petra in Jakoba in Janeza, in odpelje jih na visoko goro same posebej; in premení se pred njimi.

9:3  In oblačila njegova postanejo svetla, zeló bela kakor sneg, kakor jih belivec na zemlji ne more ubeliti.

9:4  In prikaže jim se Elija z Mojzesom, in pogovarjala sta se z Jezusom.

9:5  In Peter odgovorí in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; bomo pa naredili tri šatore: tebi enega, in Mojzesu enega, in Eliju enega.

9:6  Ni namreč vedel, kaj govori; kajti bili so zeló uplašeni.

9:7  Pa nastane oblak in jih zakrije; in glas pride iz oblaka, govoreč: Ta je sin moj ljubljeni; njega poslušajte.

9:8  In nagloma se ozró, in nikogar več niso videli, razen Jezusa samega s seboj.

9:9  Ko so pa stopali z gore, zapové jim, naj nikomur ne povedó, kar so videli, dokler sin človečji ne vstane od mrtvih.

9:10  In to besedo so ohranili v sebi, in vpraševali so, kaj bi to bilo: od mrtvih vstati?

9:11  In vpraševali so ga, govoreč: Saj pravijo pismarji, da mora Elija poprej priti?

9:12  On pa odgovorí in jim reče: Elija bo prišel res poprej in bo vse uravnal; kakor je tudi pisano za sina človečjega, da mora mnogo pretrpeli in zaničevan biti:

9:13  Ali jaz vam pravim, da je tudi Elija prišel, in storili so mu, kar so hoteli, kakor je pisano za-nj.

9:14  In prišedši k učencem, ugleda mnogo ljudstva okoli njih, in pismarje, da se ž njimi prepirajo.

9:15  In precej vse ljudstvo, ko ga ugleda, ostrmí, in pritekši k njemu, pozdravljali so ga.

9:16  Pa vpraša pismarje: Kaj se prepirate ž njimi?

9:17  In odgovarjajoč eden izmed ljudstva, reče: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, kteri ima duha mutastega.

9:18  In kedar ga zgrabi, lomi ga; in on se peni, in škriplje z zobmí svojimi, in suší se. Pa sem djal učencem tvojim, naj bi ga izgnali, in niso mogli.

9:19  On mu pa odgovorí in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Peljite ga k meni!

9:20  In pripeljejo ga k njemu. In ko ga duh ugleda, precej ga strese; in padši na zemljo, valjal se je in penil.

9:21  Pa vpraša očeta njegovega: Koliko je časa, kar mu se je to zgodilo? On pa reče: Od mladih nóg.

9:22  In velikokrat ga tudi v ogenj vrže ali v vodo, da bi ga pogubil; ali če moreš kaj, pomagaj nam, usmili se nas.

9:23  Jezus mu pa reče: Če moreš to verovati, vse je mogoče tistemu, kteri veruje.

9:24  In precej zavpije oče mladeničev, in s solzami reče: Verujem, Gospod; pomagaj neveri mojej!

9:25  Videvši pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapretí duhu nečistemu, govoreč mu: Duh mutasti in gluhi, jaz ti ukazujem, izidi iž njega, in ne vnidi več va-nj.

9:26  Pa zakričí in ga močno strese, in izide iž njega. In postal je kakor mrtev, tako, da so mnogi govorili, da je umrl.

9:27  Jezus ga pa prime za roko in ga vzdigne; in vstal je.

9:28  In ko vnide v hišo, vpraševali so ga učenci njegovi na samem: Za kaj ga mi nismo mogli izgnati?

9:29  Pa jim reče: Ta zarod ne more iziti z ničimer, razen z molitvijo in postom.

9:30  In izšedši odtod, šli so skupaj skozi Galilejo; in ni hotel, da bi kdo zvedel.

9:31  Kajti učil je učence svoje, in pravil jim je: Sin človečji bo izdan v človeške roke, in umorili ga bodo; in ko bo umorjen, vstal bo tretji dan od smrti.

9:32  Oni pa niso umeli govora, in bali so se vprašati ga.

9:33  In pride v Kapernaum; in ko je bil v hiši, vpraša jih: Kaj ste se po poti med seboj pričkali?

9:34  Oni so pa molčali; prepirali so se bili namreč po poti med seboj, kdo je največi.

9:35  In ko se je usedel, pokliče dvanajstere, in reče jim: Če kdo hoče biti prvi, naj bo najzadnji od vseh, in vsem služabnik.

9:36  In vzemši otročiča, postavi ga sredi njih; in objemši ga, reče jim:

9:37  Kdor enega takih otročičev sprejme v ime moje, mene sprejema: in kdor mene sprejme, ne sprejema mene, nego tega, kteri me je poslal.

9:38  Pa mu odgovorí Janez in reče: Učenik, videli smo nekoga, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, kteri ne hodi za nami; in zabranili smo mu, ker ne hodi za nami.

9:39  Jezus mu pa reče: Ne branite mu; kajti nikogar ni, kteri bi storil čudež z imenom mojim, in bi mogel brž slabo govoriti o meni.

9:40  Kajti kdor ni zoper nas, z nami je.

9:41  Kdorkoli namreč vas napojí s kupico vode v ime moje, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne bo izgubil plačila svojega.

9:42  In kdor pohujša enega teh malih, kteri verujejo v mé, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, in bi bil vržen v morje.

9:43  In če te pohujšuje roka tvoja, odseci jo; bolje ti je brez roke vniti v življenje, nego obe roki imeti, in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi,

9:44  Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne.

9:45  In če te noga tvoja pohujšuje, odseci jo; bolje ti je hromemu vniti v življenje, nego obe nogi imeti, in vrženemu bili v pekel, v neugasljivi ogenj,

9:46  Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne.

9:47  In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom vniti v kraljestvo Božje, nego obe očesi imeti, in vrženemu biti v pekel ognjeni,

9:48  Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne.

9:49  Kajti vsak se bo z ognjem osolil, in vsaka žrtva se bo s soljo osolila.

9:50  Dobra je sol; če pa sol neslana postane, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.

Chapter 10

10:1  In vstavši odtod, pride v kraje Judejske, skozi pokrajino za Jordanom; in snide se zopet ljudstvo k njemu; in kakor je imel navado, zopet jih je učil.

10:2  Pa pristopijo Farizeji in vprašajo ga, če je dovoljeno možu ženo popustíti, izkušajoč ga.

10:3  On pa odgovorí in jim reče: Kaj vam je zapovedal Mojzes?

10:4  Oni pa rekó: Mojzes je dopustil ločilno pismo napisati, in pustiti jo.

10:5  Pa odgovorí Jezus in jim reče: Za voljo trdosrčnosti vaše vam je napisal to postavo;

10:6  V začetku stvarjenja pa, moža in ženo ustvaril ju je Bog.

10:7  "Za to bo zapustil človek očeta svojega in mater; in pridružil se bo ženi svojej.

10:8  In dva bosta eno telo." Tako nista več dva, nego eno telo.

10:9  Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

10:10  In v hiši ga zopet učenci njegovi za to vprašajo.

10:11  Pa jim reče: Kdor popustí ženo svojo in se oženi z drugo, prešestvuje proti njej;

10:12  In če žena popustí moža svojega in se omoží z drugim, prešestvuje.

10:13  In prinašali so k njemu otročiče, naj bi se jih dotaknil; učenci so pa branili tém, kteri so jih prinašali.

10:14  Videvši pa to Jezus, razhudi se, in reče jim: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, in ne branite jim; kajti takih je kraljestvo Božje.

10:15  Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, ne bo prišel va-nj.

10:16  In objemši jih, položí na nje roke in jih blagoslovi.

10:17  In ko izide na cesto, pribeží nekdo k njemu, in pokleknivši pred njim, vpraša ga: Dobri učenik, kaj naj storim, da zadobom večno življenje?

10:18  Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober, razen eden, Bog.

10:19  Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubijaj; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne goljufaj; spoštúj očeta svojega in mater.

10:20  On pa odgovorí in mu reče: Učenik, vse to sem izpolnil od mladosti svoje.

10:21  Jezus pa pogledavši nanj, poljubi ga in mu reče: Enega ti je še treba: pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad na nebu: ter pridi, vzemi križ, in pojdi za menoj.

10:22  On pa postane žalosten za voljo te besede, in odide otožen; kajti imel je mnogo premoženja.

10:23  In Jezus pogleda okoli, in reče učencem svojim: Kako težko bodo prišli tisti, kteri imajo bogastvo, v kraljestvo Božje?

10:24  Učenci so se pa zavzemali nad besedami njegovimi. Jezus pa zopet odgovorí in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, kteri zaupajo bogastvu, v kraljestvo Božje vniti!

10:25  Laže je priti kameli skozi igelno ušesce, nego bogatemu vniti v kraljestvo Božje.

10:26  Oni so se pa na vso moč čudili, govoreč med seboj: In kdo se more zveličati?

10:27  Jezus pa pogleda na nje, in reče: Pri ljudéh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu.

10:28  In začne mu Peter praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj.

10:29  Jezus pa odgovorí in reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, kteri je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive, za voljo mene in evangelja,

10:30  Da ne bi prejel sedaj na tem svetu stokrat toliko, hiš in bratov in sester in mater in otrók in njiv, s preganjanjem, na drugem pa večnega življenja.

10:31  Mnogi pa, kteri so prvi, bodo zadnji, in kteri so zadnji, prvi.

10:32  Bili so pa na poti, gredoč v Jeruzalem; in Jezus je šel pred njimi, in oni so se čudili, in gredoč za njim, bali so se. In vzemši zopet dvanajstere, začne jim praviti, kaj mu se ima zgoditi:

10:33  Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem, in obsodili ga bodo na smrt, in izročili nevernikom,

10:34  In zasramovali ga bodo, in bičali ga, in pljuvali na-nj, in umorili ga bodo; a tretji dan bo vstal od smrti.

10:35  Pa pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Zebedejeva, govoreč: Učenik! hočeva, da nama stóri, kar bova prosila.

10:36  On jima pa reče: Kaj hočeta, da naj vama storím?

10:37  Ona mu pa rečeta: Daj nama, da sedeva eden tebi na desno, in eden tebi na levo v slavi tvojej.

10:38  Jezus jima pa reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, kterega jaz pijem, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim?

10:39  Ona mu pa rečeta: Moreva. In Jezus jima reče: Kelih, kterega jaz pijem, bosta pila; in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila.

10:40  Da bi pa sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tém, kterim je pripravljeno.

10:41  In slišavši to deseteri, začnó se jeziti nad Jakobom in Janezom.

10:42  Jezus jih pa pokliče, in reče jim: Véste, da tisti, kteri menijo vladati nad narodi, nad njimi gospodujejo; a poglavarji njih imajo oblast nad njimi.

10:43  Ne bo pa tako med vami: nego kdorkoli hoče velik postati med vami, naj vam bo služabnik;

10:44  In kdorkoli od vas hoče postati prvi, bodi vsem hlapec.

10:45  Kajti tudi sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje za odkup mnogim.

10:46  In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jerihe, on in učenci njegovi, in obilno ljudstva, sedel je sin Timejev slepi Bartimej kraj poti in je prosil.

10:47  In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me!

10:48  In mnogi so mu pretili, naj umolkne; on je pa še veliko bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me!

10:49  In Jezus se ustavi, in reče, naj ga pokličejo. Pa pokličejo slepca, govoreč mu: Ne boj se! Vstani; kliče te.

10:50  On pa, zagnavši s sebe plašč svoj, vstane, in pride k Jezusu.

10:51  In Jezus odgovorí in mu reče: Kaj hočeš, naj ti storím? Slepec mu pa reče: Rabi, da spregledam!

10:52  Jezus mu pa reče: Pojdi; vera tvoja ti je pomogla. In precej je spregledal, in šel je za Jezusom po poti.

Chapter 11

11:1  In ko so se približevali Jeruzalemu, Betfagi in Betaniji pri Oljskej gori, pošlje dva izmed učencev svojih,

11:2  In reče jima: Pojdita v vas, ki vama je nasproti; in precej, ko prideta va-njo, našla bosta žrebe privezano, na kterem ni noben človek sedel: odvežita ga, in pripeljita.

11:3  In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje; in precej ga bo poslal sém.

11:4  Ter odideta, in najdeta žrebe privezano pri vratih zunej na razpotji, in odvežeta ga.

11:5  In nekteri tistih, ki so ondej stali, rekó jima: Kaj odvezujeta žrebe?

11:6  Ona jim pa rečeta, kakor je bil Jezus naročil: in pusté ju.

11:7  Ter pripeljeta žrebe k Jezusu, in denejo na-nj oblačila svoja: in usede se na-nj.

11:8  Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi so sekali veje z dreves, ter jih stlali po poti.

11:9  In kteri so šli pred njim, in kteri so šli za njim, vpili so, govoreč: Hosana; Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem!

11:10  Blagoslovljeno kraljestvo očeta našega Davida, ktero gre v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!

11:11  In Jezus vnide v Jeruzalem, in v tempelj; in ko je vse pregledal, odide, ker je bil uže večer, z dvanajsterimi v Betanijo.

11:12  In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen.

11:13  In ugledavši od daleč smokvo, ktera je imela listje, pride, ako bi kaj našel na njej. Ali prišedši k njej, ne najde ničesar razen listje: ker ni bil čas za smokve.

11:14  In Jezus odgovorí in jej reče: Naj na vekomaj nikoli nihče s tebe sadú ne jé! In slišali so ga učenci njegovi.

11:15  In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, kteri so v tempeljnu prodajali in kupovali; in mize menjalcev in stole tistih, kteri so prodajali golobe, prevrne.

11:16  In ni pustil, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj.

11:17  In učil je, govoreč jim: Mar ni pisano: "Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom?" A vi ste naredili iz njega "jamo razbojniško".

11:18  In slišali so pismarji in véliki duhovni, in iskali so, kako bi ga pogubili; kajti bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu.

11:19  In ko se je zvečerilo, šel je ven iz mesta.

11:20  In gredoč zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da se je posušila s korenino.

11:21  In spomene se Peter, in reče mu: Rabi, glej, smokva, ktero si preklel, posušila se je.

11:22  Pa odgovorí Jezus in jim reče: Imejte vero Božjo!

11:23  Kajti resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se, in vrzi se v morje! in ne dvomi v srcu svojem, nego veruje, da se bo zgodilo, kar pravi, zgodilo mu se bo, karkoli poreče.

11:24  Za to vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svojej prosite, verujte, da boste prejeli, in zgodilo vam se bo.

11:25  In kedar se vstopite k molitvi, odpustite, če zoper koga kaj imate; da tudi oče vaš, ki je na nebesih, odpustí vam vaše grehe.

11:26  Če pa vi ne odpuščate, tudi vam ne bo odpustil oče vaš, ki je na nebesih, vaših grehov.

11:27  In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je po tempeljnu sprehajal, pridejo k njemu véliki duhovni in pismarji in starešine,

11:28  In rekó mu: S kakošno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast, da to delaš?

11:29  Jezus pa odgovorí in jim reče: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo; in odgovorite mi, pa vam bom povedal, s kakošno oblastjo to delam.

11:30  Krst Janezov, je li bil z nebes, ali od ljudî? Odgovorite mi!

11:31  In premišljevali so sami s seboj, govoreč: Če rečemo: Z nebes, poreče: Za kaj mu torej niste verovali?

11:32  Bi li rekli: Od ljudî? Bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili za Janeza, da je bil res prerok.

11:33  Pa odgovoré in rekó Jezusu: Ne vemo. In Jezus odgovorí in jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakošno oblastjo to delam.

Chapter 12

12:1  In začne jim v prilikah govoriti: Zasadil je človek vinograd, in ogradil ga je s plotom, in izkopal je klet in sezidal stolp, in izročil ga je vinogradnikom, ter je odpotoval.

12:2  In ko je bil čas, pošlje do vinogradnikov hlapca, da bi od vinogradnikov prejel od sadú vinogradovega.

12:3  Oni ga pa zgrabijo, in pretepó in pošljejo praznega.

12:4  In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in tega kamenjajo in mu razbijejo glavo, in pošljejo usramotenega.

12:5  In zopet pošlje drugega; in tega ubijejo. In mnogo drugih, od kterih so nektere pretepli, a nektere pobili.

12:6  Imajoč torej še edinega sina svojega ljubljenega pošlje naposled tudi tega k njim, govoreč: Sina mojega se bodo bali.

12:7  Oni pa, vinogradniki, rekó med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naš bo vinograd.

12:8  Ter ga zgrabijo in ubijejo, in vržejo ven iz vinograda.

12:9  Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in bo vinogradnike pogubil, in vinograd bo izročil drugim.

12:10  Niste li tega pisma brali? "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu;

12:11  Od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očéh naših."

12:12  In gledali so, da bi ga vjeli; ali zbojé se ljudstva. Spoznali so namreč, da je zoper njih priliko povedal. In pustivši ga, odidejo.

12:13  In pošljejo k njemu nekteri od Farizejev in Herodovcev, da bi ga vjeli v besedi.

12:14  Oni pa pristopijo in mu rekó: Učenik! vémo, da si pravičen in ti ni nikogar mar, ker ne gledaš ljudém na lice, nego v resnici učiš pot Božjo. Ali se sme dati cesarju davek ali ne? bi li dali, ali ne bi dali?

12:15  On je pa poznal njih hinavstvo, in reče jim: Kaj me izkušate? Prinesite mi denar, da pogledam.

12:16  Oni pa prinesó. In reče jim: Čegava je ta podoba in napis? Oni mu pa rekó: Cesarjeva.

12:17  Pa odgovorí Jezus in jim reče: Dajte, kar je cesarjevega, cesarju, in kar je Božjega, Bogu. In začudijo mu se.

12:18  Pa pridejo k njmemu Saduceji, kteri pravijo, da ni vstajanja. In vprašajo ga, govoreč:

12:19  Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre, in zapustí ženo, otrók pa ne zapustí, naj vzeme brat njegov ženo njegovo, in zbudí seme bratu svojemu.

12:20  Bilo je pa sedem bratov; in prvi je vzel ženo, in umrl je, in ni zapustil semena.

12:21  In vzel jo je drugi in umrl je, in tudi ta ni zapustil semena. Tudi tretji tako.

12:22  In vzeli so jo sedmeri, in niso zapustili semena. Naposled za vsemi je umrla tudi žena.

12:23  O vstajanji torej, kedar vstanejo, čegava od njih bo žena? Kajti imeli so jo sedmeri za ženo.

12:24  Pa odgovorí Jezus in jim reče: Ne motite li se za to, ker ne znate pisem, ne močí Božje?

12:25  Kedar namreč od mrtvih vstanejo, ne ženijo se in ne možé, nego so kakor angelji na nebesih.

12:26  Za mrtve pa, da vstajajo, niste li brali v Mojzesovih bukvah, pri grmu, kako mu je Bog rekel, govoreč: "Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Jakobov?"

12:27  Ni Bog Bog mrtvih, nego Bog živih; vi se torej zeló motite.

12:28  In pristopivši eden od pismarjev, kteri je slišal, kako so se prepirali, in je videl, da jim je dobro odgovoril, vpraša ga: Ktera je prva zapoved od vseh?

12:29  Jezus mu pa odgovorí: Prva vseh zapovedi je: "Sliši, Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod.

12:30  In ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega, in iz vse duše svoje, in iz vse pameti svoje, in iz vse moči svoje." Ta je prva zapoved.

12:31  In druga podobna ta: "Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe." Veče od teh ni druge zapovedi.

12:32  Pa mu reče pismar: Dobro, učenik! Prav si povedal, da je Bog eden, in da ni drugega razen njega.

12:33  In ljubiti ga iz vsega srca, in iz vse pameti, in iz vse duše, in iz vse moči, in bližnjega ljubiti kakor samega sebe: to je več od vseh žrtev in darov.

12:34  In Jezus videvši, da je on pametno odgovoril, reče mu: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nihče ga ni smel več vprašati.

12:35  In odgovarjajoč Jezus reče, učeč v tempeljnu: Kako pravijo pismarji, da je Kristus sin Davidov?

12:36  Kajti sam David je rekel v Duhu svetem: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sédi meni na desno, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."

12:37  Sam David ga torej imenuje gospoda, in odkod je sin njegov? In obilno ljudstvo ga je rado poslušalo.

12:38  In govoril jim je v nauku svojem: Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih suknjah hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah,

12:39  In prve stole po shajališčih, in prve prostore na gostijah;

12:40  Kteri požirajo vdovam hiše, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo.

12:41  In usede se Jezus cerkvenemu zakladu nasproti, in gledal je, kako meče ljudstvo denar v zakladnico; in veliko bogatih je metalo veliko.

12:42  In pride ena vdova uboga, in vrže dva denarca, kar je en vinar.

12:43  In poklicavši učence svoje, reče jim: Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več od vseh, kteri mečejo v zakladnico;

12:44  Kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje; ta je pa od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.

Chapter 13

13:1  In ko je šel iz tempeljna, reče mu eden učencev njegovih: Učenik, glej, kakošno kamenje in kakošne zidine!

13:2  In odgovarjajoč Jezus, reče mu: Vidiš té-le zidine velike? Ne bo ostal kamen na kamenu, kteri se ne bi podrl.

13:3  In ko je sedel na Oljskej gori tempeljnu nasproti, vpraševali so ga posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej:

13:4  Povéj nam, kedaj bo to? in kaj bo znamenje, kedar se ima vse to izpolniti?

13:5  Jezus jim pa odgovorí in začne praviti: varujte se, da vas kdo ne premoti!

13:6  Kajti veliko jih bo prišlo v ime moje, govoreč: Jaz sem Kristus; in veliko jih bodo premotili.

13:7  Kedar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se! Kajti to mora biti. Ali to še ni konec.

13:8  Kajti vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; in potresi bodo po krajih, in lakote bodo in prekucije.

13:9  Začetek nadlogam je to. A vi se varujte! Kajti izročevali vas bodo sodnijam in shajališčem; bičali vas bodo, in pred vladarje in kralje vas popeljejo za voljo mene, njim za pričo.

13:10  In pri vseh narodih se mora poprej oznaniti evangelj.

13:11  Kedar vas pa popeljejo, da vas izročé, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, in ne premišljujte! nego kar vam se bo dalo tisto uro, to govorite: ker ne boste govorili vi, nego Duh sveti.

13:12  Izdajal bo pa brat brata na smrt, in oče sina; in otroci bodo vstali zoper roditelje, in morili jih bodo.

13:13  In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega; kdor pa pretrpí do konca, ta se bo zveličal.

13:14  A kedar ugledate "gnjusobo razdevanja," za ktero je povedal prerok Danijel, da stojí, kjer ne bi imela, (kdor bere, naj ume!) tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbežé na gore.

13:15  A kdor je na strehi, ne stopaj dol v hišo, in ne hódi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje.

13:16  In kdor je na polji, naj se ne vrača, da vzeme plašč svoj.

13:17  Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dnéh!

13:18  Molite pa, naj ne bo beg vaš po zimi.

13:19  Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakoršne ni bilo od začetka stvarjenja, ktero je stvaril Bog, doslej, in je tudi ne bo.

13:20  In ko ne bi bil Gospod prikrajšal dnî, to se ne bi noben človek zveličal; ali za voljo izvoljencev, ktere je izvolil, prikrajšal je dní.

13:21  In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus; ali: Glej, ondej je, ne verjemite.

13:22  Kajti vstali bodo lažnjivi kristusi in lažnjivi preroki, in delali bodo znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.

13:23  A vi se varujte; glej, povedal sem vam vse poprej.

13:24  Tiste dní pa, po tej stiski, otemnelo bo solnce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje,

13:25  In zvezde nebeške bodo padale, in sile, ktere so na nebesih, pregibale se bodo.

13:26  In tedaj bodo ugledali sina človečjega, da gre na oblakih z veliko močjó in slavo.

13:27  In tedaj bo poslal angelje svoje, in zbral bo izvoljence svoje od čveterih vetrov, od konca zemlje do kraja neba.

13:28  A od smokve se naučite priliko: Kedar se veja njena pomladí, in požene liste, véste, da je blizu pomlad;

13:29  Tako tudi vi, kedar ugledate, da se te reči godé, védite, da je blizu pri vratih.

13:30  Resnično vam pravim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse te reči ne zgodé.

13:31  Nebo in zemlja bosta prešla; a besede moje ne bodo nikoli prešle.

13:32  Za tisti dan in uro pa nihče ne vé, tudi angelji na nebu ne, tudi sin ne, razen oče.

13:33  Pazite, čujte in molite, ker ne véste, kedaj je čas.

13:34  Kakor je človek, kteri je odpotoval, zapustil dom svoj, in dal hlapcem svojim oblast, in vsakemu svoje delo, in zapovedal vratarju, da naj čuje.

13:35  Čujte torej, (ker ne véste, kedaj bo prišel hišni gospodar zvečer, ali o polnoči, ali o petelinjem petji, ali zjutraj;)

13:36  Da ne pride nenadoma, in vas ne najde spéčih.

13:37  Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!

Chapter 14

14:1  Bila je pa velika noč in praznik presnih kruhov črez dva dni. In iskali so véliki duhovni in pismarji, kako bi ga z zvijačo vjeli, in umorili.

14:2  Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta.

14:3  In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ktera je imela sklenico čiste dragocene nardove mire; in razbije sklenico in mu izlije na glavo.

14:4  Bili so pa nekteri, kteri so se sami pri sebi hudovali, govoreč: Čemu se je ta potrata mire zgodila?

14:5  Kajti to bi se bilo moglo za več kakor sto grošev prodati, in dati se ubogim. In godrnjali so nad njo.

14:6  Jezus pa reče; Pustite jo; kaj jej delate skrbí? Dobro delo je storila na meni.

14:7  Kajti uboge imate vselej s seboj, in kedar hočete, morete jim dobro storiti; mene pa nimate vselej.

14:8  Kar je ona mogla, to je storila; prva je pomazilila telo moje za pokop.

14:9  Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanil ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ta storila, njej v spomin.

14:10  In Juda Iškarijan, eden od dvanajsterih, odide k vélikim duhovnom, da jim ga izda.

14:11  Oni pa, ko to slišijo, razveselé se, in obrekó mu dati denarja: in iskal je, kako bi ga priložno izdal.

14:12  In prvi dan presnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali, rekó mu učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

14:13  Pa pošlje dva izmed učencev svojih, in reče jima: Pojdita v mesto; in srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode. Pojdita za njim,

14:14  In kjer vnide, recita gospodarju hiše: Učenik pravi: Kje je gostilnica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje?

14:15  In on vama bo pokazal veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam priredita.

14:16  In učenca njegova izideta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita velikonočno jagnje.

14:17  In ko se zvečerí, pride z dvanajsterimi.

14:18  In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas, kteri z menoj jé, izdal.

14:19  Oni se pa začnó žalostiti, in praviti mu eden za drugim: Ali jaz? in drugi: Ali jaz?

14:20  On pa odgovorí in jim reče: Eden od dvanajsterih, kteri omaka z menoj v skledo.

14:21  Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjé tistemu človeku, kteri sina človečjega izdaja. Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil rodil tisti človek.

14:22  In ko so jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslovivši, prelomi, in dá jim, in reče: Vzemite, jejte; to je telo moje.

14:23  In vzemši kelih, zahvali, in dá jim; in pili so iž njega vsi.

14:24  In reče jim: To je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge.

14:25  Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega rodú, do tistega dné, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

14:26  In ko so odpeli, odidejo na Oljsko goro.

14:27  In reče jim Jezus: Vsi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: "Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce."

14:28  Ali po vstajanji svojem pojdem pred vami v Galilejo.

14:29  Peter mu pa reče: In če se vsi pohujšajo, jaz ne.

14:30  Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da nocoj to noč, predno bo petelin dvakrat zapel, zatajil me boš trikrat.

14:31  On je pa še bolj pravil: Ko bi moral s teboj vred umreti, nikoli te ne bom zatajil. Tako so tudi vsi govorili.

14:32  In pridejo na mesto, kteremu je ime Getsemane; ter reče učencem svojim: Usedite se tu dotlej, da izmolim.

14:33  In vzeme Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in obupovati.

14:34  In reče jim: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte.

14:35  Ter odide malo dalje in pade na zemljo, in molil je, naj bi, če je mogoče, prešla ta ura od njega.

14:36  In govoril je: Aba, oče! vse je mogoče tebi. Prenesi ta kelih od mene; ali ne, kar jaz hočem, nego kar ti.

14:37  In pride, in najde jih, da spé, ter reče Petru: Simon, spíš? Ali nisi mogel ene ure prečuti?

14:38  Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo.

14:39  In zopet odide, in molil je, govoreč iste besede.

14:40  In ko se vrne, najde jih zopet, da spé (kajti bile so jim oči otežale); in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.

14:41  In pride v tretje, in reče jim: Spíte dalje in počivajte! Dosti je; prišla je ura. Glej, sin človečji se izdaja grešnikom v roke.

14:42  Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal.

14:43  In precej, ko je še govoril, pride Juda, kteri je bil eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od vélikih duhovnov in pismarjev in starešin.

14:44  Dal jim je pa izdajalec njegov znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; zgrabite ga, in odpeljite varno.

14:45  In prišedši, pristopi precej k njemu, in reče: Rabi! Rabi! in ga poljubi.

14:46  Oni pa položé na-nj roke svoje in ga zgrabijo.

14:47  Eden tistih pa, kteri so zraven stali, izdere meč, in mahne hlapca vélikega duhovna in mu odseka uho.

14:48  In Jezus odgovorí in jim reče: Kakor na razbojnika ste izšli z meči in kôli, lovit me?

14:49  Vsak dan sem bil pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili; ali da se izpolni pismo.

14:50  In zapustivši ga, vsi pobegnejo.

14:51  In šel je za njim neki mladenič, ograjen s platnom po nagem; in popadejo ga mladeniči.

14:52  On pa pustí platno, in odbeží nag od njih.

14:53  In Jezusa odpeljejo k vélikemu duhovnu. In snidejo se pri njem vsi véliki duhovni in starešine in pismarji.

14:54  In Peter je šel oddaleč za njim, noter na dvor vélikega duhovna; in sedel je s hlapci, ogrevaje se pri ognji.

14:55  A véliki duhovni in ves zbor so iskali zoper Jezusa priče, da bi ga umorili; ali ne najdejo je.

14:56  Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali enaka niso bila pričevanja.

14:57  In vstavši nekteri, pričali so po krivem zoper njega, govoreč:

14:58  Mi smo ga slišali, da je djal: Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dnéh bom sezidal drugega, kteri ne bo narejen z rokami.

14:59  Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako.

14:60  In véliki duhoven stopi na sredo, in vpraša Jezusa, govoreč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?

14:61  On je pa molčal, in ničesar ni odgovoril. Zopet ga vpraša véliki duhoven, in reče mu: Ti si Kristus, sin blagoslovljenega?

14:62  Jezus pa reče: Jaz sem. In videli boste sina človečjega, da gre, sedeč na desnici moči, na nebeških oblakih.

14:63  Véliki duhoven pa raztrga oblačilo svoje, in reče: Kaj nam je še treba prič?

14:64  Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdí? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti.

14:65  In nekteri začnó pljuvati na-nj, in zakrivati mu obraz, in bíti ga za uho, in praviti mu: Prerokuj! In hlapci so ga bíli s pestmi.

14:66  In ko je bil Peter doli na dvorišči, pride ena od dekel vélikega duhovna,

14:67  In videvši Petra, da se ogreva, pogleda na-nj, in reče: Tudi ti si z Nazarečanom Jezusom bil.

14:68  On pa tají, govoreč: Ne vém, in ne umem, kaj ti praviš. In izide ven na dvor; in petelin zapoje.

14:69  In dekla, videvši ga, začne zopet praviti tém, kteri so zraven stali: Ta je od njih.

14:70  On je pa zopet tajil. In malo potem so zopet tisti, ki so zraven stali, pravili Petru: Gotovo si od njih; kajti Galilejec si, in tudi govorica tvoja je podobna.

14:71  On se pa začne rotiti in kleti: Ne poznam tega človeka, za kogar pravite.

14:72  In drugoč petelin zapoje. In spomene se Peter besede, ktero mu je rekel Jezus: Predno bo petelin dvakrat zapel, zatajil me boš trikrat. In zavije se v oblačilo, in jokal je.

Chapter 15

15:1  In precej zjutraj se posvetujejo véliki duhovni s starešinami in pismarji, in ves zbor, zvezavši Jezusa, odpeljejo in izročé Pilatu.

15:2  In vpraša ga Pilat: Ti si kralj Judovski? On pa odgovorí in mu reče: Ti praviš.

15:3  In tožili so ga véliki duhovni veliko.

15:4  Pilat ga pa zopet vpraša, govoreč: Ne odgovarjaš li ničesar? Glej, kaj zoper té pričajo.

15:5  Ali Jesus mu ni nič več odgovoril, tako, da se je Pilat čudil.

15:6  O prazniku jim je pa izpuščal po enega jetnika, kterega so zahtevali.

15:7  Bil je pa, kteremu je bilo ime Baraba, s tovariši v ječi, kteri so bili o puntu ubojstvo storili.

15:8  In zakričavši ljudsto, začne zahtevati, naj storí, kakor jim je vselej storil.

15:9  Pilat jim pa odgovorí in reče: Hočete li, da vam izpustim kralja Judovskega?

15:10  Vedel je namreč, da so ga bili iz nevošljivosti izročili véliki duhovni.

15:11  Véliki duhovni pa podpihajo ljudstvo, naj jim rajši Baraba izpustí.

15:12  Pilat pa zopet odgovorí in jim reče: Kaj torej hočete, da naj storim s tem, ki ga imenujete kralja Judovskega?

15:13  Oni pa zopet zakričé: Križaj ga!

15:14  Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zavpijejo: Križaj ga!

15:15  Pilat pa, hoteč ljudstvu ustreči, izpustí jim Baraba; in Jezusa biča in izročí, naj ga križajo.

15:16  A vojaki ga odpeljejo noter na dvor, to je: v sodnišnico, in skličejo ves trop.

15:17  In oblečejo mu škrlaten plašč, in spletó krono iz trnja in jo denejo na-nj.

15:18  In začnó ga pozdravljati: Zdrav, kralj Judovski!

15:19  In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali so na-nj, in pripogibali so kolena in priklanjali mu se.

15:20  In ko mu se nasmejajo, slečejo mu škrlatni plašč, in oblečejo mu lastno njegovo oblačilo; ter ga odpeljejo, da ga križajo.

15:21  In prisilijo nekega mimo gredočega Simona Cirenejca, kteri je šel s polja, očeta Aleksandrovega in Rufovega, naj mu ponese križ.

15:22  In pripeljejo ga na mesto Golgata, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave.

15:23  In dajali so mu piti vina z miro; ali on ni vzel.

15:24  In ko so ga na križ razpeli, delili so obleko njegovo, metaje kocko za njo, kdo bo kaj vzel.

15:25  Bila je pa ura tri, in razpnó ga na križ.

15:26  In bil je napis krivice njegove napisan: Kralj Judovski.

15:27  In ž njim križajo dva razbojnika, enega njemu na desno in enega na levo.

15:28  In izpolnilo se je pismo, ktero pravi: "In hudodelnikom je prištet."

15:29  In mimo gredoči so ga preklinjali, in majali so z glavami svojimi in govorili: Ahá, ki podiraš tempelj, in ga v treh dnéh postavljaš!

15:30  Pomagaj si, in snidi s križa!

15:31  Ravno tako so mu se pa tudi véliki duhovni posmehovali, in govorili so med seboj s pismarji: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati.

15:32  Kristus kralj Izraelski naj snide sedaj s križa, da bomo videli in verovali. Tudi ktera sta bila križana ž njim, zasramovala sta ga.

15:33  Ko je bila pa ura šest, nastane tema po vsej zemlji noter do devete ure.

15:34  In ob devetej uri zavpije Jezus z močnim glasom, govoreč: Eloi, Eloi, lama sabahtani? kar se tolmači: Bog moj! Bog moj! za kaj si me zapustil?

15:35  In nekteri tistih, ki so zraven stali, slišali to, govorili so: Glej! Elija kliče.

15:36  Eden pa odbeží, in napolni gobo z octom, in nataknivši na trst, napajal ga je, govoreč: Pojenjajte! bomo videli, če pride Elija, da ga sneme.

15:37  Jezus pa zavpije z močnim glasom, in izdahne.

15:38  In zagrinjalo tempeljna se pretrga na dvoje, od vrha do tâl.

15:39  Videvši pa stotnik, kteri je stal njemu nasproti, da je tako zakričavši izdahnil, reče: Resnično je ta človek sin Božji.

15:40  Bile so pa tudi žene, ktere so oddaleč gledale, med kterimi je bila tudi Marija Magdalena, in Marija Jakoba manjšega in Jozejeva mati, in Salome,

15:41  Ktere so tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile in mu služile; in mnoge druge, ktere so bile ž njim prišle v Jeruzalem.

15:42  In ko se je uže zvečerilo, (ker je bil petek, to je: pred soboto,)

15:43  Pride Jožef Arimatejec, pošten svetovalec, kteri je tudi pričakoval kraljestva Božjega; in vnide srčno k Pilatu, in zaprosi Jezusovo truplo.

15:44  Pilat se pa začudi, da je uže umrl; in poklicavši stotnika, vpraša ga, če je davno umrl.

15:45  In zvedevši od stotnika, podarí truplo Jožefu.

15:46  In kupivši platna sneme ga, in zavije ga v platno, in položí ga v grob, kteri je bil iztesan iz kamena; in privali kamen grobu na vrata.

15:47  Marija Magdalena in Marija Jozejeva ste pa gledali, kje so ga pokladali.

Chapter 16

16:1  In ko mine sobota, Marija Magdalena in Marija Jakobova in Salome nakupijo dišav, da bi prišle in bi ga pomazilile.

16:2  In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo k grobu, ko je solnce izšlo.

16:3  In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od vrat grobnih?

16:4  In pogledavši, ugledajo, da je kamen odvaljen; bil je namreč zeló velik.

16:5  In prišedši v grob, ugledajo mladeniča, da sedí na desnej strani in je ograjen z belim oblačilom; in uplašijo se.

16:6  On jim pa reče: Ne bojte se: Jezusa iščete Nazarečana, kterega so križali; vstal je, ni ga tu. Glej mesto, kamor so ga bili položili.

16:7  Ali pojdite, povejte učencem njegovim, in Petru, da je šel pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.

16:8  In izšedši naglo, zbežé od groba; kajti spreletal jih je strah in groza; in nikomur niso nič povedale, ker so se bale.

16:9  Vstavši pa zgodaj prvi dan po soboti, prikaže se najprej Mariji Magdaleni, iz ktere je bil izgnal sedem hudičev.

16:10  Ona odide in sporočí tem, kteri so bili ž njim, in so žalovali in jokali.

16:11  In ko slišijo, da živi in ga je ona videla, niso verovali.

16:12  Potem se pa prikaže dvema od njih na poti v drugej podobi, ko sta šla na polje.

16:13  In ona odideta in naznanita dugim; ali tudi njima niso verovali.

16:14  Naposled se prikaže enajsterim, ko so sedeli za mizo, in ograja njih nevero in trdosrčnost, da niso verjeli tem, kteri so ga videli, da je vstal.

16:15  In reče jim: Pojdite po vsem svetu, in oznanite evangelj vsemu stvarjenju.

16:16  Kdor bo veroval in se bo krstil, zveličal se bo; a kdor ne bo veroval, pogubil se bo.

16:17  Znamenja pa tistim, kteri verujejo, bodo ta: Z imenom mojim bodo izganjali hudiče; govorili bodo nove jezike;

16:18  Kače bodo prijemali; in če kaj strupenega izpijó, ne bo jim škodovalo; na bolnike bodo roke pokladali, in zdravi bodo.

16:19  In Gospod, ko jim je izgovoril, vzet je bil na nebo, in usedel se je Bogu na desno.

16:20  Oni so pa šli, in oznanjevali so povsodi, in Gospod jim je pomagal, in potrjeval je besedo s čudeži, kteri so se potem godili. Amen.