SloChraska - Mark

Chapter 1

1:1  Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Sina Božjega.

1:2  Kakor je pisano v proroku Izaiju: „Glej, pošiljam angela svojega pred obličjem tvojim, ki pripravi pot tvojo.

1:3  Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, poravnajte steze njegove“,

1:4  tako je nastopil Janez Krstnik v puščavi, oznanjujoč krst izpokorjenja v odpuščenje grehov.

1:5  In k njemu je prihajala vsa Judejska dežela in vsi Jeruzalemci, in krstil jih je v reki Jordanu, pripoznavajoče grehe svoje.

1:6  Bil je pa Janez oblečen v velblodjo dlako in usnjen pas je imel okoli ledja svojega, in jedel je kobilice in divji med.

1:7  In propovedoval je, govoreč: Močnejši od mene gre za menoj, kateremu nisem vreden, sklonivši se, odvezati jermenov na obuvalu njegovem.

1:8  Jaz sem vas krstil z vodo, ali on vas bo krstil s svetim Duhom.

1:9  In zgodi se tiste dni, da pride Jezus iz Nazareta v Galileji, in Janez ga krsti v Jordanu.

1:10  In precej, ko stopi iz vode, zagleda, da se odpirajo nebesa, in Duh kakor golob gre navzdol nanj.

1:11  In glas se začuje iz nebes: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji.

1:12  In precej ga odvede Duh v puščavo.

1:13  In v puščavi je bil štirideset dni, in satan ga je izkušal, in bival je med zvermi; in angeli so mu stregli.

1:14  Ko so pa Janeza izročili Herodu, pride Jezus v Galilejo, oznanjujoč evangelij Božji

1:15  in govoreč: Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Izpokorite se in verujte v evangelij!

1:16  Hodeč ob Galilejskem morju, pa ugleda Simona in Andreja, njegovega brata, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča.

1:17  In reče jima Jezus: Pojdita za menoj, in naredim, da postaneta lovca ljudi.

1:18  In popustita precej mreže svoje ter gresta za njim.

1:19  In prišedši malo dalje, ugleda Jakoba, sina Zebedejevega, in njegovega brata Janeza; tudi ona popravljata v ladji mreže.

1:20  In precej ju pokliče, in popustita svojega očeta Zebedeja v ladji z najemniki in odideta za njim.

1:21  In pridejo v Kafarnavm; in precej v soboto gre v shodnico in uči.

1:22  In oni ostrme ob nauku njegovem, kajti uči jih, kakor kdor ima oblast in ne kakor pismarji.

1:23  In precej se pokaže, da je v njih shodnici človek, ki ima nečistega duha;

1:24  ta zavpije, rekoč: Kaj imaš z nami, Jezus Nazareški? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si: Svetnik Božji.

1:25  In zapreti mu Jezus, rekoč: Umolkni in izidi iz njega.

1:26  In nečisti duh ga strese in zakriči z močnim glasom ter izide iz njega.

1:27  In vsi se prestrašijo, tako da vprašujejo drug drugega, govoreč: Kaj je to? Kakšen nov nauk! Z oblastjo ukazuje tudi nečistim duhovom, pa so mu pokorni.

1:28  In precej se raznese glas o njem povsod po vsej Galilejski pokrajini.

1:29  In precej gredo iz shodnice in pridejo v hišo Simonovo in Andrejevo z Jakobom in Janezom vred.

1:30  Tašča Simonova pa je ležala mrzlična, in precej mu povedo o njej.

1:31  In pristopi, jo prime za roko ter vzdigne, in mrzlica jo pusti, in ona jim je stregla.

1:32  Zvečer pa, ko je solnce zatonilo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence.

1:33  In vse mesto je bilo zbrano pri vratih.

1:34  In ozdravil je mnogo bolnikov različnih bolezni in zlih duhov je mnogo izgnal ter ni dovolil govoriti zlim duhovom, ker so ga poznali.

1:35  In zjutraj, ko je še tema bila, vstane in gre ven ter odide na samoten kraj in tam moli.

1:36  In za njim pohiti Simon in kateri so bili ž njim,

1:37  in ko ga najdejo, mu reko: Vsi te iščejo.

1:38  In jim reče: Pojdimo drugam, v bližnje trge, da bom tudi tam propovedoval, kajti zato sem prišel.

1:39  Ter gre in propoveduje v njih shodnicah po vsej Galileji in izganja zle duhove.

1:40  In pride k njemu gobavec, ga klečé prosi in mu reče: Če hočeš, me moreš očistiti.

1:41  In Jezus, ganjen usmiljenja, iztegne roko svojo in se ga dotakne ter mu reče: Hočem, bodi očiščen!

1:42  In mu precej preide goba in bil je čist.

1:43  In ostro mu zapretivši, ga precej odpošlje

1:44  in mu veli: Glej, da nikomur nič ne poveš, temuč pojdi, pokaži se duhovnikom in daruj za očiščenje svoje, kar je ukazal Mojzes, njim v pričevanje.

1:45  On pa, ko izide, začne z vnemo oznanjevati in razglašati reč, tako da ni mogel Jezus nič več očitno priti v mesto, ampak je bival zunaj po samotnih krajih; in prihajali so k njemu od vseh strani.

Chapter 2

2:1  In ko pride čez nekoliko dni zopet v Kafarnavm, začujejo, da je doma.

2:2  In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vrati ne. In govoril jim je besedo Božjo.

2:3  Pa pridejo in prineso k njemu mrtvoudnega, ki so ga štirje nosili.

2:4  In ko se mu niso mogli približati zavoljo množice, odkrijejo streho, kjer je bil; in ko so jo predrli, spuste doli posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal.

2:5  Ko pa vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpuščeni so ti grehi.

2:6  Tam pa je sedelo nekaj pismarjev, ki so premišljali v srcih svojih:

2:7  Kaj ta tako govori? Boga preklinja! Kdo more odpuščati grehe, razen eden, Bog?

2:8  In spoznavši precej z duhom svojim, da tako premišljajo sami pri sebi, jim reče Jezus: Kaj to premišljate v srcih svojih?

2:9  Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in vzemi posteljo svojo in hodi?

2:10  Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu):

2:11  Tebi pravim: Vstani, vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj!

2:12  In vstane in precej vzame posteljo ter odide vpričo vseh, da se vsi čudijo in Boga hvalijo, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli!

2:13  In zopet odide k morju. In vse ljudstvo je prihajalo k njemu, in jih je učil.

2:14  In mimogrede ugleda Levija, sina Alfejevega, sedečega na mitnici, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane in gre za njim.

2:15  In zgodi se, ko je sedel za mizo v hiši njegovi, da je tudi mnogo cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; kajti veliko jih je bilo, in so hodili za njim.

2:16  In ko pismarji in farizeji vidijo, da jé s cestninarji in grešniki, reko učencem njegovim: Z mitarji in grešniki jé in pije!

2:17  In ko Jezus to sliši, jim reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.

2:18  Učenci Janezovi in farizeji pa so se postili; ter pridejo in mu reko: Zakaj se Janezovi in farizejski učenci postijo, tvoji učenci se pa ne postijo?

2:19  In Jezus jim reče: Ali se morejo svatje postiti, kadar je ženin ž njimi? Dokler imajo s seboj ženina, se ne morejo postiti.

2:20  Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin; in tedaj se bodo postili tisti dan.

2:21  Nihče ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro oblačilo, sicer odtrga nova zaplata še kaj od starega in luknja se naredi še hujša.

2:22  In nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer predere novo vino mehove, in vino pride v nič in tudi mehovi; temuč novo vino je vlivati v nove mehove.

2:23  In zgodi se, da je šel v soboto skozi setve, in učenci njegovi začno po poti grede trgati klasje.

2:24  Pa mu reko farizeji: Glej, kaj delajo v soboto, kar se ne sme?

2:25  In jim reče: Niste li nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v sili in lačen, on in kateri so bili ž njim?

2:26  Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abiatar veliki duhovnik, in je jedel predložene kruhe, ki jih ne sme nihče jesti razen duhovnikov, in je dal tudi tistim, ki so bili ž njim?

2:27  In jim reče: Sobota je ustvarjena zaradi človeka, a ne človek zaradi sobote.

2:28  Zato je Sin človekov tudi sobote gospodar.

Chapter 3

3:1  In zopet pride v shodnico, in tam je bil človek, ki je imel usehlo roko.

3:2  In pazili so nanj, če ga ozdravi v soboto, da bi ga zatožili.

3:3  In reče človeku, ki je imel suho roko: Stopi na sredo!

3:4  In jim reče: Ali se sme v soboto storiti dobro ali hudo? življenje oteti ali pogubiti? Oni pa molčijo.

3:5  In jih z jezo pogleda naokrog, pomilujoč zakrknjenost njih srca, in veli človeku: Iztegni roko svojo! In iztegne, in roka njegova je bila zdrava.

3:6  In farizeji izidejo in se precej s Herodovci posvetujejo zoper njega, kako bi ga pogubili.

3:7  A Jezus se umakne z učenci svojimi k morju; in velika množica iz Galileje je šla za njim; tudi iz Judeje

3:8  in iz Jeruzalema in iz Idumeje in z one strani Jordana in od Tira in Sidona, velika množica, ko so slišali, kakšne reči dela, so prišli k njemu.

3:9  In reče učencem svojim, naj mu bode ladjica pripravljena zavoljo množice, da ga ne bi stiskali.

3:10  Kajti mnogo jih je bil ozdravil, zato so se rinili k njemu, da bi se ga doteknili, katerikoli so imeli nadloge.

3:11  In kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali pred njim in kričali, govoreč: Ti si Sin Božji.

3:12  In zelo jim je pretil, naj ga ne razglašajo.

3:13  In stopi na goro in pokliče k sebi, katere je sam hotel; in pridejo k njemu.

3:14  In postavi jih dvanajst, da bodo ž njim in da jih pošlje propovedovat

3:15  ter da imajo oblast izganjati zle duhove:

3:16  Simona, in mu dá ime Peter,

3:17  in Jakoba, sina Zebedejevega, in Janeza, brata Jakobovega, in da jima ime Boanerges, to je: sinova groma,

3:18  in Andreja in Filipa in Jerneja in Matevža in Tomaža in Jakoba, sina Alfejevega, in Tadeja in Simona Kananejca

3:19  in Juda Iškariota, ki ga je tudi izdal.

3:20  In pridejo v hišo. In zopet se zbere množica, tako da še kruha niso mogli jesti.

3:21  In ko to slišijo sorodniki njegovi, se napotijo, da bi ga prijeli; pravijo namreč: Ni sam ob sebi.

3:22  In pismarji, ki so bili prišli iz Jeruzalema, pravijo: Belzebuba ima, in: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.

3:23  In jih pokliče k sebi in jim govori v prilikah: Kako more satan satana izganjati?

3:24  In če se kraljestvo razdvoji samo zoper sebe, ne more obstati to kraljestvo.

3:25  In če se dom razdvoji sam zoper sebe, ne bo mogel obstati ta dom.

3:26  In če je vstal satan sam zoper sebe in se je razdvojil, ne more obstati, temuč konec ga je.

3:27  Nasprotno ne more iti nihče v hišo močnemu in mu pobrati pohištva, če poprej ne zveže močnega, in potem šele opleni hišo njegovo.

3:28  Resnično vam pravim, da se vsi grehi odpuste sinovom človeškim, tudi kletvine, s katerimikoli bi prekleli Boga;

3:29  kdor pa prekolne svetega Duha, nima odpuščenja na vekomaj, temuč je kriv večnega greha.

3:30  Kajti govorili so: Nečistega duha ima.

3:31  In pridejo bratje njegovi in mati njegova in stoječ zunaj, pošljejo k njemu, da ga pokličejo.

3:32  In ljudstvo sedi okoli njega, in mu reko: Glej, mati tvoja in bratje tvoji zunaj vprašujejo po tebi.

3:33  In odgovori jim, rekoč: Kdo je mati moja ali bratje moji?

3:34  In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej, mati moja in bratje moji!

3:35  Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.

Chapter 4

4:1  In zopet začne učiti ob morju. In zbere se pri njem tako velika množica, da mora stopiti v ladjo in sedeti v njej na morju; in vsa množica se razpostavi kraj morja po tleh.

4:2  In mnogo jih je učil v prilikah in jim pravil v poučevanju svojem:

4:3  Poslušajte! Glej, sejalec gre sejat.

4:4  In zgodi se, ko seje, da pade nekaj zrnja poleg ceste, in prilete ptice in ga pozobljejo.

4:5  A drugo pade na skalnata tla, kjer nima veliko prsti, in precej požene, ker nima globoke zemlje.

4:6  Ko pa vzide solnce, uvene, in ker nima korenine, usahne.

4:7  In drugo pade v trnje, in trnje vzraste in ga uduši, in ne prinese sadu.

4:8  In drugo pade na dobro zemljo, in prinaša sad, ki raste in se množi in rodi po tridesetero in po šestdesetero in po stotero.

4:9  In reče: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

4:10  In ko je bil sam, ga vprašajo tisti, ki so bili pri njem z dvanajsterimi, po prilikah.

4:11  In jim reče: Vam je dana skrivnost kraljestva Božjega, onim pa, ki so zunaj, se vse godi v prilikah,

4:12  da „gledajoč vidijo, pa ne spoznajo, ter poslušajoč slišijo, pa ne razumejo: da se ne bi kdaj izpreobrnili, in bilo bi jim odpuščeno“.

4:13  In jim reče: Ne umete li te prilike? In kako boste vse prilike umeli?

4:14  Sejalec seje besedo.

4:15  Ti so pa, ki so poleg ceste: kjer se seje beseda, in ko jo slišijo, precej pride satan in vzame besedo, ki je posejana vanje.

4:16  In enako so ti, pri katerih je posejano na skalnata tla: ko slišijo besedo, jo precej z veseljem sprejmo;

4:17  pa nimajo korenine v sebi, temuč so nestanovitni; ko potem nastane stiska ali preganjanje zaradi besede, se precej pohujšajo.

4:18  In drugi so, pri katerih je posejano v trnje: tisti, ki besedo slišijo,

4:19  pa skrbi tega sveta in slepilo bogastva in želje po drugih rečeh se prikradejo in zaduše besedo in ostane brez sadu.

4:20  In ti so, pri katerih je na dobro zemljo posejano: ki besedo poslušajo in sprejemajo ter prinašajo sad, trideseteren, šestdeseteren in stoteren.

4:21  In jim reče: Se li mar prinaša sveča, da se postavi pod mernik ali pod posteljo? A ne, da se postavi na svečnik?

4:22  Kajti nič ni skritega, kar se ne bi razodelo, in nič ni tako skrivnega, da ne bi prišlo na svetlo.

4:23  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

4:24  In jim reče: Pomislite, kaj slišite! S kakršno mero merite, se odmeri vam in še pridene se vam.

4:25  Kajti kdor ima, se mu bo dalo, a kdor nima, se mu odvzame tudi to, kar ima.

4:26  In reče: Tako je s kraljestvom Božjim, kakor če človek vrže seme v zemljo,

4:27  in spi in vstaja po noči in po dnevi, in seme poganja in raste, da on ne ve kako.

4:28  Zemlja sama od sebe rodi sad: najprej steblo, potem klas, potem polno pšenico v klasu.

4:29  Ko pa sad dozori, precej pošlje srp, kajti prišla je žetev.

4:30  In reče: S čim naj primerjamo kraljestvo Božje? ali v kakšni priliki naj ga upodobimo?

4:31  Ono je kakor gorčično zrno, ki je, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji,

4:32  a ko je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč, in poganja velike veje, da morejo ptice nebeške gnezditi pod senco njegovo.

4:33  In v mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, v kolikor so jo mogli poslušati.

4:34  Brez prilike pa jim ni govoril, a na samem je učencem svojim razlagal vse.

4:35  In jim reče tisti dan, ko se je zvečerilo: Prepeljimo se na oni kraj.

4:36  In pusté množico ter ga vzemo s seboj, kakor je bil v ladji; tudi druge ladjice so bile ž njim.

4:37  Kar nastane velik vihar, in valovi so se zaganjali v ladjo, da se je že napolnjevala.

4:38  In on je bil na krmi, speč na blazini; in ga zbude in mu reko: Učenik, ali ti nič ni mar, da pogibljemo?

4:39  In prebudivši se, zapreti vetru in reče morju: Umolkni, pomiri se! In preneha veter, in nastane velika tihota.

4:40  In jim reče: Kaj ste tako plašni? ali še nimate vere?

4:41  In velik strah jih obide, in govore med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu celo veter in morje pokorna?

Chapter 5

5:1  In pridejo na drugo stran morja, v pokrajino Gerazenov.

5:2  In precej, ko stopi iz ladje, ga sreča človek iz grobov, ki je imel nečistega duha

5:3  in mu je bilo prebivališče po grobih; in tudi z verigo ga ni mogel nihče več zvezati;

5:4  bil je namreč velikokrat zvezan z oklepi in verigami, pa je verige potrgal in oklepe razdrobil, in nihče ga ni mogel ukrotiti;

5:5  in vedno, po noči in po dnevi, je bival po gorah in po grobih ter kričal in se bil s kamenjem.

5:6  Ko pa ugleda Jezusa oddaleč, priteče ter se mu prikloni

5:7  in na ves glas kričeč, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!

5:8  Pravil mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka!

5:9  In ga vpraša: Kako ti je ime? In mu reče: Legijon mi je ime, ker nas je mnogo.

5:10  In prosi ga zelo, naj jih ne izžene iz tega kraja.

5:11  Bila je pa tam pri gori velika čreda svinj, ki so se pasle.

5:12  In zaprosijo ga, rekoč: Pošlji nas v te svinje, da gremo vanje.

5:13  In Jezus jim dovoli. In nečisti duhovi izidejo in gredo v svinje, in zakadi se čreda, kakih dvatisoč, z brega v morje, ter potonejo v morju.

5:14  In njih pastirji pobegnejo in oznanijo to v mestu in po deželi. In prebivalci gredo pogledat, kaj bi bilo to, kar se je zgodilo.

5:15  In pridejo k Jezusu in ugledajo obsedenca, da sedi in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legijon; in preplašijo se.

5:16  In tisti, ki so videli, jim pripovedujejo, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.

5:17  In začno ga prositi, naj odide iz njih krajev.

5:18  In ko stopi v ladjo, ga zaprosi oni, ki je bil obseden, da sme ostati ž njim.

5:19  Jezus pa mu ne dopusti, ampak mu reče: Pojdi na svoj dom k svojcem in oznani jim, koliko ti je storil Gospod in kako se te je usmilil.

5:20  In odide in začne oznanjevati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

5:21  In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, se zbere pri njem velika množica; in bil je pri morju.

5:22  In glej, eden načelnikov shodnice, po imenu Jair, pride, in ko ga ugleda, mu pade pred noge

5:23  in ga zelo prosi, rekoč: Hčerka mi umira, pridi, položi nanjo roke, da ozdravi in živi.

5:24  In odide ž njim; in velika množica ga spremlja in ga stiskajo.

5:25  In žena, ki je imela krvotok dvanajst let

5:26  in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov in potrošila vse svoje, pa ji ni nič pomagalo, ampak še huje je bilo:

5:27  pride, ko je slišala o Jezusu, med množico odzadaj in se dotakne obleke njegove.

5:28  Reče si namreč: Če se dotaknem le obleke njegove, ozdravim.

5:29  In precej usahne vir krvi njene, in čuti v telesu, da je ozdravela od svoje nadloge.

5:30  In Jezus precej spozna pri sebi, da je šla moč iz njega, in obrnivši se med množico, reče: Kdo se je dotaknil moje obleke?

5:31  In reko mu učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?

5:32  In ozira se okoli, da bi ugledal tisto, ki je to storila.

5:33  Žena pa, vedoč, kaj se ji je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi in pade pred njim in mu pove vso resnico.

5:34  On ji pa reče: Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.

5:35  Ko še govori, pridejo od načelnika shodnice, rekoč: Hči tvoja je umrla, čemu še nadleguješ učenika?

5:36  Jezus pa zasliši to besedo, ko so jo povedali, in reče načelniku shodnice: Ne boj se, le veruj!

5:37  In ne pusti, da bi ga kdo spremljal, razen Peter in Jakob in Janez, Jakobov brat.

5:38  In pridejo v hišo načelnikovo, in vidi hrupno zmešnjavo ter da silno jokajo in žalujejo.

5:39  In ko vnide, jim reče: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, marveč spi!

5:40  A oni se mu posmehujejo. On pa izžene vse in vzame s seboj otrokovega očeta in mater in svoje spremljevalce ter gre noter, kjer je deklica ležala.

5:41  In prijemši deklico za roko, ji veli: Talita kumi, to se pravi: Deklica, pravim ti, vstani!

5:42  In precej vstane deklica in hodi; imela je namreč dvanajst let. In precej se začudijo na vso moč.

5:43  In zapove jim strogo, da nihče ne zve tega, in naroči, naj ji dado jesti.

Chapter 6

6:1  In gre odtod in pride v domovino svojo, in spremljajo ga učenci njegovi.

6:2  In ko pride sobota, začne učiti v shodnici; in mnogi poslušalci so strmeli, govoreč: Odkod temu to? in: Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? in toliki čudeži se vrše po rokah njegovih!

6:3  Ali ni ta tesar, sin Marijin in brat Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? in niso li sestre njegove tu pri nas? In pohujševali so se nad njim.

6:4  Jezus jim pa reče: Nikjer ni prorok brez časti, razen v domovini svoji in pri rodbini svoji in na domu svojem.

6:5  In ni mogel ondi nobenega čudeža storiti, razen da je le malo bolnikov, položivši nanje roke, ozdravil.

6:6  In čudil se je njih neveri. In hodil je po vaseh v okolišu in učil.

6:7  In pokliče k sebi dvanajstere in jih začne razpošiljati po dva in dva, in da jim oblast nad nečistimi duhovi,

6:8  in zapove jim, naj ničesar ne jemljo na pot razen same palice: ne torbe, ne kruha, ne denarja v pasu,

6:9  ampak da naj si obujejo opanke, in veli: ne oblačite dveh sukenj.

6:10  In jim reče: Kjerkoli pridete v hišo, tam ostanite, dokler ne pojdete odondod naprej.

6:11  In v katerem mestu vas ne bi sprejeli in ne poslušali, odondod grede si otresite prah izpod nog njim v pričevanje.

6:12  In ko so odšli, so oznanjevali ljudem, naj se izpokore,

6:13  in so izganjali mnoge zle duhove in mazali z oljem mnoge bolnike in jih ozdravljali.

6:14  In kralj Herod zasliši o tem, kajti ime njegovo se je bilo razglasilo, in reče: Janez Krstnik je vstal iz mrtvih in zato delujejo čudežne moči v njem.

6:15  Drugi pa pravijo: Elija je; a drugi: prorok je, kakor eden izmed starih prorokov.

6:16  Ko pa sliši to Herod, reče: Janez, ki sem ga jaz dal obglaviti, je vstal.

6:17  Kajti ta Herod je bil poslal ujet Janeza ter ga vklenil v ječi zavoljo Herodiade, svojega brata Filipa žene; bil se je ž njo namreč oženil.

6:18  Janez pa je dejal Herodu: Ni ti dovoljeno, imeti svojega brata ženo.

6:19  Herodiada pa ga je zalezovala in hotela umoriti, pa ga ni mogla.

6:20  Zakaj Herod se je bal Janeza, vedoč, da je pravičen in svet mož, ter ga je varoval; in marsikaj je storil, kakor mu je on rekel, in rad ga je poslušal.

6:21  In je napočil prikladen dan: ko je Herod v spomin svojega rojstva napravil večerjo svojim velikašem in stotnikom in galilejskim prvakom,

6:22  je prišla noter njena, Herodiadina, hči in je plesala, ter se je prikupila Herodu in gostom. Kralj pa reče dekletu: Prosi me, karkoli hočeš, in dam ti.

6:23  In ji priseže: Karkoli me poprosiš, ti dam, do polovice kraljestva svojega.

6:24  Ona pa gre ven in reče materi svoji: Kaj naj si izprosim? Ta pa reče: Glavo Janeza Krstnika.

6:25  In gre precej jadrno h kralju in ga zaprosi, rekoč: Hočem, da mi daš pri tej priči v skledi glavo Janeza Krstnika.

6:26  In kralj postane silno žalosten, toda zavoljo prisege in gostov ji ni hotel odreči.

6:27  In precej pošlje kralj vojaka iz straže svoje in ukaže prinesti glavo njegovo. Ta pa odide in mu odseka v ječi glavo,

6:28  in prinese glavo njegovo v skledi in jo da dekletu, a dekle jo da materi svoji.

6:29  In ko so to slišali učenci njegovi, pridejo in vzemo truplo njegovo ter ga polože v grob.

6:30  In snidejo se apostoli pri Jezusu in mu sporočé vse, kar so storili in kar so ljudi naučili.

6:31  In jim reče: Pojdite sami na samoten kraj in malo počijte. Kajti bilo jih je veliko, ki so prihajali in odhajali, da še jesti niso utegnili.

6:32  Ter odidejo na ladji v samoten kraj sami.

6:33  In mnogi jih vidijo odhajati, in ko spoznajo, kam so namenjeni, hitro odrinejo tja peš iz vseh mest in jih še prehité.

6:34  In ko stopi Jezus z ladje, zagleda veliko množico, in se mu zasmilijo, zakaj bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja. In začne jih učiti mnogo reči.

6:35  In ko je bila ura že pozna, pristopijo k njemu učenci njegovi in reko: Kraj je samoten in ura že pozna;

6:36  razpusti jih, da odidejo v dvore in vasi, ki so naokoli, ter si kupijo kaj za jed.

6:37  On pa odgovori in jim reče: Dajte jim vi jesti. Pa mu reko: Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti?

6:38  On jim pa reče: Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte! In ko so izvedeli, reko: Pet in dve ribi.

6:39  In jim ukaže, naj jih posadé vse zaporedoma, omizje za omizjem, po zeleni travi.

6:40  In posedejo v skupinah po sto in po petdeset.

6:41  In vzame petere hlebe in tisti dve ribi in se ozre v nebo in jih blagoslovi, ter razlomi hlebe in podaje učencem svojim, naj polože prednje; tudi dve ribi razdeli vsem.

6:42  In vsi so jedli in se nasitili.

6:43  In pobrali so koscev dvanajst polnih košev in ostankov od rib.

6:44  In bilo jih je, ki so jedli hlebe, kakih pet tisoč mož.

6:45  In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se naprej prepeljejo proti Betsaidi, dokler on razpusti množico.

6:46  In poslovivši se od njih, odide na goro molit.

6:47  In ko se zvečeri, je ladja sredi morja in on sam na kopnem.

6:48  In zagleda jih, da se mučijo z veslanjem; pihal jim je namreč veter nasproti. In okoli četrte straže po noči pride k njim, hodeč po morju; in hotel je iti mimo njih.

6:49  Oni pa, videč ga, da hodi po morju, menijo, da je prikazen, in zakričé;

6:50  vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. In precej jih ogovori in jim reče: Srčni bodite, jaz sem, ne bojte se!

6:51  In stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In presilno so se sami v sebi zavzemali;

6:52  kajti po tem, kar se je zgodilo pri hlebih, še niso prišli k spoznanju, temuč njih srce je odrevenelo.

6:53  In ko se prepeljejo, pridejo na kopno v Genezaret in potisnejo ladjo h kraju.

6:54  In ko stopijo z ladje, ga ljudje precej spoznajo,

6:55  ter obletajo vso tisto okolico in začno na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da biva.

6:56  In kamorkoli je prišel, v vasi ali v mesta ali v sela, so po ulicah pokladali bolnike in ga prosili, da bi se smeli dotekniti le roba njegove obleke; in katerikoli so se ga doteknili, so ozdraveli.

Chapter 7

7:1  In snidejo se pri njem farizeji in nekateri pismarji, ki so prišli iz Jeruzalema.

7:2  Ti so videli nekatere učencev njegovih, da jedo kruh z nečistimi, to je z neumitimi rokami.

7:3  Farizeji in vsi Judje namreč ne jedo, dokler si skrbno ne umijejo rok, izpolnjujoč izročilo starih;

7:4  in kadar pridejo s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih reči je, ki so jih sprejeli in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in stolov.

7:5  In vprašajo ga farizeji in pismarji: Zakaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kruh z nečistimi rokami?

7:6  On pa jim reče: Dobro je prorokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: „To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene;

7:7  ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

7:8  Opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške.

7:9  In jim reče: Lepo zametujete zapoved Božjo, da ohranite izročilo svoje.

7:10  Mojzes namreč je rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater svojo“ in: „Kdor preklinja očeta ali mater, naj umre“.

7:11  Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev) –

7:12  njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji.

7:13  Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim, ki ste ga izročili; in mnogo temu podobnih reči počenjate.

7:14  In pokliče k sebi zopet ljudstvo ter jim reče: Poslušajte me vsi ter umejte!

7:15  Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunaj prihaja vanj, marveč to, kar izhaja iz njega, oskrunja človeka.

7:16  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

7:17  In ko odide od ljudstva v hišo, ga vprašajo učenci njegovi o tej priliki.

7:18  Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da ga vse to, kar od zunaj prihaja v človeka, ne more oskruniti?

7:19  ker ne gre v srce njegovo, ampak v trebuh in izhaja ven. S tem je proglasil za čiste vse jedi.

7:20  Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni.

7:21  Kajti od znotraj, iz srca človeškega, izhajajo hudobne misli, nečistosti, tatvine, uboji,

7:22  prešeštva, lakomnost, hudobnost, zvijača, požrešnost, nevoščljivo oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost.

7:23  Vse te hudobne reči izhajajo od znotraj in skrunijo človeka.

7:24  In vstane in odide odtod, v kraje tirske in sidonske. In ko je stopil v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel o njem, ali ni se mogel prikriti.

7:25  Ampak precej, ko je slišala o njem, pride žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in mu pade pred noge.

7:26  Bila pa je žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu. In ga prosi, naj izžene zlega duha iz njene hčere.

7:27  Jezus pa ji reče: Pusti, da se poprej nasitijo otroci; kajti ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

7:28  Ona pa odgovori in mu reče: Da, Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.

7:29  In ji reče: Zavoljo te besede pojdi; zli duh je odšel iz tvoje hčere.

7:30  In odide na svoj dom ter najde otroka ležečega na postelji, in zli duh je bil odšel.

7:31  In zopet odide iz tirskih krajev in pride skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi po pokrajini Deseteromestja.

7:32  In pripeljejo mu gluhega, ki je nerazločno govoril, ter ga prosijo, naj bi položil nanj roko.

7:33  In vzame ga na stran od množice, mu položi prste svoje v ušesa in pljune in se dotakne jezika njegovega,

7:34  in pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se!

7:35  In odpro se ušesa njegova in razveže se vez jezika njegovega, in razločno je govoril.

7:36  In zapove jim, naj nikomur ne povedo; čim bolj jim je pa prepovedoval, tem bolj so razglaševali.

7:37  In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.

Chapter 8

8:1  Tiste dni, ko je bilo zopet vse polno ljudstva pri njem in niso imeli kaj jesti, pokliče Jezus učence svoje in jim reče:

8:2  Ljudstvo se mi smili, ker že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti;

8:3  in če jih pustim lačne na njih dom, obnemorejo na poti; in nekateri od njih so prišli od daleč.

8:4  Pa mu odgovore učenci: Odkod bi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom?

8:5  In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa reko: Sedem.

8:6  In zapove ljudstvu, naj posedejo po tleh. In vzame sedmere hlebe, zahvali, prelomi in podaje učencem svojim, naj polože prednje; in oni polagajo pred ljudstvo.

8:7  In imeli so nekaj ribic; in blagoslovi jih in reče, naj polože tudi te prednje.

8:8  In jedli so in se nasitili; in pobrali so ostanke koscev sedem košev.

8:9  Bilo jih je pa kake štiri tisoč. In jih razpusti.

8:10  In precej stopi v ladjo z učenci svojimi in pride v okraj Dalmanutski.

8:11  In farizeji izidejo in se začno ž njim prepirati, in so ga izkušali ter zahtevali od njega znamenje z neba.

8:12  In vzdihnivši v duhu svojem, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu rodu.

8:13  In pusti jih ter stopi zopet v ladjo in odide na drugo stran.

8:14  In pozabili so vzeti kruha in niso imeli več nego en hleb s seboj v ladji.

8:15  Naroča jim pa, govoreč: Glejte, varujte se kvasu farizejskega in kvasu Herodovega.

8:16  In premišljajo sami pri sebi in govore: To pravi, ker kruha nimamo.

8:17  In ko Jezus to opazi, jim reče: Kaj premišljujete, da nimate kruha? ali še niste spoznali in še ne umejete? ali vam je še okamenelo srce?

8:18  Oči imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li?

8:19  Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč ljudi, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Reko mu: Dvanajst.

8:20  Ko sem jih pa sedem med štiri tisoč, koliko polnih pletenic ste nabrali drobtin? In reko mu: Sedem.

8:21  In jim reče: Ali še ne umejete?

8:22  In pridejo v Betsaido. In pripeljejo mu slepca in ga prosijo, naj se ga dotakne.

8:23  In prime slepca za roko in ga pelje ven iz vasi ter pljune v oči njegove, in položivši roke nanj, ga vpraša, če kaj vidi?

8:24  In izpregleda ter reče: Vidim ljudi, kajti kakor drevesa jih vidim, da okoli hodijo.

8:25  Potem mu zopet položi roke na oči, in on vidi razločno, in je ozdravel in videl bistro vse.

8:26  In ga odpravi na dom njegov, rekoč: Nikar ne hodi v vas!

8:27  In odide Jezus in učenci njegovi v vasi Cesareje Filipove, in po poti vpraša učence svoje, rekoč jim: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz?

8:28  Oni mu pa povedo, rekoč: Janez Krstnik, in drugi: Elija, drugi pa: eden od prorokov.

8:29  In jih vpraša: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter odgovori in mu reče: Ti si Kristus.

8:30  In zapreti jim, naj nikomur ne pripovedujejo o njem.

8:31  In začne jih učiti, da mora Sin človekov mnogo pretrpeti in biti zavržen od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti in v treh dneh od smrti vstati.

8:32  In to besedo je govoril prostosrčno. In Peter ga potegne na stran in ga začne odvračati.

8:33  On pa se obrne in pogleda učence svoje in zapreti Petru in reče: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božjega, ampak kar je človeškega.

8:34  In pokliče ljudstvo z učenci svojimi ter jim reče: Kdor hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.

8:35  Kajti kdorkoli hoče življenje svoje ohraniti, ga izgubi, kdor pa izgubi življenje svoje zaradi mene in evangelija, ta ga ohrani.

8:36  Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, duši svoji pa škoduje?

8:37  Kajti kaj more dati človek v zameno za dušo svojo?

8:38  Zakaj kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešeštnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi Sin človekov njega, kadar pride v slavi Očeta svojega s svetimi angeli.

Chapter 9

9:1  In jim reče: Resnično vam pravim, da so nekateri med tukaj stoječimi, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjo.

9:2  In čez šest dni vzame Jezus Petra in Jakoba in Janeza in jih odpelje na visoko goro same posebe; in izpremeni se pred njimi.

9:3  In oblačila njegova postanejo bleščeča in zelo bela kakor sneg, kakor jih noben belilec na zemlji ne more ubeliti.

9:4  In prikaže se jim Elija z Mojzesom, in pogovarjata se z Jezusom.

9:5  In Peter izpregovori in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; pa naredimo tri šatore, tebi enega in Mojzesu enega in Eliju enega.

9:6  Ni namreč vedel, kaj bi odgovoril, kajti bili so zelo uplašeni.

9:7  In nastane oblak in jih obsenči, in glas pride iz oblaka: Ta je Sin moj ljubljeni; njega poslušajte.

9:8  In nagloma se ozro in nikogar več ne vidijo razen Jezusa samega s seboj.

9:9  Ko so pa stopali z gore, jim zapove, naj nikomur ne pripovedujejo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane iz mrtvih.

9:10  In to besedo so ohranili, in vpraševali so med seboj, kaj bi to bilo: vstati iz mrtvih?

9:11  In vprašajo ga, rekoč: Saj pravijo pismarji, da mora Elija poprej priti?

9:12  On pa jim reče: Elija res pride poprej in uravna vse vnovič. A kako je pisano o Sinu človekovem, da mora mnogo pretrpeti in ga bodo za nič šteli?

9:13  Ali pravim vam, da je Elija že prišel, in so mu storili, karkoli so hoteli, kakor je pisano o njem.

9:14  In ko pridejo k učencem, ugledajo veliko množico okoli njih in pismarje, da se ž njimi prepirajo.

9:15  In vsa množica se precej, ko ga ugleda, začudi, in hité k njemu in ga pozdravljajo.

9:16  In jih vpraša: Kaj se prepirate ž njimi?

9:17  In eden iz množice odgovori: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, ki ima nemega duha.

9:18  In kjerkoli ga zgrabi, ga meče, in on se peni in škriplje z zobmi, in se suši. Pa sem dejal učencem tvojim, naj ga izženo, a niso mogli.

9:19  On pa jim odgovori in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni!

9:20  In pripeljejo ga k njemu. Komaj ga pa duh ugleda, ga precej strese, da se zgrudi na tla ter se valja in peni.

9:21  In vpraša očeta njegovega: Koliko časa je, odkar se mu je to zgodilo? Ta pa reče: Od malih nog.

9:22  In mnogokrat ga vrže tudi v ogenj ali v vodo, da ga pogubi. Ali, če moreš kaj, usmili se nas in pomagaj nam.

9:23  Jezus pa mu reče: Če moreš kaj! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.

9:24  Precej zavpije dečkov oče in s solzami reče: Verujem, Gospod, pomagaj neveri moji!

9:25  Videč pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapreti nečistemu duhu, rekoč mu: Duh nemi in gluhi, jaz ti ukazujem, zapusti ga in ne pridi več vanj!

9:26  In zakriči in ga močno strese in izide iz njega. In deček postane kakor mrtev, tako da mnogi pravijo, da je umrl.

9:27  Jezus pa ga prime za roko in ga vzdigne; in vstal je.

9:28  In ko pride v hišo, ga vprašajo učenci njegovi na samem: Kako, da ga mi nismo mogli izgnati?

9:29  In reče jim: Ta rod ne more iziti z ničimer razen z molitvijo in postom.

9:30  In ko so se odpravili odtod, so šli skozi Galilejo, in ni hotel, da bi kdo zvedel.

9:31  Kajti učil je učence svoje in jim pravil: Sin človekov bo izdan v človeške roke, in umorili ga bodo; in ko bo umorjen, vstane tretji dan od smrti.

9:32  Oni pa niso umeli tega govora, a bali so se ga vprašati.

9:33  In pridejo v Kafarnavm. In ko so bili v hiši, jih vpraša: Kaj ste se po poti med seboj menili?

9:34  Oni pa molče; spotoma so se bili namreč med seboj prepirali, kdo da je največji.

9:35  In ko sede, pokliče dvanajstere in jim reče: Če kdo hoče biti prvi, bodi najzadnji od vseh in vsem služabnik.

9:36  In vzame otročiča ter ga postavi v sredo mednje, in ga vzame v naročje in jim reče:

9:37  Kdor sprejme enega takih otročičev v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč njega, ki me je poslal.

9:38  Reče mu Janez: Učenik, videli smo nekoga, ki ne hodi za nami, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, in smo mu zabranili, ker ne hodi za nami.

9:39  Jezus mu pa reče: Ne branite mu, zakaj nikogar ni, ki bi storil čudež z imenom mojim in bi mogel brž slabo govoriti o meni.

9:40  Kdor namreč ni zoper nas, je z nami.

9:41  Kajti kdorkoli vas napoji s kupico vode v imenu mojem, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega.

9:42  In kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo v me, bi mu bilo bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in da ga vržejo v morje.

9:43  In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje nego imeti obe roki in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi

9:44  § kjer njih črv ne umira in ogenj ne ugasne.

9:45  In če te noga tvoja pohujšuje, odsekaj jo; bolje ti je hromemu priti v življenje nego imeti obe nogi in vrženemu biti v pekel ognjeni

9:46  § kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne.

9:47  In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje nego imeti dve očesi in vrženemu biti v pekel ognjeni,

9:48  kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne.

9:49  Kajti vsak bo z ognjem osoljen, in vsaka žrtev bo s soljo osoljena.

9:50  Dobra je sol, če pa sol postane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.

Chapter 10

10:1  In se odpravi odtod in pride v Judejsko pokrajino in za Jordan. In snidejo se zopet množice k njemu, in kakor je imel navado, jih je zopet učil.

10:2  In pristopijo k njemu farizeji in ga vprašajo, izkušajoč ga: Ali je dovoljeno možu, ločiti se od žene?

10:3  On pa odgovori in jim reče: Kaj vam je zapovedal Mojzes?

10:4  Oni pa reko: Mojzes je dopustil ločitni list napisati in jo pustiti.

10:5  Jezus pa jim reče: Zavoljo trdosrčnosti vaše vam je napisal to zapoved.

10:6  Od začetka stvarjenja pa ju je kot moža in ženo ustvaril Bog.

10:7  „Zato zapusti človek očeta svojega in mater svojo in se pridruži ženi svoji,

10:8  in ta dva bodeta eno meso.“ Tako nista več dva, temuč eno meso.

10:9  Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

10:10  In v hiši ga zopet učenci vprašajo o tej reči.

10:11  Pa jim reče: Kdor se loči od žene svoje in se oženi z drugo, prešeštvuje zoper njo;

10:12  in ako se žena loči od moža svojega in se omoži z drugim, prešeštvuje.

10:13  In prinašali so k njemu otročiče, da bi se jih dotaknil; učenci pa jih okarajo.

10:14  Videč pa to Jezus, se razhudi in jim reče: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.

10:15  Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanj.

10:16  In jemlje jih v naročje ter polagajoč nanje roke, jih blagoslavlja.

10:17  In ko gre ven na cesto, pribeži eden k njemu, poklekne pred njim in ga vpraša: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

10:18  Jezus pa mu reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.

10:19  Zapovedi znaš: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta svojega in mater“.

10:20  On pa odgovori in mu reče: Učenik, vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.

10:21  Jezus pa pogleda nanj, in ker ga je ljubil, mu reče: Enega ti je še treba. Pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj.

10:22  Njemu pa zagreni ta beseda in odide žalosten, zakaj imel je mnogo premoženja.

10:23  In Jezus pogleda okoli in reče učencem svojim: Kako težko pridejo tisti, ki imajo bogastvo, v kraljestvo Božje!

10:24  Učenci pa so se zavzeli ob besedah njegovih. Jezus pa zopet odgovori in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, ki stavijo svoje upanje v bogastvo, priti v kraljestvo Božje!

10:25  Laže je velblodu iti igli skozi ušesce nego bogatemu priti v kraljestvo Božje!

10:26  Oni pa se zelo zgroze in govore med seboj: Kdo se potem more zveličati?

10:27  Jezus pa pogleda nanje in reče: Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu.

10:28  Peter mu začne praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj.

10:29  Jezus reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, ki je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mene in evangelija,

10:30  da ne bi prejel sedaj v tem času stokrat toliko: hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv s preganjanjem, in v prihodnjem svetu večnega življenja.

10:31  Mnogi pa, ki so prvi, bodo zadnji, in ki so zadnji, prvi.

10:32  Bili pa so na poti, grede v Jeruzalem; in Jezus je šel pred učenci, in oni so se čudili. Tisti pa, ki so šli za njim, so se bali. In vzame zopet dvanajstere k sebi in jim začne praviti, kaj se mu ima zgoditi:

10:33  Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in obsodijo ga na smrt in izroče poganom,

10:34  in zasramovali ga bodo in pljuvali nanj in ga bičali in umorili; a tretji dan vstane od smrti.

10:35  In pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Zebedejeva, ter mu rečeta: Učenik, hočeva, da nama storiš, kar bova prosila.

10:36  On pa ju vpraša: Kaj hočeta, da naj vama storim?

10:37  Ona pa mu rečeta: Daj nama, da bova sedela eden tebi na desnici in eden na levici v slavi tvoji.

10:38  Jezus pa jima reče: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga pijem jaz, in se krstiti s krstom, ki se jaz krstim ž njim?

10:39  Ona pa rečeta: Moreva. A Jezus jima veli: Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, ki se jaz krstim ž njim, se bosta krstila.

10:40  Da bi pa sedela meni na desnici in na levici, ne morem dati jaz, a dá se to tistim, katerim je pripravljeno.

10:41  In ko slišijo to deseteri, se začno jeziti nad Jakobom in Janezom.

10:42  Jezus jih pa pokliče in jim reče: Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, nad njimi gospodujejo, in njih velikaši jih siloma vladajo.

10:43  Ni pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, naj vam bode služabnik,

10:44  in kdorkoli hoče med vami biti prvi, bodi vsem hlapec.

10:45  Kajti tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge.

10:46  In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jeriha, on in učenci njegovi in obilna množica, je sedel kraj poti slep berač, Bartimej, sin Timejev.

10:47  In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me!

10:48  In mnogi mu prete, naj umolkne; a on le še bolj kriči: Sin Davidov, usmili se me!

10:49  In Jezus se ustavi in veli: Pokličite ga! In pokličejo slepca in mu reko: Srčen bodi, vstani, kliče te.

10:50  On pa vrže s sebe plašč svoj, poskoči in pride k Jezusu.

10:51  In Jezus mu odgovori in reče: Kaj hočeš, da naj ti storim? Slepec pa mu reče: Rabuni, da izpregledam!

10:52  In Jezus mu veli: Pojdi, vera tvoja te je rešila. In precej je izpregledal, in za Jezusom je šel po poti.

Chapter 11

11:1  In ko so se približevali Jeruzalemu, Betfagi in Betaniji pri Oljski gori, pošlje dva izmed učencev svojih

11:2  in jima reče: Pojdita v vas, ki vama je nasproti, in precej, ko prideta vanjo, najdeta žrebe privezano, ki na njem še noben človek ni sedel: odvežita ga in pripeljita.

11:3  In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje in precej ga zopet pošlje sem.

11:4  In odideta ter najdeta žrebe privezano pri vratih zunaj na ulici in ga odvežeta.

11:5  In nekateri tistih, ki so ondi stali, jima reko: Kaj delata, da odvezujeta žrebe?

11:6  Ona pa jim rečeta, kakor je bil Jezus naročil; in ju puste.

11:7  In pripeljeta žrebe k Jezusu in denejo nanje oblačila svoja, in on sede nanje.

11:8  Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi steljejo mladičje, ki so ga nasekali po polju.

11:9  In tisti, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo: Hosana! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

11:10  Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo očeta našega Davida! Hosana na višavah!

11:11  In Jezus pride v Jeruzalem in v tempelj; in ko si je vse ogledal, odide, ker je bil že večer, z dvanajsterimi v Betanijo.

11:12  In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen.

11:13  In ugleda od daleč smokvo, ki je imela listje, pa pride, če morda kaj najde na njej; toda ko pristopi k njej, ne najde ničesar razen listja, kajti še ni bil čas za smokve.

11:14  In Jezus izpregovori in ji reče: Na vekomaj nikoli nihče s tebe sadu ne jej! In slišali so to učenci njegovi.

11:15  In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov

11:16  in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj.

11:17  In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: „Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom“? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.

11:18  In slišali so to višji duhovniki in pismarji in so iskali, kako bi ga pogubili; zakaj bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu.

11:19  In vsak večer je šel ven iz mesta.

11:20  In ko gredo zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da je suha do korenine.

11:21  In Peter se spomni in mu reče: Rabi, glej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.

11:22  Jezus pa odgovori in jim veli: Imejte vero v Boga!

11:23  Resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in ne dvomi v srcu svojem, temuč veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodilo se mu bode.

11:24  Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam.

11:25  In kadar stopite k molitvi, odpustite, če imate zoper koga kaj, da tudi Oče vaš, ki je v nebesih, vam odpusti vaše pregrehe.

11:26  § Če pa vi ne odpustite, tudi vam ne odpusti Oče vaš, ki je v nebesih, vaših pregreškov.

11:27  In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starejšine

11:28  in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš?

11:29  Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam.

11:30  Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!

11:31  In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

11:32  Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prorok.

11:33  Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

Chapter 12

12:1  In začne jim govoriti v prilikah: Zasadil je človek vinograd in ga ogradil s plotom, in je izkopal klet in je sezidal stolp, in ga je izročil vinogradnikom, ter je odpotoval.

12:2  In ko je bilo čas, pošlje k vinogradnikom hlapca, da bi od vinogradnikov prejel pridelkov iz vinograda.

12:3  Oni pa ga zgrabijo in pretepo in pošljejo praznega.

12:4  In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in temu razbijejo glavo in ga osramoté.

12:5  In pošlje drugega, in tega ubijejo, in mnogo drugih, ki jih nekatere pretepo in nekatere ubijejo.

12:6  Še enega je imel, sina ljubljenega: tega pošlje naposled k njim, rekoč: Sina mojega se bodo bali.

12:7  Oni pa, vinogradniki, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naša bo dediščina.

12:8  Ter ga zgrabijo in ubijejo, in ga vržejo ven iz vinograda.

12:9  Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Pride in vinogradnike pogubi, in vinograd dá drugim.

12:10  Niste li brali tudi tega pisma: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu;

12:11  od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očeh naših“.

12:12  In gledali so, da bi ga ujeli, ali zbojé se ljudstva. Spoznali so namreč, da je zoper nje povedal to priliko. In pustili so ga ter odšli.

12:13  In pošljejo k njemu nekatere farizejev in Herodovcev, da bi ga ujeli v besedi.

12:14  In ko pridejo, mu reko: Učenik, vemo, da si resničen, in ti ni nikogar mar, kajti ne gledaš ljudem na lice, temuč v resnici učiš pot Božjo. Ali je prav dati cesarju davek ali ne? Naj ga damo ali ne damo?

12:15  On pa, ker je spoznal njih hinavstvo, jim reče: Kaj me izkušate? Prinesite mi denar, da pogledam.

12:16  Oni pa prineso. In jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Oni mu pa reko: Cesarjeva.

12:17  Jezus pa jim veli: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. In silno se mu začudijo.

12:18  In pridejo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo, govoreč:

12:19  Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre in zapusti ženo, otrok pa ne zapusti, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu.

12:20  Bilo je sedem bratov; in prvi vzame ženo in umre, in ne zapusti zaroda.

12:21  In vzame jo drugi in umre, ne zapustivši zaroda. Tudi tretji tako.

12:22  In vseh sedem ne zapusti zaroda. Naposled za vsemi umre tudi žena.

12:23  Ob vstajenju torej, ko vstanejo, čigava izmed njih bo žena? Kajti sedmeri so jo imeli za ženo.

12:24  Jezus jim reče: Se li ne motite zato, ker ne poznate pisem, ne moči Božje?

12:25  Kadar namreč iz mrtvih vstanejo, se ne ženijo in ne možé, ampak so kakor angeli v nebesih.

12:26  Za mrtve pa, da vstajajo, niste li brali v Mojzesovi knjigi, pri grmu, kako mu je Bog govoril, rekoč: „Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov“?

12:27  On ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.

12:28  In pristopi eden pismarjev, ki je slišal, kako so se prepirali, in ker je videl, da jim je dobro odgovoril, ga vpraša: Katera je prva zapoved od vseh?

12:29  Jezus odgovori: Prva je: „Sliši, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini Gospod.

12:30  In ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.“

12:31  Druga je ta: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“. Večje od teh ni druge zapovedi.

12:32  In reče mu pismar: Dobro, učenik; po resnici si povedal, da je Bog eden, in da ni drugega razen njega;

12:33  in ljubiti ga iz vsega srca in iz vse pameti in iz vse moči, in bližnjega ljubiti kakor samega sebe: to je več od vseh žgalnih žrtev in daritev.

12:34  In Jezus, videč, da je pametno odgovoril, mu reče: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nihče si ga ni upal več vprašati.

12:35  In Jezus odgovori in reče, učeč v templju: Kako pravijo pismarji, da je Kristus sin Davidov?

12:36  Sam David je dejal v svetem Duhu: „Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

12:37  Sam David ga imenuje Gospoda; odkod pa je on sin njegov? In preprosto ljudstvo ga je rado poslušalo.

12:38  In govoril jim je v nauku svojem: Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih suknjah in ljubijo pozdrave po ulicah

12:39  in prve stole po shodnicah in prva mesta pri gostijah;

12:40  ki požirajo vdovam hiše in na videz opravljajo dolge molitve. Ti bodo prejeli ostrejšo sodbo.

12:41  In sede Jezus temepljskemu zakladu nasproti in gleda, kako meče ljudstvo denar v zakladnico; in veliko bogatih je metalo mnogo.

12:42  In pride vdova uboga in vrže dva denarca, kar je en vinar.

12:43  In pokliče učence svoje in jim reče: Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več nego vsi, ki mečejo v zakladnico:

12:44  kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.

Chapter 13

13:1  In ko je šel iz templja, mu reče eden učencev njegovih: Učenik, glej, kakšno kamenje in kakšne stavbe!

13:2  In Jezus mu reče: Vidiš te velike stavbe? Ne ostane tu kamen na kamenu, ki bi se ne podrl.

13:3  In ko je sedel na Oljski gori templju nasproti, ga vprašajo posebe Peter in Jakob in Janez in Andrej:

13:4  Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti?

13:5  Jezus jim pa začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne zapelje!

13:6  Kajti veliko jih pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih bodo zapeljali.

13:7  Kadar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se; zakaj to mora biti, ali to še ni konec.

13:8  Kajti vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; potresi bodo po krajih, in bodo lakote. Začetek nadlogam je to.

13:9  Vi pa varujte sebe! Kajti izročali vas bodo sodiščem in v shodnicah vas bodo pretepali in pred vladarje in kralje vas postavljali zavoljo mene, njim za pričevanje.

13:10  In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.

13:11  Kadar vas pa popeljejo, da vas izroče, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, temuč kar vam bo dano tisto uro, to govorite; ker niste vi, ki govorite, ampak sveti Duh.

13:12  Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili.

13:13  In vsi vas bodo sovražili zaradi imena mojega. Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.

13:14  A kadar ugledate gnusobo razdejanja, da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore;

13:15  a kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje;

13:16  in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj.

13:17  Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!

13:18  Molite pa, da ne bode po zimi.

13:19  Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarjenja, katero je ustvaril Bog, do sedaj in je tudi ne bo.

13:20  In ko ne bi bil Gospod prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek; ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni.

13:21  In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: Glej, ondi je, ne verjemite.

13:22  Kajti lažnivi kristusi in lažnivi proroki bodo vstali in delali znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, izvoljence.

13:23  A vi se varujte; glejte, povedal sem vam vse naprej.

13:24  Ali v tistih dneh, po tej stiski, otemni solnce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje,

13:25  in zvezde bodo padale z neba, in sile, ki so na nebu, se bodo pregibale.

13:26  In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblakih z veliko močjo in slavo.

13:27  In tedaj pošlje angele svoje in zbere izvoljence svoje od četverih vetrov, od konca zemlje do kraja neba.

13:28  Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njena veja omladi in požene listje, veste, da je blizu poletje.

13:29  Tako tudi vi: kadar ugledate, da se te reči gode, vedite, da je on blizu, pri vratih.

13:30  Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse te reči ne zgode.

13:31  Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.

13:32  Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče.

13:33  Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.

13:34  Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil dom svoj in dal hlapcem svojim oblast in vsakemu svoje delo, tudi vratarju zapovedal, da naj čuje –.

13:35  Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše: ali zvečer, ali opolnoči, ali o petelinovem petju, ali zjutraj,

13:36  da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih.

13:37  Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!

Chapter 14

14:1  Bila je pa Velika noč in praznik presnih kruhov čez dva dni. In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga z zvijačo ujeli in umorili.

14:2  Kajti govorili so: Ne na praznik, da se morda ljudstvo ne upre.

14:3  In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ki je imela alabastrovo posodo mazila iz čiste, dragocene narde; in razbije posodo in mu ga izlije na glavo.

14:4  Bili pa so tu nekateri, ki so se sami pri sebi hudovali: Čemu se je zgodila ta potrata mazila?

14:5  Kajti to mazilo bi se bilo lahko prodalo za več nego tristo denarjev in izkupilo dalo ubogim. In so godrnjali nad njo.

14:6  Jezus pa reče: Pustite jo! kaj jo nadlegujete? Dobro delo je storila na meni.

14:7  Kajti uboge imate vedno pri sebi, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vselej.

14:8  Kar je mogla, je storila: vnaprej je pomazilila telo moje za pokop.

14:9  Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

14:10  In Juda Iškariot, eden od dvanajsterih, odide k višjim duhovnikom, da jim ga izda.

14:11  Oni pa se razvesele, ko to slišijo, in mu obljubijo dati denarja. In iskal je, kako bi ga o priliki izdal.

14:12  In prvi dan presnih kruhov, ko so klali velikonočno jagnje, mu reko učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

14:13  In pošlje dva učencev svojih in jima reče: Pojdita v mesto, in srečal vaju bo človek, ki nese vrč vode. Pojdita za njim,

14:14  in kjer vnide, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je obednica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje?

14:15  In on vama pokaže veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.

14:16  In učenca odideta in prideta v mesto in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita jagnje.

14:17  In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi.

14:18  In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas, ki z menoj jé, izda.

14:19  Oni se pa začno žalostiti in mu praviti eden za drugim: Ali jaz?

14:20  On pa jim reče: Eden dvanajsterih, ki omaka z menoj v skledi.

14:21  Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; ali gorje tistemu človeku, ki Sina človekovega izdaja! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

14:22  In ko so jedli, vzame Jezus kruh in blagoslovi in ga prelomi in jim da in reče: Vzemite! to je moje telo.

14:23  In vzame kelih, se zahvali in jim da; in vsi so pili iz njega.

14:24  In jim reče: To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.

14:25  Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

14:26  In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

14:27  In jim reče Jezus: Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: „Pastirja udarim in ovce se razkrope“.

14:28  Ali po vstajenju svojem pojdem pred vami v Galilejo.

14:29  Peter pa mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo, jaz vendar ne.

14:30  Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da me danes še, to noč, preden petelin dvakrat zapoje, zatajiš trikrat.

14:31  On pa govori tem bolj goreče: Ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako so pa tudi vsi govorili.

14:32  In pridejo v ograd, ki mu je ime Getsemane, ter veli učencem svojim: Sedite tu dotlej, da pomolim.

14:33  In vzame Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in trepetati v grozi.

14:34  In jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu in čujte.

14:35  Ter odide malo dalje in pade na zemljo in moli, naj preide, če je mogoče, ta ura mimo njega,

14:36  in govori: Aba, Oče! vse je mogoče tebi, vzemi ta kelih od mene, toda ne, kar jaz hočem, ampak kar hočeš ti.

14:37  In pride in jih najde speče ter reče Petru: Simon, spiš? Ali nisi mogel ene ure prečuti?

14:38  Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.

14:39  In zopet odide in moli, govoreč iste besede.

14:40  In ko se vrne, jih najde zopet speče, bile so jim namreč oči preutrujene; in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.

14:41  In pride v tretje in jim reče: Spite dalje in počivajte! Dosti je! ura je prišla. Glej, Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.

14:42  Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj se je približal.

14:43  In precej, ko je še govoril, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim množica z meči in koli od višjih duhovnikov in pismarjev in starejšin.

14:44  Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Kogar poljubim, ta je; zgrabite ga in peljite varno.

14:45  In pride in pristopi precej k njemu in reče: Rabi! in ga poljubi.

14:46  Oni pa polože nanj roke svoje in ga zgrabijo.

14:47  Eden tistih pa, ki so zraven stali, izdere meč in mahne hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.

14:48  In Jezus izpregovori in jim reče: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli lovit me?

14:49  Vsak dan sem bil pri vas, učeč v templju, in niste me zgrabili. Ali da se izpolnijo pisma!

14:50  In zapuste ga vsi in pobegnejo.

14:51  In šel je za njim neki mladenič, s platnom ogrnjen po nagem, in ga popadejo.

14:52  On pa pusti platno in ubeži nag od njih.

14:53  In Jezusa odpeljejo k velikemu duhovniku; in snidejo se pri njem vsi višji duhovniki in starejšine in pismarji.

14:54  In Peter je šel oddaleč za njim, noter na dvor velikega duhovnika; in je sedel s hlapci, grejoč se pri ognju.

14:55  A višji duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga na smrt izdali; ali ne najdejo ga.

14:56  Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali njih izpovedbe niso bile enake.

14:57  In vstanejo nekateri ter pričajo po krivem zoper njega, govoreč:

14:58  Mi smo ga slišali, da je dejal: Jaz poderem to svetišče, ki je narejeno z rokami, in v treh dneh sezidam drugo, ne narejeno z rokami.

14:59  Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako.

14:60  In veliki duhovnik vstane in stopi na sredo in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?

14:61  On pa je le molčal in ni odgovoril ničesar. Zopet ga vpraša veliki duhovnik in mu reče: Si li ti Kristus, Sin Veleslavnega?

14:62  Jezus pa reče: Jaz sem, in videli boste Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja z oblaki neba.

14:63  Veliki duhovnik pa raztrga oblačila svoja in reče: Kaj nam je še treba prič?

14:64  Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdi? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti.

14:65  In nekateri začno pljuvati nanj in mu zakrivati obraz in ga biti za uho in mu praviti: Prorokuj! Tudi služabniki so ga sprejeli z udarci po licih.

14:66  In ko je bil Peter doli na dvorišču, pride ena od dekel velikega duhovnika,

14:67  in videč Petra, da se greje, pogleda nanj in reče: Tudi ti si bil z Nazarečanom Jezusom.

14:68  On pa zataji, rekoč: Ne vem in ne umem, kaj praviš. In gre ven v preddvor, in petelin zapoje.

14:69  In dekla, videč ga, začne zopet praviti tem, ki so zraven stali: Ta je izmed njih.

14:70  On pa zopet taji. In malo potem reko zopet zraven stoječi Petru: Resnično si izmed njih, saj si tudi Galilejec.

14:71  On pa se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka, ki o njem govorite.

14:72  In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.

Chapter 15

15:1  In precej zjutraj se posvetujejo višji duhovniki s starejšinami in pismarji in ves veliki zbor, in zvežejo Jezusa, ga odpeljejo in izroče Pilatu.

15:2  In vpraša ga Pilat: Ti si kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš.

15:3  In višji duhovniki so ga veliko tožili.

15:4  Pilat pa ga zopet vpraša, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Glej, kolikih reči te tožijo.

15:5  Ali Jezus mu ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

15:6  Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, katerega so zahtevali.

15:7  Bil pa je takrat vklenjen v ječi eden, po imenu Baraba, z uporniki, ki so bili ob uporu uboj storili.

15:8  In ko pride množica gori, začne zahtevati, naj stori, kakor jim je vselej storil.

15:9  Pilat pa jim odgovori in reče: Hočete li, da vam izpustim kralja Judov?

15:10  Zaznal je namreč, da so mu ga iz zavisti izročili višji duhovniki.

15:11  Višji duhovniki pa podpihajo ljudstvo, naj jim rajši izpusti Baraba.

15:12  Pilat pa zopet odgovori in jim reče: Kaj torej hočete, da naj storim s tem, ki ga imenujete kralja Judov?

15:13  Oni pa zopet zakriče: Križaj ga!

15:14  Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zakriče: Križaj ga!

15:15  Pilat pa, hoteč ljudstvu ustreči, jim izpusti Baraba, a Jezusa veli bičati in ga izroči, naj ga križajo.

15:16  In vojaki ga odpeljejo noter na dvor, to je v sodno palačo, in skličejo vso trumo.

15:17  In oblečejo mu škrlatno obleko in spleto krono iz trnja in jo denejo nanj,

15:18  in ga začno pozdravljati: Zdrav bodi, kralj Judov!

15:19  In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali so nanj, in pripogibali so kolena ter se mu priklanjali.

15:20  In ko se mu nasmejajo, mu slečejo škrlatno obleko in mu oblečejo lastno njegovo oblačilo; ter ga peljejo ven, da ga križajo.

15:21  In prisilijo nekega mimogredočega Simona Cirenca, ki je šel s polja, očeta Aleksandrovega in Rufovega, naj mu ponese križ.

15:22  In pripeljejo ga na kraj Golgoto, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave.

15:23  In podajali so mu vina z miro, ali on ni vzel.

15:24  In razpno ga na križ in delé med seboj obleko njegovo, metaje kocko zanjo, kdo bo kaj vzel.

15:25  Bila pa je ura tri, ko so ga na križ razpeli.

15:26  In bil je napis krivde njegove napisan: KRALJ JUDOV.

15:27  In ž njim križajo dva razbojnika, enega njemu na desno in enega na levo.

15:28  In izpolnilo se je pismo, ki pravi: „In hudodelnikom je bil prištet“.

15:29  In mimogredoči so ga preklinjali in majali z glavami in govorili: Aha, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš,

15:30  pomagaj sam sebi in stopi s križa!

15:31  Ravno tako so se mu tudi višji duhovniki posmehovali in govorili med seboj s pismarji: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati.

15:32  Kristus, kralj Izraelov, naj stopi sedaj s križa, da bomo videli in verovali. Tudi ona, ki sta bila križana ž njim, sta ga zasramovala.

15:33  In ko je bila ura šest, nastane tema po vsej zemlji do devete ure.

15:34  In ob deveti uri zavpije Jezus z močnim glasom: Eloi, Eloi, lama sabahtani? kar se tolmači: „Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?“

15:35  In nekateri tistih, ki so zraven stali in slišali to, reko: Glej, Elija kliče.

15:36  Eden pa pohiti in namoči gobo z octom in, nateknivši jo na trst, mu da piti, rekoč: Pustite, bomo videli, če pride Elija, da ga sname.

15:37  Jezus pa zavpije z močnim glasom in izdahne.

15:38  In zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje, od vrha do tal.

15:39  Ko je pa stotnik, ki je stal njemu nasproti, videl, da je tako zakričavši izdahnil, reče: Resnično je bil ta človek Sin Božji.

15:40  Bile pa so tu tudi žene, ki so oddaleč gledale, med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakoba manjšega in Jozejeva mati, in Salome,

15:41  ki so, ko je bil še v Galileji, za njim hodile in mu služile, in mnoge druge, katere so bile ž njim prišle v Jeruzalem.

15:42  In ko se je že zvečerilo, ker je bil dan priprave, to se pravi: predsobotni dan,

15:43  pride Jožef iz Arimateje, velespoštovan svetovalec, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega, in gre srčno k Pilatu in zaprosi Jezusovo truplo.

15:44  Pilat se pa začudi, da je že umrl, in pokliče stotnika ter ga vpraša, je li že kaj časa mrtev.

15:45  In ko zve od stotnika, podari truplo Jožefu.

15:46  In kupivši platna, ga sname in ga zavije v platno in položi v grob, ki je bil izsekan v skali; in privali kamen grobu na vrata.

15:47  Marija Magdalena in Marija, mati Jozejeva, pa sta gledali, kam je bil položen.

Chapter 16

16:1  In ko mine sobota, nakupijo Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova, in Salome dišav, da bi prišle in ga pomazilile.

16:2  In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo h grobu, ko je solnce izšlo.

16:3  In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam odvali kamen od grobnih vrat?

16:4  In ko pogledajo, vidijo, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik.

16:5  In prišedši v grob, ugledajo mladeniča, da sedi na desni strani in je ogrnjen z belim oblačilom; in prestrašijo se.

16:6  On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, ki je bil križan; vstal je, ni ga tu. Glejte mesto, kamor so ga bili položili.

16:7  Ali pojdite, povejte učencem njegovim in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.

16:8  In pridejo iz groba in naglo zbeže; zakaj strah in groza sta jih prevzela, in nikomur niso ničesar povedale, ker so se bale. —

16:9  Vstavši pa zgodaj prvi dan po soboti, se prikaže Jezus najprej Mariji Magdaleni, iz katere je bil izgnal sedem hudičev.

16:10  Ona odide in sporoči tem, ki so prej bili ž njim, ki so žalovali in jokali.

16:11  In ko slišijo, da živi in da ga je ona videla, niso verovali.

16:12  Potem se razodene v drugi podobi dvema izmed njih na poti, ko sta šla na deželo.

16:13  In ona odideta in oznanita drugim, ali tudi njima niso verovali.

16:14  Pozneje se razodene enajsterim, ko so sedeli za mizo, in pograja njih nevero in trdosrčost, da niso verjeli tem, ki so ga videli, da je vstal.

16:15  In jim reče: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarjenju!

16:16  Kdor veruje in je krščen, bo zveličan, a kdor ne veruje, bo obsojen.

16:17  Tiste pa, ki verujejo, bodo spremljala ta znamenja: V imenu mojem bodo izganjali zle duhove, govorili bodo nove jezike,

16:18  kače bodo prijemali, in če izpijo kaj strupenega, ne bo jim škodovalo, na bolnike bodo pokladali roke, in ozdravijo.

16:19  In Gospod, potem ko jim je govoril, je bil vzet gori v nebo, in je sedel Bogu na desnici.

16:20  Oni pa so šli in oznanjevali so povsodi, in Gospod je sodeloval ž njimi in potrjeval besedo s čudeži, ki so se obenem godili.