SloStritar - John

Chapter 1

1:1  V začetku je bila beseda, in beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila beseda.

1:2  Ta je bila v začetku pri Bogu.

1:3  Vse je po njej postalo, in brez nje ni nič postalo, kar je postalo.

1:4  V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudém,

1:5  In luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla.

1:6  Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez.

1:7  Ta pride na pričevanje, da priča za luč, da bi vsi verovali po njem.

1:8  On ni bil luč, nego da priča za luč.

1:9  Bila je prava luč, ktera razsvetljuje vsakega, kteri pride na svet.

1:10  Na svetu je bil, in svet je po njem postal, in svet ga ni poznal.

1:11  V svoje je prišel, in svoji ga niso sprejeli.

1:12  A kterikoli so ga sprejeli, dal jim je oblast, da postanejo sinovi Božji, kteri verujejo v ime njegovo;

1:13  Kteri se niso od krví, ne od volje telesne, ne od volje možá, nego od Boga rodili.

1:14  In beseda je telo postala, in nastanila se je med nami, (in videli smo slavo njeno, slavo kakor edinorojenega od očeta,) polna milosti in resnice.

1:15  Janez pričuje za-nj, in vpije, govoreč: Ta je bil, za kogar sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, postal je pred menoj; kajti bil je poprej, nego jaz.

1:16  In od polnosti njegove smo mi vsi prejeli, tudi milost za milost.

1:17  Kajti postava se je po Mojzesu dala, milost in resnica je postala po Jesusu Kristusu.

1:18  Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni sin, ki je na naročji očetovem, on nam je oznanil.

1:19  In to je pričevanje Janezovo, ko so poslali Judje iz Jeruzalema duhovne in Levite, naj ga vprašajo: Kdo si ti?

1:20  In priznal je, in ni utajil; in prizna: Jaz nisem Kristus.

1:21  In vprašajo ga: Kaj si torej? Elija si ti? Pa reče: Nisem. Prerok si ti? Pa odgovorí: Ne.

1:22  Rekó mu torej: Kdo si? da odgovor dámo tem, kteri so nas poslali. Kaj praviš sam za-se?

1:23  Reče: Jaz sem "glas vpijočega v puščavi: Poravnajte pot Gospodov;" kakor je povedal Izaija prerok.

1:24  Ti pa, kteri so bili poslani, bili so izmed Farizejev.

1:25  In vprašajo ga, in rekó mu: Za kaj torej krščuješ, če ti nisi Kristus, ne Elija, ne prerok?

1:26  Odgovorí jim Janez, govoreč: Jaz krščujem z vodo; stojí pa med vami, kogar vi ne poznate.

1:27  On je, kteri ima za menoj priti; komur jaz nisem vreden odvezati jermena na obutalu njegovem.

1:28  To se je zgodilo v Betabari onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.

1:29  Drugi dan ugleda Janez Jezusa, da gre k njemu, ter teče: Glej, jagnje Božje, ktero jemlje greh sveta.

1:30  Ta je, za kogar sem jaz rekel: Za menoj gre mož, kteri je pred menoj bil; kajti bil je poprej, nego jaz.

1:31  In jaz ga nisem poznal: ali da se razodene Izraelu, za to sem jaz prišel krščevat z vodo.

1:32  In pričeval je Janez, govoreč: Videl sem Duha, da shaja ko golob z neba, in ostal je na njem.

1:33  In jaz ga nisem poznal; ali kteri me je poslal krščevat, z vodo, ta mi je rekel: Na kogar boš videl, da shaja Duh in ostane na njem, ta je, kteri bo krščeval z Duhom svetim.

1:34  In jaz sem ga videl, in pričeval sem, da je ta sin Božji.

1:35  Drugi dan je zopet Janez stal, in dva od učencev njegovih.

1:36  In ko ugleda Jezusa, da gre, reče: Glej, jagnje Božje.

1:37  In slišala sta ga oba učenca, ko je govoril, ter odideta za Jezusom.

1:38  Obrnivši se pa Jezus, in ugledavši ju, da gresta za njim, reče jima:

1:39  Koga iščeta? Ona mu pa rečeta: Rabi, (kar se pravi, če raztolmačiš: Učenik,) kje stanuješ?

1:40  Velí jima: Pridita in poglejta. Šla sta, in videla sta, kje stanuje; in ostala sta tisti dan pri njem; bilo je pa okoli desete ure.

1:41  Eden od teh dveh, ktera sta bila slišala od Janeza, in sta bila šla za njim, bil je Andrej, brat Simona Petra.

1:42  Ta najde najprej brata svojega Simona, in reče mu: Našli smo Mesija (kar se tolmači: Kristus).

1:43  In odpelje ga k Jezusu. Pogledavši pa na-nj Jezus, reče: Ti si Simon sin Jonov; ti se boš imenoval Kefa (kar se tolmači: Peter).

1:44  Drugi dan je hotel Jezus vniti v Galilejo; in najde Filipa, in reče mu: Pojdi za menoj.

1:45  Bil je pa Filip iz Betsajde, iz mesta Andrejevega in Petrovega.

1:46  Filip najde Natanaela, in reče mu: Našli smo ga, za kogar je pisal Mojzes v zakonu in preroki, Jezusa sina Jožefovega iz Nazareta.

1:47  Pa mu Natanael reče: Iz Nazareta da more kaj dobrega biti? Velí mu Filip: Pridi in poglej.

1:48  Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče za-nj: Glej, prav Izraelec, v kterem ni zvijače.

1:49  Reče mu Natanael: Odkod me poznaš? Jezus odgovorí in mu reče: Videl sem te, predno te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo.

1:50  Natanael odgovorí in mu reče: Rabi, ti si sin Božji, ti si kralj Izraelov.

1:51  Jezus odgovorí in mu reče: Ker sem ti rekel: Videl sem te pod smokvo, veruješ. Videl boš več od tega. [vrstica 52:] In reče mu: Resnično resnično vam pravim: Odslej boste videli nebo odprto, in angelje Božje stopati gar in dol na sina človečjega.

Chapter 2

2:1  In tretji dan je bila ženitnina v Kani Galilejskej, in bila je mati Jezusova tam.

2:2  Povabljen je bil pa tudi Jezus in učenci njegovi na ženitnino.

2:3  In ko je zmanjkalo vina, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo.

2:4  Reče jej Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Ni še prišel čas moj.

2:5  Mati njegova velí služabnikom: Karkoli vam poreče, storite.

2:6  Bilo je pa tam šest vrčev kamenitnih postavljenih po očiščevanji Judovskem, kteri so držali po dve ali tri mere.

2:7  Velí jim Jezus: Napolnite vrče z vodo. In napolnijo jih do vrha.

2:8  In velí jim: Zajmite sedaj, in nesite starešini. Ter nesó.

2:9  Ko pa okusi starešina vodo, ktera je postala vino, (ni pa vedel, odkod je; a služabniki so vedeli, kteri so bili zajeli vodo,) pokliče starešinu ženina,

2:10  In reče mu: Vsak človek najprej dobro vino daje, in ko se opijanijo, tedaj tisto, ktero jo slabše: a ti si prihranil dobro vino noter doslej.

2:11  Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejskej, in pokazal je slavo svojo; in verovali so va-nj učenci njegovi.

2:12  Po tem snide v Kapernaum, on in mati njegova in bratje njegovi, in učenci njegovi; in tu ostanejo ne veliko dnî.

2:13  In bila je blizu Velika noč Judovska, in Jezus se napoti v Jeruzalem.

2:14  In najde v tempeljnu prodajalce volov in ovâc in golobov, in menjalce, da sedé.

2:15  In naredivši bič iz vrvi, izžene vse iz tempeljna, tudi ovce in vole. In menjalcem raztrese denar, in mize prevrne.

2:16  In tém, kteri so prodajali golobe, reče: Odnesite to odtod; ne delajte iz hiše očeta mojega hiše trgovske.

2:17  Spomenejo pa se učenci njegovi, da je pisano: "Gorečnost za hišo tvojo me je snedla."

2:18  Pa odgovoré Judje in mu rekô: Kakošno znamenje nam boš pokazal, da to delaš?

2:19  Jezus odgovorí in jim reče: Poderite ta tempelj, in v treh dnéh ga bom postavil.

2:20  Pa mu rekó Judje: Šest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v tréh dnéh postavil?

2:21  Ali on je govoril za tempelj telesa svojega.

2:22  Ko je bil torej od mrtvih vstal, spomenili so se učenci njegovi, da jim je to pravil; in verovali so pismu, in besedi, ktero jim je Jezus povedal.

2:23  Ko je bil pa v Jeruzalemu o Velikej noči, na praznik, verovalo jih je veliko v ime njegovo, ko so videli znamenja njegova, ktera je delal.

2:24  Sam se jim pa Jezus ni zaupal, ker jih je vse poznal;

2:25  In ker mu ni bilo treba, da bi kdo pričal za človeka: ker je sam vedel, kaj je v človeku.

Chapter 3

3:1  Bil je pa človek med Farizeji, Nikodem mu je bilo ime, starešina Judovski.

3:2  Ta pride k Jezusu po noči, in reče mu: Rabi! vémo, da si od Boga prišel učenik; kajti nikdor ne more delati téh znamenj, ktera ti delaš, če ne bo Bog ž njim.

3:3  Jezus odgovorí in mu reče: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodí, ne more videti kraljestva Božjega.

3:4  Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Jeli more drugoč vniti v telo matere svoje in se roditi?

3:5  Jezus odgovorí: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo ne rodí iz vode in Duha, ne more vniti v kraljestvo Božje.

3:6  Kar se je rodilo iz telesa, telo je; in kar se je rodilo iz Duha, duh je.

3:7  Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba vam se je na novo roditi.

3:8  Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne véš, odkod prihaja in kam gre; tako je vsak, kdor se je rodil iz Duha.

3:9  Nikodem odgovorí in mu reče: Kako more to biti?

3:10  Jezus odgovorí in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne véš?

3:11  Resnično resnično ti pravim, da kar vémo, govorimo; in kar smo videli, pričamo: ali pričevanja našega ne sprejemate.

3:12  Če vam pozemeljske reči pravim, in ne verujete: kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške?

3:13  In nikdor ni stopil na nebo, razen kdor je z neba sešel, sin človečji, ki je na nebu.

3:14  In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako se mora tudi sin človečji povišati:

3:15  Da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje.

3:16  Kajti tako je Bog ljubil svet, da je sina svojega edinorojenega dal, da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje.

3:17  Bog namreč ni poslal sina svojega na svet, da bi svet sodil, nego da se svet zveliča po njem.

3:18  Kdor veruje va-nj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, sojen je uže, ker ne veruje v ime edinorojenega sina Božjega.

3:19  Sodba je pa to, da je luč prišla na svet; ali ljudjé so bolj ljubili temo, nego luč: kajti njih dela so bila hudobna.

3:20  Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč, in ne hodi k luči, da se ne posvaré dela njegova;

3:21  Kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se dela njegova razodenejo, ker so v Bogu storjena.

3:22  Po tem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko zemljo. In tu je prebival ž njimi in krščeval.

3:23  Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam veliko vode; in dohajali so, in krščeval jih je.

3:24  Kajti Janez še ni bil vržen v ječo.

3:25  Vstane pa vprašanje med učenci Janezovimi in Judi ob očiščevanji.

3:26  Ter pridejo k Janezu in mu rekó: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, za kogar si ti pričal, glej, krščuje, in vsi gredó k njemu.

3:27  Janez odgovorí in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ne bo dano z neba.

3:28  Vi sami mi pričate, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, nego poslan sem pred njim.

3:29  Kdor ima nevesto, ženin je; prijatelj pa ženinov, kteri stoji in ga posluša, z radostjo se raduje glasu ženinovemu. Ta torej radost moja se je izpolnila.

3:30  On mora rasti, a jaz manjšati se.

3:31  Kdor od zgoraj prihaja, ta je nad vsemi. Kdor je z zemlje, ta je od zemlje, in govorí od zemlje; kdor je prišel z neba, ta je nad vsemi,

3:32  In kar je videl in slišal, to priča: ali pričevanja njegovega nikdor ne sprejema.

3:33  Kdor sprejme njegovo pričevanje, potrdil je, da je Bog resničen.

3:34  Kajti kogar je poslal Bog, besede Božje govorí: Bog namreč ne daje Duha na mero.

3:35  Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko.

3:36  Kdor veruje v sina, ima večno življenje; a kdor ne veruje v sina, ne bo videl življenja, nego jeza Božja prebiva na njem.

Chapter 4

4:1  Ko torej zvé Gospod, da so Farizeji slišali, da Jezus več učencev dobiva in krščuje, nego Janez,

4:2  (Da si ravno Jezus sam ni krščeval, nego učenci njegovi,)

4:3  Zapustí Judejo, in odide zopet v Galilejo.

4:4  Moral je pa iti skozi Samarijo.

4:5  Ter pride v mesto Samarijsko, ktero se imenuje Sihar, blizu vasi, ktero je dal Jakob Jožefu sinu svojemu.

4:6  Bil je pa tam studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, sedel je tako na studencu. Bilo je okoli šeste ure.

4:7  Kar pride žena iz Samarije zajemat vodo. Velí jej Jezus: Daj mi piti.

4:8  (Kajti učenci njegovi so bili odšli v mesto, da kupijo živeža.)

4:9  Pa mu žena Samarijanka reče: Kako moreš ti, ko si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, prositi, naj ti dam piti? (Kajti Judje se ne pečajo s Samarijani.)

4:10  Jezus odgovorí in jej reče: Ko bi vedela dar Božji, in kdo je ta, ki ti pravi: Daj mi piti! prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.

4:11  Reče mu žena: Gospodi saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?

4:12  Jeli si ti veči od našega očeta Jakoba, kteri nam je dal vodnjak, in je sam iž njega pil, in sinovi njegovi, in živina njegova?

4:13  Jezus odgovorí in jej reče: Vsak, kdor pije od te vode, ožejal bo zopet.

4:14  Kdorkoli bo pa pil od vode, ktero mu bom jaz dal, ne bo ožejal vekomaj; nego voda, ktero mu bom dal, postala bo v njem studenec vode, ktera teče v večno življenje.

4:15  Velí mu žena: Gospod! daj mi té vode, da ne bom žejna, in ne bom sèm hodila zajemat.

4:16  Velí jej Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega, in pridi sèm.

4:17  Žena odgovorí in reče: Nimam moža. Reče jej Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.

4:18  Imela si namreč pet móž; in kogar sedaj imaš, ni mož tvoj: to si po pravici povedala.

4:19  Reče mu žena: Gospod! vidim, da si prerok.

4:20  Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.

4:21  Reče jej Jezus: Žena! verjemi mi, da bo prišel čas, in sedaj je, ko ne boste ne na tej gori ne v Jeruzalemu molili očeta.

4:22  Vi molite, kar ne véste; mi molimo, kar vémo: kajti zveličanje je od Judov.

4:23  Ali prišel bo čas, in sedaj je, ko bodo pravi molilci molili očeta v duhu in resnici: saj oče tudi išče takošnih, da bi ga molili.

4:24  Bog je duh; in kteri ga molijo, morajo v duhu in resnici moliti.

4:25  Reče mu žena: Vem, da bo Mesija prišel (ki se imenuje Kristus); Kedar on pride, oznanil nam bo vse.

4:26  Reče jej Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.

4:27  In na to pridejo učenci njegovi, in začudijo se, da se z ženo pogovarja; vendar pa nobeden ni rekel; Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?

4:28  A žena pustí vrč, in odide v mesto, in velí ljudém:

4:29  Pojdite, poglejte človeka, kteri mi je povedal vse, kar sem storila: jeli ni ta Kristus?

4:30  Ter izidejo iz mesta, in pridejo k njemu.

4:31  Med tem so ga pa učenci njegovi prosili, govoreč: Rabi, jej!

4:32  On jim pa reče: Jaz imam jed, da jém, za ktero vi ne véste.

4:33  Učenci so se torej pomenkovali med seboj: Je li mu je kdo prinesel jesti?

4:34  Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, kteri me je poslal, in dodelam njegovo delo.

4:35  Ne pravite li vi, da še štiri mesece, pa bo prišla žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči svoje, in poglejte njive, kako užé rumené za žetev.

4:36  In kdor žanje, prejema plačilo, in zbira sad za večno življenje: da se radujeta oba ob enem, kdor seje in kdor žanje.

4:37  Kajti v tem je beseda resnična, da je drugi, kteri seje, in drugi, kteri žanje.

4:38  Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste v njihovo delo prišli.

4:39  Iz tega mesta jih je veliko verovalo va-nj od Samarijanov, za voljo besede žene, ktera je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.

4:40  Ko pridejo torej Samarijani k njemu, prosili so ga, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dní.

4:41  In veliko več jih je verovalo za voljo njegove besede.

4:42  A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več za voljo tvoje besede, ker smo sami slišali, in vémo, da je ta resnično zveličar sveta Kristus.

4:43  Po teh dveh dnéh pa izide odtod, in odide v Galilejo.

4:44  Kajti Jezus sam je pričal, da prerok v svojej domovini nima časti.

4:45  Ko pa pride v Galilejo, sprejmó ga Galilejci, kteri so bili videli vse, kar je storil v Jeruzalemu na praznik; kajti tudi oni so bili prišli na praznik.

4:46  In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil premenil vodo v vino. In bil je neki kraljev človek, kogar sin je bolen bil v Kapernaumu.

4:47  Ta, slišavši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, odide k njemu, in prosil ga je, naj snide in mu uzdravi sina: imel je namreč umreti.

4:48  Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne verujete.

4:49  Velí mu kraljev človek: Gospod! snidi, dokler ni umrl otrok moj.

4:50  Reče mu Jezus: Pojdi! sin tvoj je živ. In veroval je človek besedi, ktero mu je Jezus rekel, in šel je.

4:51  A ko je še šel, srečajo ga hlapci njegovi, in sporočé, govoreč: Sin tvoj je živ.

4:52  In vpraša jih za uro, obklej mu je odleglo. In rekó mu: Včeraj ob sedmih ga je pustila mrzlica.

4:53  Tedaj spozná oče, da tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In veroval je on in vsa hiša njegova.

4:54  Ta zopet, drugi čudež, storil je Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.

Chapter 5

5:1  Po tem je bil praznik Judovski, in Jezus se napoti v Jeruzalem.

5:2  Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopel, ktera se Hebrejski imenuje Betesda, in ima pet lop.

5:3  V teh je ležala velika množica bolnikov, slepih, hromih, polomljenih, kteri so pričakovali, kedaj se bo jela voda gibati.

5:4  Shajal je namreč angelj o svojem času v kopel, in kalil je vodo; in kdor je prvi vstopil, potem ko se je voda skalila, ozdravel je, kterokoli bolezen je imel.

5:5  Bil je pa en človek tam, kteri je bil osem in trideset let bolan.

5:6  Ko Jezus tega vidi, da leži, in zvé, da je uže dolgo časa bolan, reče mu: Hočeš li ozdraveti?

5:7  Odgovorí mu bolnik: Gospod, nimam človeka, da bi me, kedar se voda skalí, vrgel v kopel; a predno sam pridem, vstopi drugi pred menoj.

5:8  Velí mu Jezus: Vstani, vzemi oder svoj, in hodi.

5:9  In precej je človek ozdravel, in vzel oder svoj, in hodil. Bila je pa tisti dan sobota.

5:10  Za to so govorili Judje uzdravljenemu: Sobota je; ne smeš odra nositi.

5:11  Odgovorí jim: Ta, ki me je uzdravil, rekel mi je: Vzemi oder svoj, in hodi!

5:12  Vprašajo ga torej: Kdo je ta človek, ki ti je rekel: Vzemi oder svoj, in hodi?

5:13  Uzdravljeni pa ni vedel, kdo je; kajti Jezus se je bil umaknil, ker je bilo veliko ljudstva na tem kraji.

5:14  Po tem ga najde Jezus v tempeljnu, in reče mu: Glej, ozdravel si; ne gréši več, da ti se kaj hujega ne prigodí.

5:15  Človek odide, in sporočí Judom, da je Jezus tisti, ki ga je uzdravil.

5:16  In za to so Judje Jezusa preganjali, in gledali so, da bi ga umorili, ker je to delal v soboto.

5:17  Jezus jim je pa odgovarjal: Oče moj doslej dela, tudi jaz delam.

5:18  Za to so pa Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni samo sobote prelomil, nego tudi Boga očeta svojega imenoval, delajoč se enakega Bogu.

5:19  Jezus pa odgovorí in jim reče: Resnično resnično vam pravim, da ne more sin sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela oče; karkoli namreč on dela, to tudi sin dela ravno tako.

5:20  Kajti oče sina ljubi, in vse mu pokazuje, kar sam dela; in pokazal mu bo še veča dela, nego ta, da se boste vi čudili.

5:21  Kakor namreč oče obujuje mrtve, in oživlja, tako tudi sin, ktere hoče.

5:22  Kajti oče tudi nikogar ne sodi, nego vso sodbo je izročil sinu:

5:23  Da bi vsi spoštovali sina, kakor spoštujejo očeta. Kdor sina ne spoštuje, ne spoštuje očeta, kteri ga je poslal.

5:24  Resnično resnično vam pravim, da kdor mojo besedo posluša, in veruje temu, kteri me je poslal, ima večno življenje; in ne pride na sodbo, nego prešel je iz smrti v življenje.

5:25  Resnično resnično vam pravim, da bo prišel čas, in sedaj je, ko bodo mrtvi slišali glas sina Božjega, in kteri bodo slišali, oživeli bodo.

5:26  Kakor ima namreč oče življenje v sebi, tako je dal tudi sinu, da ima življenje v sebi.

5:27  In dal mu je oblast tudi sodbo delati, ker je sin človečji.

5:28  Ne čudite se temu; kajti prišel bo čas, ko bodo vsi, kteri so v grobih, slišali glas njegov;

5:29  In izšli bodo, kteri so dobro delali, na vstajanje življenja, a kteri so hudo delali, na vstajanje sodbe.

5:30  Jas sam od sebe ne morem ničesar delati. Kakor slišim, sodim; in sodba moja je pravična: ker ne iščem svoje volje, nego volje tega, kteri me je poslal.

5:31  Če jaz sam za sebe pričam, pričanje moje ni resnično.

5:32  Drugi je, kteri priča zame, in vém, da je pričevanje, ktero za-me priča, resnično.

5:33  Vi ste poslali k Janezu, in pričal je po pravici;

5:34  Ali jaz ne sprejemam priče od človeka; nego pravim vam to, da bi se zveličali.

5:35  On je bil luč, ktera je gorela in svetila; a vi ste se hoteli nekoliko časa veseliti svetlobe njegove.

5:36  Ali jaz imam večo pričo, kakor Janez; dela namreč, ktera mi je oče izročil, naj jih dodelam: ta dela, ktera jaz delam, pričajo za-me, da me je oče poslal.

5:37  In oče, kteri me je poslal, pričal je sam za mene. Niste pa ne glasú njegovega slišali, ne obličja njegovega videli.

5:38  In besede njegove nimate, da bi prebivala v vas: ker temu, kogar je on poslal, ne verujete.

5:39  Preglejte pisma, ker vi mislite, da imate v njih življenje, in ta so, ktera pričajo za-me.

5:40  Pa ne čete priti k meni, da bi imeli življenje.

5:41  Slave od ljudî ne sprejemam.

5:42  Ali poznam vas, da ljubezni Božje nimate v sebi.

5:43  Jaz sem prišel v ime očeta svojega, in ne sprejemate me; če drugi pride v svoje ime, njega boste sprejeli.

5:44  Kako morete vi verovati, ko sprejemate slavo eden od drugega, slave pa, ktera je od edinega Boga, ne iščete?

5:45  Ne mislite, da vas bom jaz tožil očetu; je, kteri vas toži, Mojzes, v kogar vi zaupate.

5:46  Ko bi namreč Mojzesu verovali, verovali bi meni: kajti on je pisal za mene.

5:47  Če pa njegovim pismom ne verujete, kako boste mojim besedam verovali?

Chapter 6

6:1  Po tem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.

6:2  In šlo je za njim veliko ljudstva, ko so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.

6:3  Jezus pa izide na goro, in tu je z učenci svojimi sedel.

6:4  Bila ja pa blizu Velika noč, praznik Judovski.

6:5  Povzdignivši torej Jezus očí, in videvši, da veliko ljudstva k njemu dohaja, reče Filipu: Kje bomo kupili kruha, da bodo tí jedli?

6:6  (To je pa govoril, izkušajoč ga; kajti on je vedel, kaj bo storil.)

6:7  Odgovorí mu Filip: Za dve sto grošev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri od njih kaj malega dobil.

6:8  Reče mu eden učencev njegovih Andrej brat Simona Petra:

6:9  En deček je tu, kteri ima pet hlebov ječmenovih in dve ribici; ali kaj je to med toliko?

6:10  Jezus pa reče: Dajte, posadite ljudí. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možjé, kakih pet tisoči na število.

6:11  Tedaj Jezus vzeme hlebe, in zahvali, ter razdelí učencem, učenci pa tém, ki so sedeli: in ravno tako tudi od ribic, kolikor so hoteli.

6:12  Ko so se pa nasitili, velí učencem svojim: Zberite ostanke koscev, da nič ne pogine.

6:13  Ter zberó, in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so preostali od téh, ktere so bili pojedli.

6:14  Ljudjé pa, ko so videli čudež, kterega je bil Jezus storil, govorili so: Ta je res prerok, kteri je imel priti na svet.

6:15  Jezus torej, vedoč, da bodo prišli in ga zgrabili, da ga naredé za kralja, umakne se zopet na goro on sam.

6:16  Ko se je pa zvečerilo, snidejo učenci njegovi na morje.

6:17  In stopivši v ladjo, šli so na oni kraj morja v Kapernaum. In uže se jo mračilo, in Jezus ni bil k njim prišel,

6:18  In morje se je od velikega vetra vzdigalo.

6:19  Odplavivši se pa kakih pet in dvajset ali trideset bežajev, ugledajo Jezusa, da hodi po morji, in se približuje ladji; in uplašijo se.

6:20  On jim pa reče: Jaz sem; ne bojte se!

6:21  In željno so ga vzeli v ladjo, in precej je bila ladja na zemlji, v ktero so šli.

6:22  Drugi dan pa ljudstvo, ktero je stalo onkraj morja, ko je videlo, da ni bilo tam druge ladje, razen tiste ene, v ktero so bili stopili učenci njegovi, in da Jezus ni vstopil z učenci svojimi v ladjo, nego da so bili učenci njegovi sami odšli;

6:23  (Prišle so pa druge ladje iz Tiberijade blizu mesta, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil;)

6:24  Ko je torej ljudstvo videlo, da Jezusa ni tu, in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladje, in pridejo v Kapernaum, iskajoč Jezusa.

6:25  In ko ga najdejo onkraj morja, rekó mu: Rabi, kedaj si prišel sem?

6:26  Odgovorí jim Jezus in reče: Resnično resnično vam pravim, iščete me, ne za to, ker ste videli čudeže, nego ker ste jedli hlebe in ste se nasitili.

6:27  Trudite se, ne za jed, ktera mine, nego za jed, ktera ostane za večno življenje, ktero vam bo sin človečji dal: kajti tega je potrdil oče Bog.

6:28  Rekó mu torej: Kaj naj storimo, da bomo delali dela Božja?

6:29  Odgovorí jim Jezus in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, kterega je on poslal.

6:30  Pa mu rekó: Kakošno znamenje nam pokazuješ, da bi videli in ti verovali? kaj delaš?

6:31  Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor jo pisano: "Kruh z neba jim je dal jesti."

6:32  Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Ni vam dal Mojzes kruha z neba; nego oče moj vam daje pravi kruh z neba.

6:33  Kajti kruh Božji je ta, kteri shaja z neba, in daje življenje svetu.

6:34  Rekó mu torej: Gospod, daj nam vsegdar tega kruha.

6:35  Jezus jim pa reče: Jaz sem kruh življenja; kdor k meni dohaja, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v mé, ne bo nikoli ožejal.

6:36  Ali povedal sem vam, da ste me tudi videli, in ne verujete.

6:37  Vse, kar mi oče dá, pride k meni; in kdor pride k meni, ne bom ga izgnal ven:

6:38  Kajti prišel sem z neba, ne da bi delal po svojej volji, nego po volji tega, kteri me je poslal.

6:39  Volja očeta, kteri me je poslal, je pa ta, da od tega, kar mi je dal, ničesar ne izgubim, nego da to poslednji dan obudim.

6:40  In volja tega, kteri me je poslal, je ta, da ima vsak, kdor vidi sina in veruje va-nj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

6:41  Tedaj so Judje godrnjali nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, kteri je prišel z neba.

6:42  In govorili so: Kaj ni ta sin Jožefov, komur mi očeta in mater poznamo? Kako torej govorí ta: Z neba sem prišel!

6:43  Jezus pa odgovorí in jim reče: Ne godrnjajte med seboj!

6:44  Nikdor ne more priti k meni, če ga oče, kteri me je poslal, ne privleče, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

6:45  Pisano je v prerokih: "In vsi bodo učeni od Boga." Kdorkoli je torej slišal od očeta in se je naučil, dohaja k meni;

6:46  Ne da bi bil kdo očeta videl, razen tisti, kteri je od Boga: ta je videl Boga.

6:47  Resnično resnično vam pravim: Kdor veruje v mé, ima večno življenje.

6:48  Jaz sem kruh življenja.

6:49  Očetje vaši so jedli mano v puščavi, in pomrli so.

6:50  Ta je kruh, kteri shaja z neba: da kdor od njega jé, ne umre.

6:51  Jaz sem živi kruh, kteri sem z neba prišel; če kdo jé od tega kruha, živel bo vekomaj. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je telo moje, ktero bom jaz dal za življenje sveta.

6:52  Judje so se pa prepirali med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati telo jesti?

6:53  Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Če ne boste jedli telesa sina človečjega, in pili njegove krví, ne boste imeli življenja v sebi.

6:54  Kdor jé moje telo, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

6:55  Kajti telo moje je prava jed, in kri moja je prava pijača.

6:56  Kdor jé moje telo, in pije mojo kri, prebiva v meni, in jaz v njem.

6:57  Kakor je mene poslal živi oče, in jaz za voljo očeta živim: tako bo tudi tisti, kteri mene jé, živel, za voljo mene.

6:58  Ta je kruh, kteri je z neba prišel; ne kakor so očetje vaši jedli mano, in so pomrli; kdor ta kruh jé, živel bo vekomaj.

6:59  To je povedal v shajališči, ko je učil v Kapernaumu.

6:60  Veliko torej učencev njegovih, kteri so poslušali, reče: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?

6:61  Vedoč pa Jezus sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, reče jim: To vas pohujšuje?

6:62  Kaj pa, ko boste videli sina človečjega, da gre gor, kjer je poprej bil?

6:63  Duh je to, kar oživlja, telo nič ne pomaga; besede, ktere vam jaz govorim, duh so in življenje so.

6:64  So pa nekteri med vami, kteri ne verujejo. Jezus namreč je od začetka vedel, kteri so, da ne verujejo, in kdo je, kteri ga bo izdal.

6:65  In pravil je: Za to sem vam rekel, da ne more nihče k meni priti, če mu ne bo dano od očeta mojega.

6:66  Posihmal je veliko učencev njegovih zopet odšlo, in nič več niso ž njim hodili.

6:67  Tedaj reče Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?

6:68  Pa mu odgovorí Simon Peter: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš.

6:69  In mi smo verovali, in vémo, da si ti Kristus, sin živega Boga.

6:70  Odgovorí jim Jezus: Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil, in eden od vas je hudič?

6:71  Govoril je pa za Juda Simonovega Iškarijana: kajti ta ga je imel izdati, in bil je eden od dvanajsterih.

Chapter 7

7:1  In po tem je Jezus hodil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili.

7:2  Bil je pa blizu praznik Judovski, postavljanje šatorov.

7:3  Za to mu rekó bratje njegovi: Odidi odtod, in pojdi v Jeruzalem, da bodo videli tudi učenci tvoji deja tvoja, ktera delaš.

7:4  Kajti kdor hoče imeniten biti, ne dela nobeden nič na skrivnem. Če takošne reči delaš, pokaži se svetu.

7:5  Kajti tudi bratje njegovi niso verovali va-nj.

7:6  Pa jim Jezus reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas je pa vsegdar gotov.

7:7  Vas ne more svet sovražiti: mene pa sovraži, ker jaz pričam za-nj, da so dela njegova hudobna.

7:8  Vi pojdite na ta praznik; jaz še ne pojdem na ta praznik, ker se čas moj še ni izpolnil.

7:9  In ko jim je to povedal, ostal je v Galileji.

7:10  Ko so pa bratje njegovi odšli, tedaj odide tudi on na praznik, ne očitno, nego kakor skrivaj.

7:11  Judje so ga torej na praznik iskali, in govorili so: Kje je on?

7:12  In bil je za-nj velik prepir med ljudstvom. Kajti nekteri so pravili: Dober je; drugi so pa govorili: Ne! nego ljudstvo slepari.

7:13  Vendar pa ni nihče očitno za-nj govoril, za voljo strahú Judovskega.

7:14  Ali uže o polovici praznika izide Jezus v tempelj, ter je učil.

7:15  In čudili so se Judje, govoreč: Kako ta pismo ume, ko se ni učil?

7:16  Odgovorí jim Jezus in reče: Moj nauk ni moj, nego tega, kteri me je poslal.

7:17  Če kdo hoče njegovo voljo izpolnjevati, razpoznal bo, je li ta nauk od Boga, ali jaz sam od sebe govorim.

7:18  Kdor govorí sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, kdor ga je poslal, ta je resničen, in nepravičnosti ni v njem.

7:19  Vam li ni Mojzes dal postave, in nihče od vas ne izpolnjuje postave? Za kaj me gledate umoriti?

7:20  Ljudstvo odgovorí in reče: Hudiča imaš; kdo te gleda umoriti?

7:21  Jezus odgovorí in jim reče: Eno delo sem storil, in vsi se čudite.

7:22  In vendar vam je Mojzes dal obrezo, (ne da bi od Mojzesa bilo, nego od očakov), in v soboto obrezujete človeka,

7:23  Če sprejme človek obrezo v soboto, da se postava Mojzesova ne prelomi: nad menoj pa se hudujete, da sem vsega človeka uzdravil v soboto?

7:24  Ne sodíte po licu, nego pravično sodbo sodite.

7:25  Tedaj so nekteri od Jeruzalemcev govorili: Ali ni ta tisti, kterega gledajo umoriti?

7:26  In glej, očitno govorí, in nič mu ne rekó. Ali so mar starešine spoznali, da je ta res Kristus?

7:27  To da za tega vémo, odkod je; Kristus pa, kedar pride, ne bo nihče vedel, odkod je.

7:28  Pa zavpije Jezus, učeč v tempeljnu, in reče: In mene poznate, in véste, odkod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, kteri me je poslal, kogar vi ne poznate.

7:29  A jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal.

7:30  In gledali so, da bi ga zgrabili, ali nihče ni položil na-nj roke, ker čas njegov še ni bil prišel.

7:31  Veliko izmed ljudstva pa jih je verovalo va-nj, in govorili so: Kristus, kedar pride, bode li več čudežev storil, nego jih je ta storil?

7:32  Farizeji zaslišijo, da se ljudstvo to za-nj pogovarja; in poslali so Farizeji in véliki duhovni hlapce, naj ga vjemó.

7:33  Reče jim torej Jezus: Še malo časa sem z vami, pa pojdem k temu, kteri me je poslal.

7:34  Iskali me boste, in ne boste me našli: in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti.

7:35  Pa rekó Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene Grke, in bo učil Grke?

7:36  Kakošna je ta beseda, ktero je rekel: Iskali me boste, in ne boste me našli; in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti?

7:37  A zadnji véliki dan praznika, stal Je Jezus, in vpil je, govoreč: Če je kdo žejen, pride naj k meni in pije.

7:38  Kdor veruje v mé, kakor pravi pismo, tekle bodo iz telesa njegovega reke žive vode.

7:39  (To je pa rekel za Duha, ki so ga imeli prejeti tí, kteri so verovali va-nj; kajti svetega Duha še ni bilo, ker Jezus še ni bil oslavljen.)

7:40  In veliko izmed ljudstva, ko so slišali besedo, govorilo jih je: Ta je zares prerok.

7:41  Drugi so pravili: Ta je Kristus. Drugi so pa govorili: Ali bo Jezus prišel iz Galileje?

7:42  Ali ne pravi pismo, da bo Kristus prišel iz semena Davidovega, in iz Betlehema, trga kjer je David bil?

7:43  In med ljudstvom nastane razpor za voljo njega.

7:44  A nekteri od njih so ga hoteli zgrabiti; pa nihče ni položil na-nj rók.

7:45  In hlapci pridejo k vélikim duhovnom in Farizejem; in ti jim rekó: Za kaj ga niste pripeljali?

7:46  Hlapci odgovoré: Nikoli noben človek ni tako govoril, kakor ta človek.

7:47  Pa jim Farizeji odgovoré: Ali ste tudi vi zapeljani?

7:48  Je li kdo izmed starešin veroval va-nj, ali izmed Farizejev?

7:49  Nego to ljudstvo, ktero zakona ne zná: prekleti so!

7:50  Reče jim Nikodem, kteri je bil po noči prišel k njemu, in je bil eden od njih:

7:51  Ali postava naša sodi človeka, če se poprej ne sliši od njega, in zvé, kaj je storil?

7:52  Odgovoré in rekó mu: Nisi li tudi ti iz Galileje? Preglej in védi, da prerok iz Galileje ni vstal.

7:53  Ter odidejo vsak na svoj dom.

Chapter 8

8:1  Jezus je pa odšel na Oljsko goro.

8:2  A zjutraj pride zopet v tempelj, in vse ljudstvo je šlo k njemu; ter sede in je učil.

8:3  Pripeljejo pa pismarji in Farizeji k njemu ženo, v prešestvu zasačeno, in postavivši jo na sredo,

8:4  Rekó mu: Učenik, ta žena je ravnokar v prešestvu zasačena;

8:5  Mojzes nam je pa v postavi zapovedal, naj takošne kamenjujemo. Ti pa kaj praviš?

8:6  To so pa govorili, izkušajoč ga, da bi ga mogli zatožiti. A Jezus, sklonivši se dol, pisal je s prstom svojim po tléh.

8:7  Ko so ga pa le še vpraševali, skloni se kvišku, in reče jim: Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen na njo.

8:8  In zopet se skloni dol, in pisal je po tléh.

8:9  Oni pa, ko so to slišali, in jih je vest tožila, odhajali so eden za drugim, počenši od starešin noter do zadnjih; in Jezus je ostal sam, in žena, stoječ na sredi.

8:10  Jezus pa, ko se po konci skloni, in razen žene nikogar ne vidi, reče jej: Žena, kje so tisti tožniki tvoji? ali te ni nobeden obsodil?

8:11  Ona pa reče: Nobeden, Gospod! A Jezus jej reče: Tudi jaz te ne bom obsodil; pojdi in ne gréši več.

8:12  In Jezus jim zopet reče, govoreč: Jaz sem luč sveta; kdor gre za menoj, ne bo hodil po temi, nego imel bo luč življenja.

8:13  Pa mu rekó Farizeji: Ti sam za-se pričuješ; pričanje tvoje ni resnično.

8:14  Jezus odgovorí in jim reče: Če tudi jaz sam za-se pričam, pričanje moje je resnično: ker vém, odkod sem prišel, in kam grem: vi pa ne véste, odkod sem prišel, in kam grem,

8:15  Vi po telesu sodite; jaz ne sodim nikogar.

8:16  Pa če jaz tudi sodim, sodba moja je resnična; ker nisem sam, nego jaz in oče, kteri me je poslal.

8:17  Pisano pa je tudi v zakonu vašem, da je dveh človekov pričanje resnično.

8:18  Jaz sem, kteri sam za-se pričam, in oče priča za-me, kteri me je poslal.

8:19  Tedaj so mu pravili: Kje je oče tvoj? Jezus odgovorí: Ne mene ne poznate, ne očeta mojega; ko bi mene poznali, poznali bi tudi očeta mojega.

8:20  Te besede je povedal Jezus pri zakladnici, učeč v tempeljnu; in nihče ga ni zgrabil, ker čas njegov še ni bil prišel.

8:21  In Jezus jim zopet reče: Jaz grem, in iskali me boste, in v grehu svojem boste pomrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.

8:22  Govorili so torej Judje: Ali se bo sam umoril, ko pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti?

8:23  Pa jim reče: Vi ste od zdolej, jaz sem od zgorej; vi ste s tega sveta, jaz nisem s tega sveta.

8:24  Rekel sem vam pa, da boste pomrli v grehih svojih: če namreč ne boste verovali, da sem jaz, pomrli boste v grehih svojih.

8:25  Rekó mu torej: Kdo si ti? In reče jim Jezus: To, kar vam od začetka pravim.

8:26  Veliko imam o vas govoriti, in soditi; ali kteri me je poslal, ta je resničen; in jaz govorim to, kar sem od njega slišal.

8:27  Niso pa razpoznali, da jim je govoril za očeta.

8:28  Za to jim Jezus reče: Kedar boste sina človečjega povišali, tedaj boste razpoznali, da sem jaz, in da sam od sebe ničesar ne delam, nego kakor me je naučil oče moj, to govorim.

8:29  In kteri me je poslal, ta je z menoj; ni me pustil oče samega, ker jaz to, kar je njemu po godi, vsegdar delam.

8:30  Ko je to govoril, verovalo jih je veliko va-nj.

8:31  In govoril je Jezus tistim Judom, kteri so mu verovali: Če vi ostanete v besedi mojej, boste zares učenci moji;

8:32  In razpoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila.

8:33  Odgovoré mu: Seme Abrahamovo smo, in služili nismo nikoli nobenemu; kako govoriš ti: Svobodni boste postali?

8:34  Odgovorí jim Jezus: Resnično resnično vam pravim, da vsak, kdor dela greh, suženj je grehu.

8:35  Suženj pa ne ostane v hiši vekomaj; sin ostane vekomaj.

8:36  Če vas torej sin osvobodí, boste res svobodni.

8:37  Vém, da ste seme Abrahamovo; ali gledate me umoriti, ker moja beseda nima mesta v vas.

8:38  Jaz govorim, kar sem videl od očeta svojega: in vi delate, kar ste od svojega očeta videli.

8:39  Odgovoré in rekó mu: Oče naš je Abraham. Reče jim Jezus: Ko bi bili sinovi Abrahamovi, delali bi dela Abrahamova.

8:40  Sedaj pa gledate mene umoriti, človeka, kteri sem vam resnico povedal, ktero sem slišal od Boga; tega Abraham ni storil.

8:41  Vi delate dela svojega očeta. Pa mu rekó: Ali nismo iz kurbarije rojeni! enega očeta imamo, Boga.

8:42  Jezus jim pa reče: Ko bi bil Bog vaš oče, ljubili bi me; kajti jaz sem od Boga izšel in prišel: ker tudi nisem sam od sebe prišel, nego on me je poslal.

8:43  Za kaj mojega govora ne umete? Ker ne morete moje besede poslušati.

8:44  Vi ste od očeta hudiča, in slasti očeta svojega hočete delati. On je bil ubijalec ljudî od začetka, in na resnici ne stojí: ker resnice ni v njem. Kedar govorí laž, govorí od svojega, ker je lažnik in oče laží.

8:45  Jaz pa, ker resnico govorim, ne verujete mi.

8:46  Kdo izmed vas me dolží greha? Če pa resnico govorim, za kaj mi vi ne verujete?

8:47  Kdor je od Boga, besedo Božjo posluša; za to vi ne poslušate, ker niste od Boga.

8:48  Judje pa odgovoré in mu rekó: Ali ne pravimo mi prav, da si ti Samarijan, in imaš hudiča?

8:49  Jezus odgovorí: Jaz nimam hudiča, nego spoštujem očeta svojega; a vi me zasramujete.

8:50  Pa jaz ne iščem svoji slave; je, kteri je išče in sode

8:51  Resnično resnično vam pravim: če kdo mojo besedo ohrani, ne bo videl smrti vekomaj.

8:52  Rekó mu torej Judje: Sedaj smo razpoznali, da hudiča imaš; Abraham je umrl in preroki, a ti praviš: Če kdo mojo besedo ohrani, ne bo okusil smrti vekomaj.

8:53  Kaj si ne mara ti veči od našega očeta Abrahama, kteri je umrl? Tudi preroki so pomrli: koga se ti sam delaš?

8:54  Jezus odgovorí: Če se jaz sam slavim, slava moja ni nič; oče moj je, kteri me slavi, za kogar vi pravite, da je vaš Bog.

8:55  In ne poznate ga, a jaz ga poznam; in ko bi rekel, da ga ne poznam, enak bi bil vam, lažnjivec: ali poznam ga, in besedo njegovo izpolnjujem.

8:56  Abraham, oče vaš, oveselil se je, da bo videl moj dan; in videl je, in radoval se je.

8:57  Rekó mu torej Judje: Petdeset let še nimaš, in videl si Abrahama?

8:58  Reče jim Jezus: Resnično resnično vam pravim: Jaz sem, predno se je Abraham rodil.

8:59  Tedaj zgrabijo kamenje, da bi vrgli na-nj; ali Jezus se skrije, in prejde po sredi njih, in izide iz tempeljna: in tako je odšel.

Chapter 9

9:1  In gredoč mimo, ugleda človeka, kteri je bil slep od rojstva.

9:2  In vprašajo ga učenci njegovi, govoreč: Rabi, kdo je grešil, ta ali roditelji njegovi, da se je slep rodil?

9:3  Jezus odgovorí: Ne ta ni grešil, ne roditelji njegovi; nego da se razodenejo dela Božja na njem.

9:4  Jaz moram delati dela tega, kteri me je poslal, dokler je dan; prišla bo noč, ko ne bo nihče mogel delati.

9:5  Dokler sem na svetu, luč sem svetu.

9:6  Rekši to, pljune na zemljo, in napravi blato od sline, in pomaže z blatom slepcu očí.

9:7  In reče mu: Pojdi, umij se v kopeli Siloamskej (kar se tolmači: Poslan). Ter odide in se umije, in vrne se videč.

9:8  A sosedje, in kteri so ga bili poprej videli, da je slep, govorili so: Ali ni ta tisti, ki je sedel in prosil?

9:9  Nekteri so pravili: On je; drugi pa: Podoben mu je. On je pravil: Jaz sem.

9:10  Rekó mu torej: Kako so ti se odprle očí?

9:11  On odgovorí in reče: Človek, ki se imenuje Jezus, napravil je blato, in pomazal mi je očí, in rekel mi je: Pojdi v kopel Siloamsko, in umij se. In ko sem odšel, in sem se umil, spregledal sem.

9:12  Pa mu rekó: Kje je on? Reče: Ne vém.

9:13  Peljejo ga k Farizejem, tega, ki je nekedaj slep bil.

9:14  Bila je pa sobota, ko je Jezus blato napravil in mu odprl oči.

9:15  In vpraševali so ga zopet tudi Farizeji, kako je spregledal. On jim pa reče: Blato mi je del na oči, in umil sem se, ter vidim.

9:16  Tedaj so nekteri od Farizejev govorili: Ta človek ni od Boga, ko sobote ne sveti. Drugi so govorili: Kako more grešen človek takošne čudeže delati? In bil je razpor med njimi.

9:17  Zopet rekó slepcu: Kaj ti praviš za-nj, da ti je odprl očí? On pa reče: Da je prerok.

9:18  Judje pa niso verovali za-nj, da je slep bil in je spregledal, dokler niso roditeljev tega, ki je spregledal, poklicali,

9:19  In jih vprašali, govoreč: Je li ta sin vaš, za kogar pravite, da se je slep rodil? Kako pa sedaj vidi?

9:20  Odgovoré jim roditelji njegovi in rekó: Vémo, da je ta sin naš, in da se je slep rodil;

9:21  Kako pa sedaj vidi, ne vemo; ali kdo mu je oči odprl, mi ne vemo. On ima leta; njega vprašajte, on bo sam govoril za-se.

9:22  To so rekli roditelji njegovi za to, ker so se bali Judov; kajti Judje so se bili uže dogovorili, da bodo vsakega, kdor ga bo pripoznal za Kristusa, izpahnili iz shajališča.

9:23  Za to so roditelji njegovi rekli: Saj ima leta; njega vprašajte.

9:24  Tedaj drugoč pokličejo človeka, kteri je slep bil, in rekó mu: Daj Bogu hvalo; in vémo, da je ta človek grešnik.

9:25  On pa odgovorí in reče: Če je grešnik, ne vém; samo vém, da sem slep bil, in sedaj vidim.

9:26  Rekó mu torej zopet: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl očí?

9:27  Odgovorí jim: Povedal sem vam uže, in niste slišali; kaj hočete zopet slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci postati?

9:28  Oni pa ga opsujejo, in rekó: Ti si njegov učenec; mi smo Mojzesovi učenci.

9:29  Mi vémo, da je z Mojzesom govoril Bog; za tega pa ne vémo, odkod je.

9:30  Človek odgovorí in jim reče: To je pač res čudno, da vi ne véste, odkod je, in odprl mi je očí.

9:31  Vémo pa, da grešnikov Bog ne posluša; nego če kdo spoštuje Boga, in voljo njegovo izpolnjuje, tega posluša.

9:32  Od vekomaj se ni slišalo, da bi bil kdo od rojstva slepemu očí odprl.

9:33  Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.

9:34  Odgovoré in rekó mu: Ves v grehih si se rodil, pa boš ti nas učil? In izženó ga ven.

9:35  Jezus zasliši, da so ga izgnali ven; in ko ga najde, reče mu: Veruješ li v sina Božjega?

9:36  On odgovorí in reče: Kdo je, gospod, da bom veroval va-nj?

9:37  Jezus mu pa reče: In videl si ga, in kteri s teboj govori, ta je.

9:38  On pa reče: Verujem, gospod! In pokloni mu se.

9:39  In Jezus reče: Jaz sem prišel na sodbo na ta svet, da kteri ne vidijo, spregledajo, in kteri vidijo, oslepé.

9:40  In slišali so to nekteri izmed Farizejev, kteri so bili ž njim, in rekó mu: Ali smo tudi mi slepi?

9:41  Reče jim Jezus: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; za to greh vaš ostane.

Chapter 10

10:1  Resnično resnično vam pravim: Kdor ne vhaja skozi vrata v ovčji hlev, nego prelazi drugod, ta je tat in razbojnik.

10:2  Kdor pa vhaja skozi vrata, ta je pastir ovâc.

10:3  Temu vratar odpira, in ovce glas njegov poslušajo, in svoje ovce kliče po imenu, in izganja jih.

10:4  In ko ovce svoje izžene, gre pred njimi; in ovce gredó za njim, ker poznajo glas njegov;

10:5  A za tujcem ne gredó, nego odbežé od njega: ker ne poznajo tujega glasu.

10:6  To priliko jim je Jezus povedal; ali oni niso razumeli, kaj bi to bilo, kar jim je pravil.

10:7  Tedaj jim Jezus zopet reče: Resnično resnično vam pravim, da sem jaz vrata ovcam.

10:8  Vsi, kolikorkoli jih je prišlo pred menoj, tatjé so in razbojniki: ali ovce jih niso poslušale.

10:9  Jaz sem vrata; skozi mene če kdo vnide, zveličal se bo, in pojde noter in izšel bo, in našel bo pašo.

10:10  Tat ne vnide, razen da ukrade in ubije in pogubí: jaz sem prišel, da bi življenje imeli, in obilno imeli.

10:11  Jaz sem dober pastir; dober pastir poklada dušo svojo za ovce.

10:12  Najemnik pa, in kdor ni pastir, komur niso ovce lastne, vidi volka, da gre, pa popustí ovce, in odbeží: in volk jih razgrabi, in razpodí ovce.

10:13  Najemnik pa odbeží, ker je najemnik, in ne mara za ovce.

10:14  Jaz sem dober pastir; in poznam svoje, in moje poznajo mene:

10:15  Kakor oče mene pozná, in jaz očeta poznam. In dušo svojo pokladam za ovce.

10:16  Tudi drugih ovâc imam, ktere niso iz tega hleva; tudi té moram pripeljati, in poslušale bodo glas moj: in ena čreda bo, eden pastir.

10:17  Za to me oče ljubi, ker jaz dušo svojo pokladam, da jo zopet vzemem.

10:18  Nihče je ne jemlje od mene, nego sam od sebe jo pokladam. Oblast imam, da položim; in oblast imam, da jo zopet vzemem. To zapoved sem prejel od očeta svojega.

10:19  In med Judi nastane zopet razpor za voljo teh besed.

10:20  Govorilo pa jih je veliko od njih: Hudiča ima in neumen je: kaj ga poslušate?

10:21  Drugi so pravili: Kdor ima hudiča, ne govorí tako; ali more hudič slepcem odpirati oči?

10:22  Bil je pa praznik obnovljenja v Jeruzalemu, in bila je zima.

10:23  In sprehajal se je Jezus po lopi Solomonovej.

10:24  In obstopijo ga Judje, in govorili so mu: Doklej nas v nevednosti pustiš? Če si ti Kristus, povej nam na ravnost.

10:25  Odgovorí jim Jezus: Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ktera jaz delam v ime očeta svojega, ta pričajo za-me.

10:26  To da vi ne verujete, ker niste od mojih ovâc, kakor sem vam povedal.

10:27  Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam; in za menoj gredó,

10:28  In jaz jim bom dal večno življenje; in na vekomaj ne bodo poginile, in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.

10:29  Oče moj, kteri mih jih je dal, veči je od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz roke očeta mojega.

10:30  Jaz in oče sva eno.

10:31  In zopet zgrabijo Judje kamenje, da bi ga kamenjali.

10:32  Odgovorí jim Jezus: Veliko dobrih del sem vam pokazal od očeta svojega; za ktero od teh del me boste kamenjali?

10:33  Odgovoré mu Judjé, govoreč: Za dobro delo te ne bomo kamenjali, nego za kletvino, in ker se ti, ki si človek, delaš Boga.

10:34  Odgovorí jim Jezus: Ni li pisano v zakonu vašem: "Jaz sem rekel: bogovi ste?"

10:35  Če je tiste imenoval bogove, kterim je beseda Božja bila (in pismo se ne more razvezati,):

10:36  Kaj meni pa, ki me je oče posvetil in na svet poslal, pravite vi: Preklinjaš! ker sem rekel: Sin Božji sem?

10:37  Če ne delam del očeta svojega, ne verujete mi;

10:38  Če pa delam, če tudi meni ne verujete, verujte delom: da razpoznate in boste verovali, da je oče v meni, in jaz v njem.

10:39  In zopet so ga gledali prijeti; ali izmakne jim se iz rók.

10:40  In odide zopet na oni kraj Jordana, na kraj, kjer je poprej Janez bil, ko je krstil; in ostane tu.

10:41  In veliko jih pride k njemu; in pravili so: Janez res ni nobenega čudeža storil; ali karkoli je Janez povedal za tega, bilo je vse resnično.

10:42  In veliko jih je tu verovalo va-nj.

Chapter 11

11:1  Bil je pa en bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasí Marije in Marte sestre njene,

11:2  (A Marija, ktere brat Lazar je bolan bil, bila je ta, ki je pomazilila Gospoda z miro, in otrla noge njegove z lasmí svojimi.)

11:3  Sestri torej pošljete k njemu, govoreč: Gospod, glej, kogar ljubiš, bolan je.

11:4  Ko pa Jezus sliši, reče: Ta bolezen ni na smrt, nego na slavo Božjo, da se sin Božji po njej oslavi.

11:5  Jezus je pa Marto in sestro njeno in Lazarja ljubil.

11:6  Ko je torej slišal, da je bolan, tedaj je ostal dva dní na tistem mestu, kjer je bil.

11:7  Po tem pa reče učencem svojim: Pojdimo zopet v Judejo.

11:8  Učenci mu rekó: Rabi, ravnokar so te Judje hoteli kamenjati, pa greš zopet tje?

11:9  Jezus odgovorí; Nima li dan dvanajst ur? Če kdo po dnevu hodi, ne spotiče se, ker vidi luč tega sveta.

11:10  Če pa kdo po noči hodi, spotiče se, ker ni luči v njem.

11:11  To je povedal, in po tem reče: Lazar prijatelj naš je zaspal; pa grem, da ga zbudim.

11:12  Rekó mu tedaj učenci njegovi: Gospod, če je zaspal, ozdravel bo.

11:13  Rekel je pa Jezus za smrt njegovo; a oni so mislili, da pravi za spanje sna.

11:14  Tedaj jim Jezus razločno pové: Lazar je umrl.

11:15  In radujem se za voljo vas, da nisem tam bil, da boste verovali; pa pojdimo k njemu.

11:16  Tedaj reče Tomaž, (ki se imenuje Dvojček,) součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim.

11:17  Ko pa pride Jezus, najde ga, da je uže štiri dní v grobu

11:18  (Bila je pa Betanija blizu Jeruzalema, kakih petnajst bežajev.)

11:19  In veliko izmed Judov jih je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ji tolažili po njunem bratu.

11:20  Ko pa Marta zasliši, da Jezus gre, odide mu naproti; a Marija je domá sedela.

11:21  Marta tedaj reče Jezusu: Gospod, ko bi bil tu bil, brat moj ne bi bil umrl.

11:22  Pa tudi sedaj vém, da karkoli boš od Boga prosil, da ti bo dal Bog.

11:23  Reče jej Jezus: Vstal bo brat tvoj.

11:24  Marta mu reče: Vém, da bo vstal, o vstajanji poslednji dan.

11:25  Reče jej Jezus: Jaz sem vstajanje in življenje; kdor v mene veruje, živel bo, če tudi umre.

11:26  In vsak, kdor živí in veruje v mé, ne bo umrl vekomaj. Veruješ li to?

11:27  Reče mu: Dà, Gospod! jaz verujem, da si ti Kristus, sin Božji, ki je imel na svet priti.

11:28  In rekši to, odide, in pokliče skrivaj Marijo sestro svojo, govoreč: Učenik je tu in te kliče.

11:29  Ona, ko zasliši, hitro vstane in odide k njemu.

11:30  (Ni pa še Jezus prišel v vas: nego bil je na mestu, kjer ga je bila Marta srečala.)

11:31  Ko so pa Judje, kteri so bili ž njo v hiši in so jo tolažili, videli, da je Marija hitro vstala in izšla, odidejo za njo, govoreč: Na grob gre, da bo tam jokala.

11:32  Marija pa, ko pride tje, kjer je Jezus bil, in ga ugleda, pade mu pred noge, govoreč mu: Gospod, ko bi bil tu bil, brat moj ne bi bil umrl.

11:33  Jezus pa, ko jo vidi, da joka, in Jude, kteri so bili ž njo prišli, da jokajo, zgrozí se v duhu, in postane sam žalosten,

11:34  In reče: Kam ste ga položili? Rekó mu: Gospod, pridi in poglej!

11:35  Jezus se zajoka.

11:36  Judje so tedaj govorili: Glej, kako ga je ljubil!

11:37  A nekteri od njih rekó: Ali ni mogel ta, ki je slepemu oči odprl, storiti, da tudi ta ne bi bil umrl?

11:38  In Jezus se zopet zgrozí v sebi, in pride na grob. Bila je pa jama, in kamen je ležal na njej.

11:39  Jezus velí: Vzdignite kamen! Reče mu sestra ranjkega, Marta: Gospod, uže smrdí; kajti štiri dnî je v grobu.

11:40  Velí jej Jezus: Ali ti nisem rekel, da če boš verovala, videla boš slavo Božjo?

11:41  Tedaj vzdignejo kamen, kjer je mrtvi ležal. A Jezus povzdigne oči kvišku, in reče: Oče, zahvaljujem ti, da si me uslišal.

11:42  Pa jaz sem vedel, da me vsegdar poslušaš; ali rekel sem za voljo ljudstva, ktero okoli stojí, da bodo verovali, da si me ti poslal.

11:43  In ko je to rekel, zakliče z močnim glasom: Lazar, pojdi ven!

11:44  In mrtvi izide, povezan na nogah in rokah s povoji, in obraz njegov je bil obezan s prtom. Velí jim Jezus: Razvežite ga, in pustite, naj odide.

11:45  In od Judov, kteri so bili prišli k Mariji, in so videli, kaj je Jezus storil, verovalo jih je veliko va-nj.

11:46  A nekteri od njih odidejo k Farizejem, in povedó jim, kaj je Jezus storil.

11:47  In véliki duhovni in Farizeji zberó zbor, in govorili so: Kaj bomo storili? kajti ta človek dela velike čudeže.

11:48  Če ga tako pustimo, verovali bodo vsi va-nj; in prišli bodo Rimljani, in vzeli nam bodo zemljo in narod.

11:49  A eden od njih, neki Kajfa, kteri je bil tisto leto véliki duhoven, reče jim: Vi nič ne véste;

11:50  In tudi ne mislite, da nam je bolje, da eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves narod poginil.

11:51  Tega pa ni rekel sam od sebe; temveč ker je bil tisto leto véliki duhoven, prerokoval je, da mora Jezus za ves narod umreti;

11:52  In ne samo za narod, nego da tudi razkropljene otroke Božje zbere v eno čredo.

11:53  Od tega dné torej so sklenili, da ga bodo umorili.

11:54  Jezus pa ni več očitno hodil med Judi, nego odšel je odtod v kraj blizu puščave, v mesto, ktero so imenuje Efraim, in tu je prebival z učenci svojimi.

11:55  Bila je pa blizu Velika noč Judovska; in veliko iz tega kraja jih pride v Jeruzalem pred Veliko nočjó, da se očistijo.

11:56  In iskali so Jezusa, in pogovarjali so se med seboj, stoječ v tempeljnu: Kaj vam se zdí, da ne pride na praznik?

11:57  Dali so bili pa véliki duhovni in Farizeji zapoved, da če kdo zvé, kje da je, naj pové, da ga zgrabijo.

Chapter 12

12:1  Šest dnî pred Veliko nočjó pa pride Jezus v Betanijo, kjer je Lazar bil, kteri je bil umrl, in ga je obudil iz mrtvih.

12:2  In napravijo mu tu pojedinjo, in Marta je stregla; a Lazar je bil eden od teh, kteri so ž njim sedeli za mizo.

12:3  Marija pa, vzemši funt prave dragocene nardove mire, pomazili noge Jezusove, in otre mu z lasmí svojimi noge; in hiša se napolni vonja od mire.

12:4  Tedaj reče eden od učencev njegovih, Juda Simonov Iškarijan, kteri ga je imel izdati:

12:5  Za kaj se ni prodala ta mira za tri sto grošev, in dala ubogim?

12:6  Rekel je pa to, ne da bi mu bilo skrb za uboge, nego ker je tat bil, in imel je mošnjo, in nosil je, kar se je metalo va-njo.

12:7  Jezus pa mu reče: Pusti jo; za dan pogreba mojega je to prihranila.

12:8  Kajti uboge imate vsegdar s seboj, a mene nimate vsegdar.

12:9  Zvedelo je pa veliko ljudstva izmed Judov, da je tu; ter pridejo ne samo za voljo Jezusa, nego da bi tudi Lazarja videli, kterega je bil obudil iz mrtvih.

12:10  Véliki duhovni pa se posvetujejo, da bi tudi Lazarja umorili;

12:11  Ker jih je za voljo njega veliko izmed Judov odhajalo, in verovali so v Jezusa.

12:12  Drugi dan pa veliko ljudstva, ktero je bilo prišlo na praznik, slišavši, da gre Jezus v Jeruzalem,

12:13  Vzemó palmove veje, in izidejo mu naproti, in vpili so: Hosana! Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem, kralj Izraelov!

12:14  In Jezus najde osliča, in usede se na-nj, kakor je pisano:

12:15  "Ne boj se, hči Sionska! glej, kralj tvoj gre, sedeč na žrebetu oslice."

12:16  Tega pa učenci njegovi poprej niso razumeli; nego ko se je Jezus oslavil, tedaj so se spomenili, da je bilo to za njega pisano, in da so mu to storili.

12:17  A ljudstvo je pričevalo, ktero je bilo ž njim, ko je Lazarja poklical iz groba, in ga obudil iz mrtvih.

12:18  Za to mu je tudi ljudstvo naproti prišlo, ker je slišalo, da je ta čudež storil.

12:19  Farizeji tedaj rekó med seboj: Vidite, da nič ne opravite! Glej, svet je odšel za njim.

12:20  Bili so pa med tistimi, ki so dohajali, da bi molili na praznik, nekteri Grki.

12:21  Ti torej pristopijo k Filipu, ki je bil iz Betsajde Galilejske, in prosili so ga, govoreč: Gospod, Jezusa bi radi videli.

12:22  Filip pride, in pové Andreju; in Andrej in Filip povesta Jezusu.

12:23  Jezus pa jima odgovorí, govoreč: Prišel je čas, da se sin človečji oslavi.

12:24  Resnično resnično vam pravim: Zrno pšenično, če pade na zemljo in ne umrè, ono bo samo ostalo; če pa umrè, obrodí veliko sadú.

12:25  Kdor dušo svojo ljubi, izgubil jo bo; a kdor dušo svojo sovraži, ohranil jo bo za večno življenje.

12:26  Če kdo meni služi, naj gre za menoj; in kjer bom jaz, tam bo tudi služabnik moj: in če kdo meni služi, njega bo oče ljubil.

12:27  Sedaj je duša moja žalostna; in kaj hočem reči? Oče, reši me te ure! Pa za to sem prišel na to uro.

12:28  Oče, oslavi ime svoje: In glas se oglasi z neba: Oslavil sem ga, in zopet ga bom oslavil.

12:29  Ljudstvo torej, ktero je stalo in je slišalo, pravilo je, da je zagrmelo. Drugi so pravili: Angelj mu je govoril.

12:30  Jezus odgovorí in reče: Ta glas se ni oglasil za voljo mene, nego za voljo vas.

12:31  Sedaj je sodba tega sveta; sedaj bo vojvoda tega sveta izgnan ven.

12:32  In jaz, kedar bom povišan od zemlje, potegnil bom vse k sebi.

12:33  (To je pa pravil, da je na znanje dal, s kakošno smrtjo bo umrl.)

12:34  Odgovorí mu ljudstvo: Mi smo slišali iz zakona, da bo Kristus ostal vekomaj; in kako praviš ti: Sin človečji mora biti povišan? Kdo je ta sin človečji?

12:35  Reče jim torej Jezus: Še malo časa je luč z vami. Hodite, dokler imate luč, da vas ne objeme tema; in kdor po temi hodi, ne vé, kam gre.

12:36  Dokler luč imate, verujte v luč, da boste sinovi luči. To je Jezus povedal, in odšel je, in skril se je od njih.

12:37  In da si ravno je toliko čudežev storil pred njimi, niso verovali va-nj;

12:38  Da se izpolni beseda Izaija preroka, ktero je rekel: "Gospod, kdo je veroval našej besedi! In roka Gospodova komu se je razodela?"

12:39  Verovati pa za to niso mogli, ker je zopet rekel Izaija:

12:40  "Oslepil jim je očí, in okamenil jim je srce: da ne bi z očmí videli, in s srcem umeli in se spreobrnili, in bi jih uzdravil."

12:41  To je rekel Izaija, ko je videl slavo njegovo, in je govoril o njem.

12:42  Vendar jih je pa tudi veliko izmed knezov verovalo vanj; pa za voljo Farizejev niso priznavali, da ne bi bili izpahnjeni iz shajališč:

12:43  Kajti ljubili so slavo človeško bolj, nego slavo Božjo.

12:44  Jezus pa zavpije in reče: Kdor veruje v mé, ne veruje v mé, nego v tega, kteri me je poslal.

12:45  In kdor mene vidi, vidi tega, kteri me je poslal.

12:46  Jaz sem prišel luč na svet, da vsak, kdor veruje v mé, ne ostane v temi.

12:47  In če kdo moje besede sliši, in ne veruje, jaz ga ne bom sodil; ker nisem prišel, da bi svet sodil, nego da svet zveličam.

12:48  Kdor se mene odreka, in besed mojih ne sprejema, ima ga, kteri ga bo sodil: beseda, ktero sem govoril, ona ga bo sodila poslednji dan.

12:49  Kajti jaz nisem sam od sebe govoril; nego oče, kteri me je poslal, on mi je zapoved dal, kaj da naj povém in kaj naj govorim.

12:50  In vém, da je zapoved njegova večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je oče povedal.

Chapter 13

13:1  Pred praznikom velikonočnim pa, ko je vedel Jezus, da je njegov čas prišel, da prejde s tega sveta k očetu: ker je ljubil svoje, kteri so bili na svetu, ljubil jih je do konca.

13:2  In po večerji, (ko je bil uže hudič Judu Simonovemu Iškarijanu položil v srce, naj ga izdá,)

13:3  Vedoč Jezus, da mu je dal oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,

13:4  Vstane od večerje, in sleče oblačilo, in vzeme opasnik, ter se opaše.

13:5  Po tem vlije v umivalnico vode, in začne umivati učencem noge, in otirati z opasnikom, s kterim je bil opasan.

13:6  Ter pride k Simonu Petru: in on mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?

13:7  Jezus odgovorí in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne véš; ali zvedel boš po tem.

13:8  Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovorí mu Jezus: Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.

13:9  Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, nego tudi roke in glavo!

13:10  Reče mu Jezus: Kdor je umit, ne potrebuje, razen da noge umije, ker je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.

13:11  Poznal je namreč izdajalca svojega; za to je rekel: Niste vsi čisti.

13:12  Ko jim je pa umil noge, in je oblačilo svoje vzel, usede se zopet, in reče jim: Véste li, kaj sem vam storil?

13:13  Vi me imenujete: Učenik! in: Gospod! in prav pravite; ker sem.

13:14  Če sem pa jaz, Gospod in učenik, umil vam noge, dolžni ste tudi vi eden drugemu umivati noge.

13:15  Izgled sem vam dal namreč, da kakor sem jaz storil, tudi vi delajte tako.

13:16  Resnično resnično vam pravim: Hlapec ni veči od gospodarja svojega; tudi poslanec ni veči, kakor tisti, kteri je poslal.

13:17  Če to véste, blagor vam, če je storite.

13:18  Ne pravim za vse vas; jaz vém, ktere sem izvolil: ali da se izpolni pismo: "Ta, ki z menoj kruh jé, vzdignil je peto svojo zoper mé."

13:19  Uže sedaj vam pravim, predno se je zgodilo, da kedar se zgodí, verujete, da sam jaz.

13:20  Resnično resnično vam pravim: Če koga pošljem, kdor ga sprejme, sprejme mene: kdor pa mene sprejme, sprejme tega, kteri me je poslal.

13:21  Ko je Jezus to povedal, postane žalosten v duhu, in zatrdi in reče: Resnično resnično vam pravim, da me bo eden od vas izdal.

13:22  Učenci njegovi so se torej pogledovali med seboj, pomišljevaje, za kterega da pravi.

13:23  Slonel je pa za mizo eden učencev njegovih na naročji Jezusovem, kterega je Jezus ljubil.

13:24  Simon Peter torej namigne temu, da naj vpraša, kdo da bi bil, za kogar pravi.

13:25  In on leže Jezusu na prsi, in reče mu: Gospod, kdo je?

13:26  Jezus odgovorí: Ta je, komur bom jaz omočivši, grižljaj podal. In omočivši grižljaj, podá Judu Simonovemu Iškarijanu.

13:27  In po grižljaji, tedaj vnide va-nj satan. In Jezus mu reče: Kar delaš, stóri hitro.

13:28  Tega pa ni razumel nobeden od teh, kteri so sedeli za mizo, čemu mu je rekel.

13:29  Nekteri namreč so mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik; ali, da naj dá kaj ubogim.

13:30  In on vzeme mošnjo, in izide; bila je pa noč.

13:31  Ko je pa izšel, reče Jezus: Sedaj se je sin človečji oslavil, in Bog se je oslavil v njem.

13:32  Če se je Bog oslavil v njem, oslavil bo tudi Bog njega v sebi, in precej ga bo oslavil.

13:33  Sinčeki! še malo sem z vami. Iskali me boste, in kakor sem Judom povedal: Kamor jaz grem, vi ne morete priti, pravim sedaj tudi vam.

13:34  Novo zapoved vam dajem, da se ljubíte med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubíte med seboj.

13:35  V tem vas bodo poznali vsi, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen eden do drugega.

13:36  Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Odgovorí mu Jezus: Kamor grem, ne moreš sedaj za menoj iti; prišel boš pa pozneje za menoj.

13:37  Reče mu Peter: Gospod, za kaj ne morem sedaj za teboj iti? dušo svojo bom položil za-te.

13:38  Odgovorí mu Jezus: Dušo svojo boš položil za-me? Resnično resnično ti pravim: Ne bo zapel petelin, dokler me trikat ne zatajiš.

Chapter 14

14:1  Ne bodi vam srce plašno! Verujte v Boga, in v mé verujte.

14:2  V hiši očeta mojega je veliko stanovališč; a če ne, povedal bi vam. Grem vam pripravljat prostora.

14:3  In ko odidem in vam prostor pripravim, prišel bom zopet, in vzel vas bom k sebi: da boste tudi vi tam, kjer bom jaz.

14:4  In kam jaz grem, véste, tudi pot véste.

14:5  Reče mu Tomaž: Gospod, ne vémo, kam greš; in kako moremo vedeti pot?

14:6  Reče mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k očetu, razen po meni.

14:7  Ko bi mene poznali, poznali bi tudi očeta mojega; in odsihmal ga poznate, in videli ste ga.

14:8  Reče mu Filip: Gospod! pokaži nam očeta, in dosti nam je.

14:9  Reče mu Jezus: Toliko časa sem z vami, in nisi me poznal, Filip? Kdor je mene videl, videl je očeta: in kako praviš ti: Pokaži nam očeta?

14:10  Ne veruješ li, da sem jaz v očetu, in oče v meni? Besed, ktere vam jaz pravim, ne govorim sam od sebe; nego oče, kteri v meni prebiva, on dela dela.

14:11  Verujte mi, da sem jaz v očetu, in oče v meni; a če ne, verujte mi vsaj za voljo del.

14:12  Resnično resnično vam pravim: Kdor veruje v mé, tudi on bo delal dela, ktera jaz delam, in delal bo veča od teh: kajti jaz grem k očetu.

14:13  In karkoli boste v ime moje prosili, to bom storil: da se oslavi oče v sinu.

14:14  Če boste kaj prosili v ime moje, jaz bom storil.

14:15  Če me ljubite, izpolnjujte zapovedi moje.

14:16  In jaz bom prosil očeta, in drugega tolažnika vam bo dal, da ostane z vami vekomaj,

14:17  Duha resnice, kterega svet ne more prejeti, ker ga ne vidi, in ga tudi ne pozna; vi ga pa poznate, ker v vas prebiva, in v vas bo.

14:18  Ne bom vas pustil sirot; prišel bom k vam.

14:19  Še malo, in svet me ne bo videl; a vi me boste videli: ker jaz živim, živeli boste tudi vi.

14:20  Tisti dan boste vi razpoznali, da sem jaz v očetu svojem, in vi v meni, in jaz v vas.

14:21  Kdor zapovedi moje ima in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ljubil ga bo oče moj: in jaz ga bom ljubil, in razodel mu se bom sam.

14:22  Reče mu Juda, ne Iškarijan: Gospod! kako je to, da se boš nam razodel, in ne svetu?

14:23  Jezus odgovorí in mu reče: Če me kdo ljubi, izpolnjeval bo besedo mojo, in oče moj ga bo ljubil, in prišli bomo k njemu, in nastanili se bomo pri njem.

14:24  Kdor me ne ljubi, ta besed mojih ne izpolnjuje; in beseda, ktero slišite, ni moja, nego očeta, kteri me je poslal.

14:25  To sem vam povedal, dokler sem z vami.

14:26  Tolažnik pa, Duh sveti, kterega vam bo oče v ime moje poslal, on vas bo vse učil, in spominjal vas bo vsega, kar sem vam povedal.

14:27  Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor svet daje. Ne bodi vam srce plašno in boječe!

14:28  Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in prišel bom k vam. Ko bi me ljubili, veselili bi se, da sem rekel: K očetu grem; kajti oče moj je veči od mene.

14:29  In povedal sem vam sedaj, predno se je zgodilo, da kedar se zgodí, da boste verovali.

14:30  Ne bom več veliko z vami govoril; gre namreč vojvoda tega sveta, in na meni nima ničesar:

14:31  Nego da svet spozna, da ljubim očeta, in delam tako, kakor mi je oče zapovedal. Vstanite, pojdimo odtod!

Chapter 15

15:1  Jaz sem prava trta, in oče moj je vinogradnik.

15:2  Vsako mladiko na meni, ktera ne rodí sadú, njo bo odrezal; in vsako, ktera rodí sad, očistil jo bo, da bo več sadú rodila.

15:3  Vi ste uže čisti, za voljo besede, ktero sem vam govoril.

15:4  Ostanite v meni, in jaz bom v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadú, če ne ostane na trti: tako tudi vi, če ne ostanete v meni.

15:5  Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, ta bo rodil veliko sadú: kajti brez mene ne morete ničesar storiti.

15:6  Kdor ne ostane v meni, vržen bo ven kakor mladika, in osuší se, in zberó jih in vržejo na ogenj, in zgoré.

15:7  Če ostanete v meni, in besede moje v vas ostanejo: prosite, karkoli hočete, in zgodilo vam se bo.

15:8  S tem se bo oče moj oslavil, da obrodite veliko sadú; in moji učenci boste.

15:9  Kakor je oče mene ljubil, ljubim tudi jaz vas; ostanite v ljubezni mojej.

15:10  Če boste zapovedi moje izpolnjevali, ostali boste v ljubezni mojej; kakor sem jaz zapovedi očeta svojega izpolnil, in prebivam v ljubezni njegovej.

15:11  To sem vam povedal, da moja radost ostane v vas, in da se vaša radost dopolni.

15:12  Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.

15:13  Veče ljubezni od té nima nikdor, da kdo dušo svojo položi za prijatelje svoje.

15:14  Vi ste prijatelji moji, ako delate, kar vam ukazujem.

15:15  Ne imenujem vas več hlapcev, ker hlapec ne vé, kaj dela gospodar njegov; nego imenoval sem vas prijatelje, ker sem vam vse, kar sem slišal od očeta svojega, oznanil.

15:16  Niste izvolili vi mene, nego jaz sem izvolil vas, in postavil sem vas, da vi greste in obrodite sad, in da sad vaš ostane: da karkoli boste očeta v moje ime prosili, da vam bo dal.

15:17  To vam zapovedujem, da se ljubíte med seboj.

15:18  Če vas svet sovraži, védite, da je mene poprej sovražil, nego vas.

15:19  Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, nego sem vas jaz odbral od sveta, za to vas svet sovraži.

15:20  Spominjajte se besede, ktero sem vam jaz rekel: Hlapec ni veči od gospodarja svojega. Če so mene pregnali, pregnali bodo tudi vas; če so mojo besedo ohranili, ohranili bodo tudi vašo.

15:21  Ali to vse vam bodo delali za voljo imena mojega, ker ne poznajo tega, kteri me je poslal.

15:22  Ko ne bi bil prišel, in jim ne bi bil govoril, ne bi imeli greha; sedaj pa nimajo izgovora za grehe svoje.

15:23  Kdor mene sovraži, sovraži tudi očeta mojega.

15:24  Ko ne bi bil dél storil med njimi, ne bi imeli greha; sedaj so pa videli, in sovražijo mene in očeta mojega.

15:25  Pa da se izpolni beseda, ktera je pisana v zakonu njih: "Sovražili so me zastonj."

15:26  Kedar pa pride tolažnik, kterega vam bom jaz poslal od očeta, Duh resnice, kteri izhaja od očeta, on bo za-me pričal;

15:27  Pa tudi vi boste pričali, ker ste od začetka z menoj.

Chapter 16

16:1  To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

16:2  Izganjali vas bodo iz shajališč: prišel pa bo čas, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da Bogu služi.

16:3  In to vam bodo delali, ker niso poznali očeta ne mene.

16:4  Ali to sem vam povedal, da se boste, kedar ta čas pride, spomenili tega, da sem vam jaz povedal; tega vam pa od začetka nisem povedal, ker sem z vami bil.

16:5  A sedaj grem k temu, kteri me je poslal, in nobeden od vas me ne vpraša: Kam greš?

16:6  Temveč ker sem vam to povedal, napolnila vam je žalost srce.

16:7  Ali jaz vam po pravici pravim: Bolje vam je, da jaz odidem. Kajti če ne odidem, ne bo prišel tolažnik k vam; če pa odidem, poslal vam ga bom.

16:8  In kedar on pride, prepričal bo svet greha in pravice in sodbe.

16:9  Greha namreč, ker ne verujejo v mé:

16:10  Pravice pa, ker grem k očetu svojemu, in me ne boste več videli;

16:11  A sodbe, ker je vojvoda tega sveta obsojen.

16:12  Še veliko vam imam povedati; pa sedaj ne morete nositi.

16:13  Kedar pa on pride, Duh resnice, napotil vas bo na vsako resnico; ne bo namreč govoril od sebe, nego govoril bo, kar bo slišal, in oznanjeval vam bo prihodnje rečí.

16:14  On bo mene oslavil, ker bo od mojega vzel in vam oznanil.

16:15  Vse, kar ima oče, moje je; za to sem rekel, da bo od mojega vzel in vam oznanil

16:16  Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste; ker jaz grem k očetu.

16:17  Tedaj rekó nekteri od učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? in: Ker jaz grem k očetu?

16:18  In govorili so: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vémo, kaj pravi.

16:19  Jezus pa spozná, da ga hočejo vprašati, in reče jim: Ali za to se pohujšujete med seboj, ker sem rekel: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste?

16:20  Resnično resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, in svet se bo radoval; a vi boste žalostni: ali žalost vaša se bo premenila v radost.

16:21  Žena, kedar rodí, ima žalost, ker je čas nje prišel; ali kedar porodí dete, ne spominja se več britkosti, od radosti, da se je rodil človek na svet.

16:22  Tako tudi vas sedaj žalost objemlje; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne bo nihče odvzel.

16:23  In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično resnično vam pravim, da karkoli boste očeta v ime moje prosili, dal vam bo.

16:24  Doslej niste v ime moje ničesar prosili. Prosite, in prejeli boste, da bo radost vaša dopolnjena.

16:25  To sem vam povedal v prilikah; ali prišel bo čas, ko vam ne bom več govoril v prilikah, nego vam bom odkrito oznanjeval za očeta.

16:26  Tisti dan boste v ime moje prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil očeta za vas:

16:27  Kajti oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.

16:28  Izšel sem od očeta, in prišel sem na svet; in zopet zapuščam svet, in grem k očetu.

16:29  Rekó mu učenci njegovi; Glej, sedaj razločno govoriš, in prilike nobene ne praviš.

16:30  Sedaj vémo, da vse véš, in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem ti verujemo, da si od Boga izšel.

16:31  Odgovorí jim Jezus: Ali sedaj verujete?

16:32  Glej, prišel bo čas, in sedaj je prišel, da se boste razkropili vsak na svojo stran in mene boste samega pustili; pa nisem sam, ker je oče z menoj.

16:33  To sem vam povedal, da boste mir imeli v meni. Na svetu boste britkost imeli; ali ne bojte se, jaz sem svet premagal.

Chapter 17

17:1  To je povedal Jezus, ter povzdigne očí svoje na nebo, in reče: Oče, prišel je čas; oslavi sina svojega, da tudi sin tvoj tebe oslavi:

17:2  Kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da vsem ktere si mu dal, dá večno življenje.

17:3  Večno življenje je pa to, da poznajo tebe edinega resničnega Boga, in kogar si poslal, Jezusa Kristusa.

17:4  Jaz sem te oslavil na zemlji; delo, ktero si mi dal, da ga storim, dodelal sem.

17:5  Sedaj pa oslavi, oče, ti mene sam pri sebi, s slavo, ktero sem imel pri tebi, predno je svet postal.

17:6  Razodel sem ime tvoje ljudém, ktere si mi dal od sveta; tvoji so bili, in meni si jih dal: in besedo tvojo so ohranili.

17:7  Sedaj vedó, da je vse, kar si mi dal, od tebe:

17:8  Kajti besede, ktere si meni dal, dal sem njim; in oni so sprejeli, in razpoznali so resnično, da sem od tebe izšel, in verovali so, da si me ti poslal.

17:9  Jaz prosim za-nje; ne prosim za svet, nego za té, ktere si mi dal, ker so tvoji.

17:10  In vse moje je tvoje, in tvoje moje; in oslavil sem se v njih.

17:11  In nisem več na svetu, in tí so na svetu, in jaz grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v ime svoje, ktere si mi dal, da bodo eno, kakor mi.

17:12  Dokler sem bil ž njimi na svetu, varoval sem jih v ime tvoje; ohranil sem jih, ktere si mi dal, in nobeden njih ni poginil, razen sin pogube, da se izpolni pismo.

17:13  A sedaj grem k tebi, in to govorim na svetu, da bodo imeli radost mojo izpolnjeno v sebi.

17:14  Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih sovraži, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.

17:15  Ne prosim, da jih s sveta vzemi, nego da jih obvaruj zlega.

17:16  Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.

17:17  Posveti jih v resnici svojej; tvoja beseda je resnica.

17:18  Kakor si mene poslal na svet, poslal sem tudi jaz njih na svet.

17:19  In za njih se jaz sam posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.

17:20  Ne prosim te pa samo za té, nego tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi verovali v mé:

17:21  Da bodo vsi eno; kakor ti, oče, v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno: da bo svet veroval, da si me ti poslal.

17:22  In jaz sem slavo, ktero si meni dal, njim dal; da bodo eno, kakor smo mi eno:

17:23  Jaz v njih, in ti v meni, da bodo združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal, in si jih ljubil, kakor si mene ljubil.

17:24  Oče, ktere si mi dal, bočem, da kjer jaz bom, da bodo tudi oni z menoj: da bodo videli mojo slavo, ktero si mi dal, ker si me ljubil, predno je svet postal.

17:25  Oče pravični! svet tebe ni poznal, a jaz sem te poznal, in ti so poznali, da si me li poslal.

17:26  In oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bo ljubezen, s ktero si mene ljubil, v njih, in jaz v njih.

Chapter 18

18:1  Rekši to Jezus, izide z učenci svojimi črez potok Cedron, kjer je bil vrt, v kterega vnide on in učenci njegovi.

18:2  Vedel je pa tudi Juda, izdajalec njegov, za ta kraj; ker se je pogostoma shajal Jezus tu z učenci svojimi.

18:3  Juda torej vzeme drhal, in služabnike od vélikih duhovnov in Farizejev, in pride tje s svetilnicami in bakljami in orožjem.

18:4  Jezus pa, ker je vse vedel, kaj se bo ž njim zgodilo, izide, in reče jim: Koga iščete?

18:5  Odgovoré mu: Jezusa Nazarečana. Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa ž njimi tudi Juda, izdajalelec njegov.

18:6  Ko jim je pa rekel: Jaz sem, odstopili so nazaj, in padli so na zemljo.

18:7  In zopet jih vpraša: Koga iščete? Oni pa rekó: Jezusa Nazarečana.

18:8  Jezus odgovorí: "Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite, naj ti odidejo.

18:9  Da se izpolni beseda, ktero jim je bil rekel: Ktere si mi dal, nobenega od njih nisem izgubil.

18:10  A Simon Peter je imel meč, in izdere ga, in udari hlapca vélikega duhovna, in odseka mu desno uho. Ime pa je bilo hlapcu Malha.

18:11  Pa reče Jezus Petru: Vtakni meč svoj v nožnice. Ali naj keliha, kterega mi je podal oče, ne pijem?

18:12  Tedaj drhal in poglavar in služabniki Judovski Jezusa zgrabijo, in zvežejo ga.

18:13  In odpeljejo ga najprej k Anu; bil je namreč tast Kajfa, kteri je bil tisto leto véliki duhoven.

18:14  Bil je pa Kajfa tisti, kteri je bil Judom nasvetoval, da je bolje, da eden človek za ljudstvo umre.

18:15  Šel je pa za Jezusom Simon Peter, in neki drugi učenec. Ta učenec je bil pa z vélikim duhovnom znan, ter vnide z Jezusom na dvor vélikega duhovna.

18:16  A Peter je stal zunaj pri vratih. Tedaj izide drugi učenec, kteri je bil z vélikim duhovnom znan, in reče vratarici, in odpelje Simona noter.

18:17  Dekla vratarica pa reče Petru: Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka? On reče: Nisem.

18:18  A hlapci in služabniki so bili zanetili ogenj, ker je bilo mraz, ter so stali in se ogrevali; stal je pa tudi Peter med njimi in se je grel.

18:19  A véliki duhoven vpraša Jezusa za učence njegove, in za nauk njegov.

18:20  Jezus mu odgovorí: Jaz sem očitno govoril svetu; jaz sem vsegdar učil v shajališči in v tempeljnu, kjer se vsegdar Judje shajajo, in skrivaj nisem ničesar govoril.

18:21  Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, kteri so slišali, kaj sem jim govoril; glej, oni vedó, kaj sem jaz govoril.

18:22  Ko je pa to rekel, udari eden od služabnikov, kteri so tam stali, Jezusa po licu, in reče: Tako odgovarjaš vélikemu duhovnu?

18:23  Odgovorí mu Jezus: Če sem hudo govoril, izpričaj, da je hudo; če pa dobro, po kaj me biješ?

18:24  Ana ga pošlje zvezanega k vélikemu duhovnu Kajfu.

18:25  A Simon Peter je stal in se grel. Rekó mu tedaj: Ali nisi tudi ti izmed učencev njegovih? On utají, in reče: Nisem.

18:26  Eden od hlapcev vélikega duhovna, rojak tistemu, kteremu je bil Peter odsekal uho, reče: Te li nisem jaz videl ž njim na vrtu?

18:27  Peter pa zopet utají, in precej zapoje petelin.

18:28  A Jezusa so odpeljali od Kajfa v sodnišnico. Bilo je pa zjutraj; in oni niso šli v sodnišnico, da se ne bi oskrunili, nego da bi jedli velikonočno jagnje.

18:29  Tedaj izide Pilat k njim, in reče: Kakošno tožbo imate zoper tega človeka?

18:30  Odgovoré in rekó mu: Ko ta ne bi bil hudodelnik, to ti ga ne bi bili izročili.

18:31  Pa jim Pilat reče: Vzemite ga vi, in sodite ga po svojej postavi. Judje pa mu rekó: Mi ne smemo nikogar umoriti.

18:32  Da se izpolni Jezusova beseda, ktero jim je rekel, ko je zaznamoval, s kakošno smrtjo bo umrl.

18:33  In Pilat vnide zopet v sodnišnico, in pokliče Jezusa, in reče mu: Ti si kralj Judovski?

18:34  Odgovorí mu Jezus: Praviš li to sam od sebe, ali so ti drugi za-me rekli?

18:35  Pilat odgovorí: Jeli sem jaz Jud? Tvoj narod in véliki duhovni so te meni izročili; kaj si storil?

18:36  Jezus odgovorí: Moje kraljestvo ni s tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo s tega sveta, moji služabniki bi bili branili, da ne bi bil Judom izročen: sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.

18:37  Tedaj mu Pilat reče: Torej kralj si ti? Jezus odgovorí: Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem za to rojen, in za to sem prišel na svet, da pričam resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj.

18:38  Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je to rekel, izide zopet k Judom, in reče jim: Jaz ne nahajam nobene krivice na njem.

18:39  Je pa navada pri vas, da vam enega izpustim na Veliko noč; hočete li torej, da vam izpustim kralja Judovskega?

18:40  Pa zavpijejo zopet vsi, govoreč: Ne tega, nego Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik.

Chapter 19

19:1  Tedaj Pilat Jezusa vzeme, in biča.

19:2  In vojaki spletó krono s trnja in mu jo denejo na glavo, in oblečejo mu škrlaten plašč,

19:3  In govorili so: Zdrav, kralj Judovski! in bíli so ga po licu.

19:4  Pilat pa zopet izide ven, in reče jim: Glej, peljem vam ga ven, da spoznate, da ne nahajam na njem nobene krivice.

19:5  In Jezus izide ven, noseč trnjevo krono, in škrlatni plašč. In reče jim: Glej, človek!

19:6  Ko ga pa véliki duhovni in služabniki ogledajo, zavpijejo, govoreč: Križaj! križaj! Velí jim Pilat: Vzemite ga vi in križajte; kajti jaz ne nahajam nobene krivice na njem.

19:7  Odgovoré mu Judje: Mi imamo postavo, in po postavi našej je dolžen umreti, ker se je sina Božjega naredil.

19:8  Ko je pa Pilat to besedo slišal, zbojí se bolj.

19:9  In vnide zopet v sodnišnico, in reče Jezusu: Odkod si ti? Jezus pa mu ne dá odgovora.

19:10  Tedaj mu Pilat reče: Meni ne govoriš? Ne véš li, da imam oblast križati te, in da imam oblast izpustiti te?

19:11  Jezus odgovorí: Ne imel bi nobene oblasti nad menoj, da ti ni dano od zgorej: za to ima tisti, kteri me je tebi izročil, veči greh.

19:12  Odsihmal je Pilat gledal, da bi ga izpustil. A Judje so kričali, govoreč: Če tega izpustiš, nisi prijatelj cesarju.

19:13  Ko je pa Pilat to besedo slišal, pripelje ven Jezusa, in sede na sodišče, na mesto, ktero se imenuje Litostroton, Hebrejski pa Gabata.

19:14  Bilo je pa v petek pred Veliko nočjó, okoli šeste ure. In reče Judom: Glej, kralj vaš!

19:15  Oni pa zavpijejo: Vzemi, vzemi, križaj ga! Reče jim Pilat: Kralja vašega bom križal? Véliki duhovni odgovoré: Nimamo kralja, razen cesarja.

19:16  Tedaj jim ga izročí, naj ga križajo. Ter vzemó Jezusa in odpeljejo.

19:17  In noseč križ svoj, izide na mesto, imenovano Črepinjek, ktero se Hebrejski imenuje Golgota.

19:18  Tu ga razpnó, in ž njim dva druga od ene in druge straní, posredi pa Jezusa.

19:19  Napisal je pa Pilat, tudi napis, in del ga je na križ; bilo je pa pisano: Jezus Nazarečan kralj Judovski.

19:20  Ta napis je torej veliko Judov bralo, ker je bil kraj, kjer so Jezusa razpeli, blizu mesta; in bilo je pisano Hebrejski, Grški, Latinski.

19:21  Pravili so torej véliki duhovni Judovski Pilatu: Ne piši: Kralj Judovski; nego, da je sam rekel: Kralj sem Judovski.

19:22  Pilat odgovorí: Kar sem pisal, pisal sem.

19:23  Vojaki pa, ko so bili Jezusa razpeli, vzemó obleko njegovo, (in napravijo štiri dele, vsakemu vojaku del,) in suknjo. A suknja ni bila šivana, nego od vrha vsa iztkana.

19:24  Za to rekó med seboj: Trgali je ne bomo, nego srečkajmo za njo, čegava bo; da se izpolni pismo, ktero pravi: "Razdelili so obleko mojo med seboj, in za oblačilo moje so vrgli kocko." In vojaki storé tako.

19:25  Stale so pa pri križu Jezusovem mati njegova in sestra matere njegove Marija Kleopova, in Marija Magdalena.

19:26  Ko pa ugleda Jezus mater, in učenca, da stojí, kterega je ljubil, reče materi svojej: Žena, glej, sin tvoj!

19:27  Po tem reče učencu: Glej, mati tvoja! In od tega časa jo je vzel učenec k sebi.

19:28  Po tem, vedoč Jezus, da je uže vse dopolnjeno, da se izpolni pismo, reče: Žejen sem!

19:29  Stala je pa tam posoda polna octa; in oni napolnijo gobo z octom, in ovijejo jo okoli izopa, ter mu pritaknejo k ustom.

19:30  Ko je pa Jezus ocet okusil, reče: Dopolnjeno je! in nakloni glavo, in izročí duha.

19:31  Judje pa, da ne ostane truplo v soboto na križu, ker je bil petek, (bil je namreč ta dan sobotni velik.) zaprosijo Pilata, naj jim goleni prebijejo, in jih snemejo.

19:32  Vojaki torej pridejo in prebijejo prvemu goleni in drugemu, kteri je bil ž njim križan.

19:33  Ko pa pridejo do Jezusa, in vidijo, da je uže umrl, ne polomijo mu goleni:

19:34  Nego eden od vojakov mu prebode s sulico rebra, in precej izide kri in voda.

19:35  In ta, ki je videl, priča, in pričanje njegovo je resnično, in on vé, da govori resnico, da boste vi verovali.

19:36  Zgodilo pa se je to, da se izpolni pismo: "Kost njegova se ne bo prelomila."

19:37  In zopet drugo pismo pravi: "Pogledali bodo, kterega so prebodli."

19:38  Po tem pa zaprosi Pilata Jožef iz Arimateje, (ker je bil učenec Jezusov, to da skrivaj za voljo strahú Judovskega,) da bi snel truplo Jezusovo: in Pilat dovoli. Ter pride in sneme truplo Jezusovo.

19:39  Pride pa tudi Nikodem, (kteri je bil poprej po noči prišel k Jezusu, in prinese z miro pomešane aloje kakih sto funtov.

19:40  In vzemeta truplo Jezusovo, in zavijeta ga v prte z dišavami vred, kakor imajo Judje navado pokopavati.

19:41  Bil je pa na mestu, kjer je bil križan, vrt, in na vrtu nov grob, v kterega še nikoli nobeden ni bil položen.

19:42  Tu torej, za voljo petka Judovskega, ker je bil grob blizu, položita Jezusa.

Chapter 20

20:1  A prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še tema bila, na grob; in ugleda, da je kamen odvaljen od groba.

20:2  Tedaj odbeží in pride k Simonu Petru in drugemu učencu, kterega je Jezus ljubil, in reče jima: Vzeli so gospoda iz groba, in ne vémo, kam so ga položili.

20:3  In Peter izide in drugi učenec, in prideta na grob.

20:4  Bežala sta pa oba vkupej; in drugi učenec je hitreje bežal kakor Peter, in pride prvi na grob,

20:5  In sklonivši se, ugleda povoje, da ležé; ali vstopil ni.

20:6  Tedaj pride tudi Simon Peter za njim, in vnide v grob, in ugleda povoje, da ležé;

20:7  A prt, kteri je bil na glavi njegovej, ni ležal z drugimi prti, nego bil je posebej zvit na enem kraji.

20:8  Tedaj vnide tudi drugi učenec, kteri je bil prvi prišel na grob, in videl je, in veroval je.

20:9  Nista še namreč vedela pisma, da mora od mrtvih vstati.

20:10  In odšla sta učenca zopet k svojim.

20:11  A Marija je zunej pri grobu stala in jokala. Ko je pa jokala, skloni se v grob,

20:12  In ugleda dva angelja v belih oblačilih, da sedita, eden pri glavi, in eden pri nogah, kjer je bilo ležalo truplo Jezusovo.

20:13  In rečeta jej ona: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vém, kam so ga položili.

20:14  In ko je to rekla, obrne se nazaj, in ugleda Jezusa, da stojí; ni pa vedela, da je Jezus.

20:15  Reče jej Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrtnar, reče mu: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela.

20:16  Reče jej Jezus: Marija! Ona se obrne, in reče mu: Rabuni! (kar se pravi: Učenik.)

20:17  Reče jej Jezus: Ne dotikaj se me, ker se še nisem vrnil k očetu svojemu. Pojdi pa k bratom mojim, in povej jim: Grem k svojemu in vašemu očetu, in svojemu Bogu in vašemu Bogu.

20:18  Marija Magdalena pride, in oznani učencem, da je videla Gospoda, in da jej je to rekel.

20:19  Ko je pa pozno bilo, tisti prvi dan tedna, in so bile duri zaprte, kjer so bili učenci zbrani, za voljo strahú Judovskega, pride Jezus in stopi na sredo, in reče jim: Mir vam!

20:20  In ko je to rekel, pokaže jim roke in rebra svoja. In razveselé se učenci njegovi, videč Gospoda.

20:21  A Jezus jim zopet reče: Mir vam! Kakor je oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas.

20:22  In ko je to rekel, dahne, in reče jim: Prejmite svetega Duha.

20:23  Kterimkoli boste grehe odpustili, odpustili jim se bodo; kterimkoli jih boste zadržali, zadržali jim se bodo.

20:24  Tomaž pa, eden od dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bil ž njimi, ko je Jezus prišel.

20:25  Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo Gospoda, On jim pa reče: Če ne vidim na rokah njegovih rane od žrebljev, in ne položim prsta svojega v rano od žrebljev, in ne vložim roke svoje v rebra njegova: ne bom veroval.

20:26  In črez osem dnî so bili zopet učenci njegovi notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, in duri so bile zaprte, in stopi na sredo, in reče: Mir vam!

20:27  Po tem reče Tomažu: vloži prst svoj sém, in poglej roke moje; in podaj roko svojo, in položi v rebra moja: in ne bodi neveren, nego veren.

20:28  In Tomaž odgovorí, in reče mu: Gospod moj in Bog moj!

20:29  Reče mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veruješ; blagor jim, kteri ne vidijo pa verujejo.

20:30  In še veliko drugih čudežev je Jezus storil pred učenci svojimi, kteri niso zapisani v teh bukvah.

20:31  A ti so zapisani, da boste verovali, da Jezus je Kristus sin Božji, in da boste verovaje, življenje imeli v ime njegovo.

Chapter 21

21:1  Po tem se je Jezus zopet prikazal učencem na morji Tiberijadskem; prikazal se je pa tako-le;

21:2  Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane Galilejske, in Zebedejeva, in dva druga izmed učencev njegovih.

21:3  Reče jim Simon Peter: Ribe grem lovit. Rekó mu: Tudi mi pojdemo s teboj. Ter izidejo in vstopijo precej v ladjo, in tisto noč niso nič vjeli.

21:4  Ko je pa uže jutro napočilo, stal je Jezus na bregu: ali učenci niso vedeli, da je Jezus.

21:5  In reče jim Jezus: Otroci! jeli imate kakošne jedí? Odgovoré mu: Ne.

21:6  On jim pa reče: Vrzite mrežo na desno stran ladje, pa boste našli. Ter vržejo, in niso je več mogli vleči od množice rib.

21:7  Tedaj reče učenec, ta, kterega je Jezus ljubil, Petru: Gospod je. Simon Peter pa, ko zasliši, da je Gospod, opaše si srajco, (bil je namreč nag,) in skoči v morje.

21:8  A drugi učenci pridejo na ladjo, (niso bili namreč daleč od zemlje, nego kakih dvesto komolcev,) in vlekli so mrežo z ribami.

21:9  Ko pa izstopijo na zemljo, ugledajo ogenj naložen in na njem ribo položeno, in kruh.

21:10  Velí jim Jezus: Prinesite od rib, ktere ste sedaj vjeli.

21:11  Simon Peter vstopi, in izvleče mrežo na zemljo, polno velikih rib sto in tri in petdeset; in da si ravno jih je toliko bilo, ni se mreža raztrgala.

21:12  Velí jim Jezus: Pridite, obedujte! Nobeden pa od učencev si ni upal vprašati ga: Kdo si ti? vedoč, da je Gospod.

21:13  In Jezus pride, in vzeme kruh, in dá jim, in ravno tako ribo.

21:14  To se je uže v tretje prikazal Jezus učencem svojim, odkar je vstal od mrtvih.

21:15  A ko so poobedovali, reče Jezus Simonu Petru: Simon Jonov, ljubiš li me bolj, nego té? Reče mu: Dà, Gospod! ti véš, da te ljubim. Reče mu: Pasi jagnjeta moja.

21:16  Reče mu zopet drugoč: Simon Jonov, ali me ljubiš? Reče mu: Dà, Gospod! ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pasi ovce moje.

21:17  Reče mu v tretje: Simon Jonov, ali me ljubiš? Peter postane žalosten, da mu je v tretje rekel: Ali me ljubiš? in reče mu: Gospod! ti vse véš; ti znaš, da te ljubim. Veli mu Jezus: Pasi ovce moje.

21:18  Resnično resnično ti pravim: Ko si bil mlajši, opasoval si se sam, in hodil si, kamor si hotel; kedar boš pa star, raztegnil boš roke svoje, in drugi te bo opasal, in odpeljal te bo, kamor ne boš hotel.

21:19  To je pa povedal, da je na znanje dal, s kakošno smrtjo bo oslavil Boga. In ko je to povedal, reče mu: Pojdi za menoj!

21:20  Obrnivši se pa Peter, ugleda učenca, kterega je Jezus ljubil, da gre za njim, kteri je bil na večerji tudi legel na prsi njegove, in je bil rekel: Gospod! kdo je tisti, ki te bo izdal?

21:21  Ko tega Peter ugleda, reče Jezusu: Gospod! Kaj pa ta?

21:22  Reče mu Jezus: Če hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj.

21:23  In razglasila se je med brati ta beseda: Ta učenec ne bo umrl. Ali Jezus mu ni bil rekel, da ne bo umrl; nego: Če hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to?

21:24  Ta učenec je ta, ki pričuje za to, in je napisal to; in vémo, da je pričevanje njegovo resnično.

21:25  Je pa še drugega veliko, kar je storil Jezus, in to, ko bi se posamez vse napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za bukve, ktere bi se napisale. Amen.