SloChraska - Deuteronomy

Chapter 1

1:1  To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu vzhodno od Jordana v puščavi, v nižini nasproti Sufu, med Paranom in Tofelom in Labanom in Hazerotom in Dizahabom.

1:2  Enajst dni hoda je to od Horeba, na poti na Seirsko goro, do Kades-barnee.

1:3  V štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je govoril Mojzes Izraelovim sinovom vse, kar mu je bil Gospod zapovedal zanje;

1:4  potem ko je bil porazil Sihona, kralja Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu, in Oga, kralja basanskega, ki je prebival v Astarotu in v Edreju.

1:5  Onostran Jordana, v deželi Moabovi, je začel Mojzes razlagati ta zakon, rekoč:

1:6  Gospod, Bog naš, nam je govoril na Horebu takole: Dosti dolgo ste prebivali na tej gori;

1:7  obrnite se in odpotujte ter pojdite h gorovju Amorejcev in k vsem njih sosedom v nižini na gorovju in v nižavi, proti Jugu in proti morskemu obrežju, v deželo Kanaanca in k Libanonu, tja do reke, do velereke Evfrata.

1:8  Poglejte, izročam vam to deželo; pojdite vanjo in posedite deželo, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo hoče dati njim in njih semenu za njimi.

1:9  A jaz sem vam rekel v tistem času: Ne morem vas nositi sam.

1:10  Gospod, vaš Bog, vas je razmnožil, da vas je danes, glejte, mnogo kakor zvezd na nebu.

1:11  Gospod, očetov vaših Bog, razmnóži vas še tisočkrat in blagoslovi vas, kakor vam je obljubil!

1:12  Kako pa naj sam prenašam vaše težave, vaše breme in vaše prepire?

1:13  Oskrbite si modre može, razumne in poznane po vaših rodovih, da vam jih postavim za poglavarje.

1:14  In odgovorili ste mi, rekoč: Reč, o kateri praviš, je dobra, da jo storimo.

1:15  Vzel sem torej načelnike vaših rodov, modre može in poznane, in postavil sem vam jih za poglavarje, za vojvode čez tisoč, vojvode čez sto, vojvode čez petdeset in vojvode čez deset, in za oblastnike po vaših rodovih.

1:16  In naročil sem takrat sodnikom vašim, rekoč: Zaslišujte pravde svojih bratov in pravično sodite vsakega in njegovega brata in tujca, ki biva ž njim.

1:17  Ne ozirajte se na osebe v sodbi, temuč poslušajte malega kakor velikega; nikogar se ne bojte, zakaj Božja je sodba. Zadeva pa, ki bi vam bila pretežka, dejte, da pride predme, da jo slišim.

1:18  In zapovedal sem vam takrat vse, kar naj delate.

1:19  Tedaj smo odrinili s Horeba in šli skozi vso to puščavo, ki je velika in grozovita, kakor ste videli, po poti v gorovje Amorejcev, kakor nam je bil zapovedal Gospod, Bog naš; in prišli smo v Kades-barneo.

1:20  Tu sem vam rekel: Prišli ste h gorovju Amorejcev, katero nam daje Gospod, Bog naš.

1:21  Poglej, izročil ti je deželo Gospod, Bog tvoj: pojdi gori, posedi jo, kakor ti je obljubil Gospod, očetov tvojih Bog. Ne boj se in ne plaši se!

1:22  Nato ste vsi pristopili k meni in dejali: Naj pošljemo može pred seboj, da nam razgledajo to deželo ter nam povedo, po kateri poti naj gremo vanjo in v katera mesta pridemo.

1:23  To se mi je dobro videlo; vzel sem torej izmed vas dvanajst mož, iz vsakega rodu enega.

1:24  Ti so krenili na pot in so šli v gore in prišli do potoka Eškola in si jo ogledali;

1:25  in so vzeli s sabo od tiste dežele sadu in prinesli sem k nam, in so nam sporočili, govoreč: Dobra je dežela, ki nam jo hoče dati Gospod, Bog naš.

1:26  Ali niste hoteli iti gori; upirali ste se povelju Gospoda, Boga svojega,

1:27  in mrmrali ste po šatorih in govorili: Gospod nam je sovražen, zato nas je odpeljal iz Egiptovske dežele, da nas da Amorejcem v pest, da nas pokončajo.

1:28  Kam hočemo iti? Naši bratje so nam v obup zapeljali srce, govoreč: To ljudstvo je večje in višje postave od nas, mesta so velika in do neba obzidana, vrhutega smo tam videli sinove Enakimov.

1:29  Pa sem vam rekel: Ne strašite se in ne boj te se jih!

1:30  Gospod, Bog vaš, ki gre pred vami, se bo bojeval za vas, prav kakor vam je storil v Egiptu pred vašimi očmi

1:31  in v puščavi, kjer si videl, da te je nosil Gospod, Bog tvoj, liki mož, ki nosi svojega sinčka, po vsej poti, po kateri ste šli, dokler niste dospeli do tega kraja.

1:32  A navzlic temu niste verovali v Gospoda, Boga svojega,

1:33  ki je hodil po poti pred vami, da vam poišče mesta, kjer naj bi si razpeli šatore, po noči v ognju, da vidite pot, po kateri vam je iti, a po dne v oblaku.

1:34  Ko pa je Gospod slišal glas vaših besed, se je razsrdil in prisegel, rekoč:

1:35  Nobeden teh mož, nihče iz tega hudega rodu ne bo videl tiste dobre dežele, za katero sem prisegel njih očetom, da jim jo dam,

1:36  razen Kaleba, sinu Jefunovega, on jo bo videl: njemu in njegovim otrokom hočem dati deželo, po kateri je stopal, zato ker je zvesto hodil za Gospodom.

1:37  Tudi nad menoj se je srdil Gospod zaradi vas in rekel: Tudi ti ne prideš vanjo.

1:38  Jozue, sin Nunov, ki ti služi, pride vanjo: njega ohrabri! zakaj on razdeli Izraelu dediščino.

1:39  Otročiči vaši pa, o katerih ste dejali, da pridejo v plen, in sinovi vaši, ki še ne poznajo ne dobrega, ne hudega, ti pridejo vanjo, njim jo dam in oni jo posedejo.

1:40  Vi pa se obrnite in popotujte v puščavo po poti k Rdečemu morju.

1:41  Tedaj ste odgovorili in mi rekli: Grešili smo zoper Gospoda; hočemo pa iti gori in se bojevati, prav kakor nam je zapovedal Gospod, Bog naš. In pripasali ste si vsak svoj meč, in lahkomiselno ste ubrali pot v gorovje.

1:42  Gospod pa mi je rekel: Véli jim, ne hodite gori in ne bojujte se, zakaj jaz nisem med vami, da ne boste poraženi pred sovražniki svojimi.

1:43  To sem vam povedal, toda vi niste poslušali, temuč uprli ste se povelju Gospodovemu in v prevzetnosti svoji šli na gorovje.

1:44  Tedaj pridejo vam nasproti Amorejci, ki so bivali na tistem gorovju, in so vas gonili, kakor delajo čebele, in so vas pobijali v Seiru prav do Horme.

1:45  In ko ste se vrnili, ste jokali pred Gospodom, a Gospod ni hotel vašega glasu poslušati ter ni nagnil k vam ušesa svojega.

1:46  Zato ste ostali mnogo dni v Kadesu, kolikor dni ste morali ondi bivati.

Chapter 2

2:1  Potem smo se obrnili in šli v puščavo po poti proti Rdečemu morju, kakor mi je bil velel Gospod, in smo dolgo časa hodili ob Seirskem gorovju.

2:2  Tedaj me ogovori Gospod, rekoč:

2:3  Dosti ste že hodili ob tem gorovju, krenite proti severu!

2:4  Ljudstvu pa zapovej takole: Potovali boste skozi pokrajine svojih bratov, sinov Ezavovih, ki prebivajo v Seiru, in se vas bodo bali. Ali skrbno se varujte,

2:5  da ne začnete boja ž njimi; zakaj njih dežele vam ne dam še za stopinjo noge ne, ker Ezavu sem dal Seirsko gorovje v lastnino.

2:6  Živeža si od njih kupite za denar, da boste jedli, tudi vode kupite od njih za denar, da boste pili.

2:7  Zakaj Gospod, Bog tvoj, te je blagoslovil pri vsem delu tvojih rok; vedel je za potovanje tvoje po tej veliki puščavi, teh štirideset let je bil Gospod, Bog tvoj, s teboj, ničesar ti ni zmanjkalo.

2:8  Tako smo šli mimo svojih bratov, sinov Ezavovih, prebivajočih v Seiru, strani od poti po nižini, od Elata in Ezion-geberja. In obrnili smo se in šli po poti Moabske puščave.

2:9  In Gospod mi je rekel: Ne vedite se sovražno proti Moabcem in ne spustite se v vojno ž njimi; zakaj od njih dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar sinom Lotovim v lastnino.

2:10  (Emimi so prebivali ondi v prejšnjih časih, ljudstvo veliko, mnogoštevilno in visoke postave kakor Enakimi.

2:11  Tudi nje so šteli za velikane kakor Enakime, in Moabci so jih imenovali Emime.

2:12  Tudi v Seiru so v prejšnjih časih prebivali Horejci, a sinovi Ezavovi so jih pregnali in zatrli pred seboj, in prebivali so na njih mestu; prav kakor so storili Izraelci deželi posestva svojega, ki jim jo je dal Gospod.)

2:13  Zdaj se torej vzdignite in pojdite čez potok Zered! In šli smo čez potok Zered.

2:14  Časa pa, v katerem smo šli od Kades-barnee, dokler nismo prestopili potoka Zereda, je bilo osemintrideset let; v tem času je izumrl ves rod vojščakov izmed tabora, kakor jim je bil prisegel Gospod.

2:15  Da, roka Gospodova je bila proti njim, da bi jih potrebil izmed tabora, dokler niso pomrli.

2:16  In zgodi se, ko so bili vsi ti vojščaki iztrebljeni in so umrli izmed ljudstva,

2:17  da me ogovori Gospod, rekoč:

2:18  Ti greš danes skozi pokrajino Moabcev, mimo Ara,

2:19  in se skoraj približaš kraju Amonovih sinov: ne vedi se sovražno proti njim ter se ne bojuj ž njimi, zakaj od dežele Amonovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal sinovom Lotovim v lastnino.

2:20  (Tudi ta se šteje za deželo velikanov; velikani so ondi prebivali v prejšnjih časih, in Amonci so jih imenovali Zamzumime;

2:21  bilo je ljudstvo veliko in mnogoštevilno in visoke postave kakor Enakimi; a Gospod jih je pokončal pred njimi, tako da so jih pregnali in se naselili na njih mestu,

2:22  prav kakor je storil za sinove Ezavove, prebivajoče v Seiru, ko je zatrl Horejce pred njimi, in so jih ti pregnali in prebivali v njih kraju do današnjega dne.

2:23  In Avimci so prebivali v vaseh v smeri do Gaze, a Kaftorimci so prišli iz Kaftorja ter jih pokončali, in prebivali so na njih mestu.)

2:24  Vstanite, odpravite se in pojdite čez potok Arnon! Poglej, dal sem ti v roko Sihona Amorejca, kralja v Hesbonu, in njegovo deželo: začni jo posedati in spusti se v boj ž njim.

2:25  Danes začnem pošiljati strah in grozo pred teboj nad ljudstva pod vsem nebom, da se bodo, ko začujejo glas o tebi, tresli in trepetali pred teboj.

2:26  Nato sem poslal poročnike iz Kedemotske puščave k Sihonu, kralju v Hesbonu, z mirovnimi besedami, da mu reko:

2:27  Dovoli mi, da grem skozi tvojo deželo; naravnost po cesti hočem iti, ne ganem se ne na desno, ne na levo.

2:28  Živeža mi prodaš za denar, da jem, in vode mi daš za denar, da pijem, samo mi dovoli iti peš skozi deželo,

2:29  kakor so mi storili sinovi Ezavovi, ki prebivajo v Seiru, in Moabci, ki prebivajo v Aru; dokler ne pridem prek Jordana v deželo, ki nam jo daje Gospod, Bog naš.

2:30  Ali Sihon, kralj v Hesbonu, nam ni hotel dovoliti, da gremo po njegovem tja, zakaj Gospod, Bog tvoj, je otrdil njegovega duha in zakrknil srce njegovo, da bi ti ga izročil v pest, kakor se danes vidi.

2:31  In Gospod mi reče: Poglej, začel sem ti izročati Sihona in deželo njegovo; začni jo posedati, da ti pride v last dežela njegova.

2:32  In pride nam nasproti Sihon z vsem ljudstvom svojim, da se z nami vojskuje v Jahazu.

2:33  A Gospod, Bog naš, nam ga je izročil, in porazili smo njega, sinove njegove in vse ljudstvo njegovo.

2:34  In tisti čas smo se polastili vseh njegovih mest in s prokletjem uničili vsako mesto, može, žene in otroke, nihče nam ni ubežal;

2:35  samo živino smo vzeli zase in plen iz mest, katerih smo se polastili.

2:36  Od Aroerja, ki je ob bregu potoka Arnona, in od mesta, ki je pri potoku, tja do Gileada ni bilo mesta, ki bi nam bilo nepremagljivo: vse nam je izročil Gospod, Bog naš.

2:37  Samo k deželi Amonovih sinov se nisi približal, tudi ne k vsej strani potoka Jaboka in k mestom na gorah in k vsemu, kar nam je prepovedal Gospod, Bog naš.

Chapter 3

3:1  Nato smo se obrnili in šli gori v Basan; Og pa, basanski kralj, nam pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

3:2  Gospod pa mi reče: Ne boj se ga, zakaj izročil sem njega in vse ljudstvo in deželo njegovo v tvojo roko, in stóri mu, kakor si storil Sihonu, kralju Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.

3:3  Dal nam je torej Gospod, Bog naš, v pest tudi Oga, kralja basanskega, in vse ljudstvo njegovo, in porazili smo ga, da mu nihče ni ostal.

3:4  Takrat smo se polastili vseh njegovih mest; ni bilo mesta, ki jim ga nismo vzeli; šestdeset mest, vso pokrajino Argob, kraljestvo Oga v Basanu.

3:5  Vsa ta mesta so bila utrjena z visokimi zidovi, z vrati in zapahi, razen mnogoštevilnih trgov brez obzidja.

3:6  In s prokletjem smo jih razdrli, kakor smo storili Sihonu, kralju v Hesbonu; uničili smo vsako mesto, može, žene in otroke.

3:7  Vso živino pa in plen iz mest smo vzeli zase.

3:8  Tako smo vzeli tisti čas deželo iz rok dvema kraljema Amorejcev, ki sta bila na tej strani Jordana, od potoka Arnona do gore Hermona,

3:9  (Hermon imenujejo Sidonjani Sirion, Amorejci pa Senir)

3:10  vsa mesta na ravnini, ves Gilead in ves Basan do Salke in Edreja, mesta kraljestva Oga basanskega.

3:11  (Og namreč, kralj basanski, je edini ostal od ostanka velikanov: glej, železna njegova postelja ni li še v Rabi sinov Amonovih? devet komolcev je dolga in štiri komolce široka, po moškem komolcu.)

3:12  To deželo smo si tisti čas vzeli v posest. Od Aroerja, ki je pri potoku Arnonu, in polovico Gileadskih gor in njih mesta sem dal Rubenskim in Gadskim.

3:13  Drugi del Gileada pa in ves Basan, Ogovo kraljestvo, sem dal polovici Manasejevega rodu, vso pokrajino Argob. (Ves tisti Basan se imenuje dežela velikanov.)

3:14  Jair, sin Manasejev, je zavzel vso pokrajino Argob tja do meje Gesurcev in Maakatovcev, in imenoval je Basan po svojem imenu Jairove trge do današnjega dne.

3:15  Mahirju pa sem dal Gilead.

3:16  In Rubenskim in Gadskim sem dal del Gileada, do potoka Arnona, sredino potoka in obmejni kraj, prav do potoka Jaboka, ki je na meji sinov Amonovih,

3:17  tudi nižino in Jordan, da bodi v mejo od Kinerota do Morja v nižini ali Slanega morja, pod strmino Pizge proti vzhodu.

3:18  In zapovedal sem vam takrat, rekoč: Gospod, Bog vaš, vam je dal to deželo, da jo posedete; vi pa pojdite oboroženi na ono stran pred svojimi brati, sinovi Izraelovimi, kolikor vas je hrabrih mož.

3:19  Samo vaše žene, vaši otroci in živina vaša (vem, da imate mnogo živine) naj vam ostanejo v mestih, ki sem vam jih dal.

3:20  In ko da Gospod počitek vašim bratom kakor vam, da tudi oni posedejo deželo, ki jim jo Gospod, Bog vaš, daje onkraj Jordana, potem se vrnite vsakteri k svojemu posestvu, ki sem vam ga dal.

3:21  In Jozuetu sem tisti čas zapovedal, rekoč: Oči tvoje so videle vse, kar je storil Gospod, Bog vaš, tema dvema kraljema: prav tako stori Gospod vsem kraljestvom, v katera prideš.

3:22  Ne bojte se jih, zakaj Gospod, Bog vaš, se za vas bojuje.

3:23  Jaz pa sem prosil Gospoda tisti čas takole:

3:24  Gospod Jehova, ti si začel kazati svojemu hlapcu velikost svojo in mogočno roko svojo; kajti kje je Bog mogočni v nebesih ali na zemlji, ki bi delal tebi enaka dejanja in tebi enaka mogočna dela?

3:25  Daj, prosim, da grem čez Jordan in vidim to dobro deželo na oni strani, to lepo gorovje in Libanon.

3:26  Gospod pa se je srdil name zaradi vas in me ni uslišal; in mi je rekel Gospod: Dosti ti bodi; nikar mi več ne govori o tem.

3:27  Stopi na vrh Pizge in povzdigni oči proti zahodu in severu, proti jugu in jutru in jo poglej s svojimi očmi; zakaj čez ta Jordan ne pojdeš.

3:28  Jozuetu pa zapovej in ga ohrabri in pokrepčaj, zakaj on bo vodil to ljudstvo in on jim razdeli deželo, ki jo boš videl.

3:29  Ostali smo torej v dolini, nasproti Bet-peorju.

Chapter 4

4:1  Sedaj pa poslušaj, o Izrael, postave in sodbe, katere vas učim izpolnjevati, da živite in pridete v deželo ter jo posedete, ki vam jo daje Gospod, očetov vaših Bog.

4:2  Ne pristavite ničesar besedi, ki vam jo zapovedujem, tudi ne vzemite ničesar od nje, da ohranite Boga svojega zapovedi, ki vam jih zapovedujem.

4:3  Oči vaše so videle, kar je storil Gospod zaradi Baal-peorja; kajti vse, ki so šli za Baal-peorjem, je potrebil Gospod, Bog tvoj, izmed tebe.

4:4  Vi pa, ki ste se držali Gospoda, Boga svojega, ste vsi živi današnji dan.

4:5  Glejte, učim vas postave in sodbe, kakor mi je zapovedal Gospod, Bog moj, da tako ravnate v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete.

4:6  Hranite jih torej in izpolnjujte; kajti to bode vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave, tako da poreko: Res, modro in razumno ljudstvo je ta veliki narod!

4:7  Zakaj kje je velik narod, ki bi mu bili bogovi tako blizu, kakor nam je Gospod, Bog naš, kadarkoli ga kličemo?

4:8  In kje je velik narod, ki ima postave in sodbe tako pravične, kakor je ves ta zakon, ki vam ga danes stavim pred oči?

4:9  Varuj se samo in pazi skrbno na dušo svojo, da ne zabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, ter da ti ne izginejo iz srca, dokler koli živiš; ampak oznanjaj jih svojim otrokom in otrok svojih otrokom –

4:10  da ne zabiš dneva, ko si stal pred Gospodom, Bogom svojim, na Horebu, ko mi je rekel Gospod: Zberi mi ljudstvo, da slišijo moje besede, da bi se učili bati se mene vse svoje žive dni na zemlji in to učili tudi otroke svoje.

4:11  Tedaj ste pristopili in stali pod goro; gora pa je gorela s plamenom do sredi neba, in bila je tema, oblak in mrakota.

4:12  In Gospod vam je govoril iz sredi ognja: glas besed ste slišali, a podobe niste videli nobene, čujoč samo glas.

4:13  In oznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je ukazal izpolnjevati, tistih deset besed, in napisal jih je na dve kameneni plošči.

4:14  Meni pa je zapovedal Gospod tisti čas, da naj vas učim postave in sodbe, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete.

4:15  Varujte torej skrbno svoje duše; zakaj nikakršne podobe niste videli v dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz sredi ognja,

4:16  da se ne skazite in si ne naredite rezane podobe, obraza kakršnekoli podobe, slike moškega ali ženskega bitja,

4:17  slike katerebodi živine na zemlji ali katerega okriljenca, ki leta pod nebom,

4:18  slike katerebodi laznine na zemlji ali katere ribe v vodah pod zemljo;

4:19  ter da ne povzdigneš oči proti nebu, in ko ogleduješ solnce, mesec in zvezde, vso vojsko nebeško, da se ne daš premotiti, da bi jih molil in jim služil, ki jih je Gospod, Bog tvoj, razdelil vsem na rodom pod vsem nebom.

4:20  Vas pa je Gospod vzel in peljal iz železne peči, iz Egipta, da bodite ljudstvo njegove dediščine, kakor se vidi danes.

4:21  In Gospod se je razsrdil nad mano zaradi vas, tako da je prisegel, da ne smem iti čez Jordan ter priti v tisto dobro deželo, ki ti jo daje v dediščino Gospod, Bog tvoj;

4:22  ampak umreti moram v tej deželi, ne smem iti čez Jordan, vi pa pojdete čezenj in dobite v last ono dobro deželo.

4:23  Varujte se torej, da ne pozabite zaveze Gospoda, Boga svojega, ki jo je sklenil z vami, in si ne delate rezane podobe v kakršnikoli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, Bog tvoj.

4:24  Zakaj Gospod, Bog tvoj, je ogenj, ki uničuje, je Bog mogočni, goreči.

4:25  Ko boš rodil otroke in otrok otroke in boste že dalje časa domovali v deželi, pa se izpridite in si naredite rezano podobo. ali kakršnokoli podobo in boste počenjali, kar je hudo v očeh Gospoda, vašega Boga, da ga dražite v jezo:

4:26  kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da hitro in docela poginete s površja zemlje, v katero ste namenjeni iti čez Jordan, da jo posedete; ne ostanete dolgo v njej, temuč boste docela iztrebljeni.

4:27  In Gospod vas razkropi med ljudstva in malo vas ostane po številu med narodi, h katerim vas odpelje Gospod.

4:28  In ondi boste služili bogovom, rok človeških tvorini, lesu in kamenu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo.

4:29  Ali odondod boste iskali Gospoda, Boga svojega, in ga našli, ko boste vpraševali po njem iz vsega srca in z vso dušo svojo.

4:30  V stiski, kadar te zadenejo vse te bridkosti, se v poslednjih dneh izpreobrneš h Gospodu, Bogu svojemu, in poslušal boš njegov glas.

4:31  Zakaj Gospod, Bog tvoj, je Bog mogočni, poln usmiljenja: ne odtegne se ti in te ne pokonča, tudi ne pozabi tvojih očetov zaveze, za katero jim je prisegel.

4:32  Vprašaj vendar po starih časih, ki so bili pred teboj, od dne, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, in od enega konca neba do drugega, se li je kdaj zgodila taka velika reč ali se je slišalo kaj enakega!

4:33  Je li katero ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz sredi ognja, kakor si ti slišal, in je ostalo živo?

4:34  Je li poskusil kateri bog priti, da si vzame narod izmed naroda z izkušnjami, z znamenji, s čudeži in z bojem, z mogočno roko in z iztegnjeno ramo ter z velikimi in groznimi deli, kakor je storil Gospod, Bog vaš, vse to za vas v Egiptu vam pred očmi?

4:35  Tebi je bilo to pokazano, da bi spoznal, da Gospod je Bog in da razen njega ni drugega nobenega.

4:36  Iz nebes ti je dal slišati glas svoj, da te pouči, in na zemlji ti je dal videti veliki ogenj svoj, in slišal si njegove besede iz ognja.

4:37  In ker je ljubil tvoje očete in si je izvolil njih zarod za njimi, te je peljal s svojim obličjem, z veliko močjo svojo iz Egipta,

4:38  da prežene narode pred teboj, ki so večji in močnejši od tebe, da te privede v njih deželo in ti jo da v dediščino, kakor danes vidiš.

4:39  Spoznaj torej danes in v srce si vtisni, da Gospod sam je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji zdolaj, ni ga drugega.

4:40  In hrani njegove postave in zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem, da se bo dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj ter da se ti podaljšajo dnevi v deželi, ki ti jo za vse čase da Gospod, Bog tvoj.

4:41  Tedaj je oddelil Mojzes tri mesta onostran Jordana, proti solnčnemu vzhodu,

4:42  da bi zbežal vanje ubijalec, ki nehotoma ubije svojega bližnjega in ga ni v prejšnjem času sovražil; ta naj zbeži v eno teh mest in ostani živ:

4:43  Bezer v puščavi, na ravnini, med Rubenskimi, Ramot v Gileadu med Gadskimi in Golan v Basanu med Manasejci.

4:44  In ta je zakon, ki ga je Mojzes predložil Izraelovim sinovom.

4:45  To so pričevanja, postave in sodbe, ki jih je Mojzes govoril sinom Izraelovim, ko so bili odšli iz Egipta,

4:46  za Jordanom, v dolini nasproti Bet-peorju, v deželi Sihona, kralja Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu, ki so ga porazili Mojzes in Izraelovi sinovi, ko so bili odšli iz Egipta –

4:47  in prilastili so si deželo njegovo in deželo Oga, kralja basanskega, obeh kraljev Amorejcev, ki sta bivala na oni strani Jordana, proti solnčnemu vzhodu,

4:48  od Aroerja, ki je ob bregu potoka Arnona, do gore Siona (ki je Hermon),

4:49  in vso nižavo ob Jordanu, proti solnčnemu vzhodu, tja do Morja v nižini pod strmino gore Pizge.

Chapter 5

5:1  In Mojzes skliče vse Izraelce in jim reče: Poslušaj, o Izrael, zapovedi in sodbe, ki jih vam danes govorim na ušesa, učite se jih in pazite nanje, da jih izpolnjujete.

5:2  Gospod, Bog naš, je sklenil z nami zavezo na Horebu.

5:3  Ne z očeti našimi je sklenil tole zavezo, ampak prav z nami, ki tu smo danes vsi in živimo.

5:4  Od obličja do obličja je govoril Gospod z vami na gori iz sredi ognja

5:5  (jaz sem stal med Gospodom in vami, da bi vam znanil besedo Gospodovo, kajti bali ste se zaradi ognja in niste stopili na goro), veleč:

5:6  Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem te peljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.

5:7  Ne imej drugih bogov zraven mene.

5:8  Ne delaj si rezanih podob, ne nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo:

5:9  ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem Gospod, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči, ki obiskujem krivico očetov na sinovih do tretjega in četrtega pokolenja tistih, ki me sovražijo,

5:10  in izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo zapovedi moje.

5:11  Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, zakaj Gospod ne pusti brez kazni njega, ki imenuje njegovo ime po nemarnem.

5:12  Spoštuj sobotni dan, da ga posvečuješ, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj.

5:13  Šest dni delaj in opravljaj vsa opravila svoja,

5:14  ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, Bogu tvojemu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj, ne hči tvoja, ne hlapec tvoj, ne dekla tvoja, ne vol, ne osel tvoj, ne nobeno živinče tvoje, niti tujec, ki je v vratih tvojih, da se odpočije hlapec tvoj in dekla tvoja kakor ti.

5:15  In spominjaj se, da si bil suženj v Egiptovski deželi in da te je Gospod, Bog tvoj, izpeljal odondod z mogočno roko in z iztegnjeno ramo: zato ti je Gospod, Bog tvoj, zapovedal praznovati dan sobotni.

5:16  Spoštuj očeta svojega in mater svojo, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj, da se podaljšajo tvoji dnevi ter da se ti bo dobro godilo na zemlji, ki ti jo daje Gospod, Bog tvoj.

5:17  Ne ubijaj.

5:18  Ne prešeštvuj.

5:19  Ne kradi.

5:20  Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.

5:21  Ne poželi žene bližnjega svojega, tudi ne hrepeni po svojega bližnjega hiši, ne po njegovi njivi, ne po hlapcu in dekli njegovi, ne po volu ali oslu njegovem, ne po ničemer, kar je bližnjega tvojega.

5:22  Te besede je govoril Gospod vsemu zboru vašemu na gori iz sredi ognja in oblaka in teme z velikim glasom, in ni ničesar pridel; in napisal jih je na dve kameneni plošči in ju je izročil meni.

5:23  Ali ko ste slišali glas iz sredi teme in je gora gorela z ognjem, ste pristopili k meni, vsi načelniki vaših rodov in vaši starejšine,

5:24  in ste dejali: Glej, Gospod, Bog naš, nam je pokazal svojo slavo in velikost svojo, in njegov glas smo slišali iz sredi ognja; danes smo videli, da Bog govori s človekom, in ta ostane živ.

5:25  Sedaj pa, zakaj naj bi umrli? kajti ta veliki ogenj nas požre; ako bomo še dalje poslušali glas Gospoda, našega Boga, umrjemo.

5:26  Kajti kdo je izmed vsega mesa, ki bi bil slišal glas živega Boga, govorečega iz ognja, kakor smo ga mi, in bi ostal živ?

5:27  Pristopi ti tja in poslušaj vse, kar pravi Gospod, Bog naš, in povej nam vse, kar ti bo govoril Gospod, Bog naš; slišati hočemo in storiti to.

5:28  In Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste govorili k meni, in Gospod mi reče: Slišal sem glas tega ljudstva besed, ki so jih govorili k tebi; dobro je vse, kar so govorili.

5:29  O da bi imeli tako srce, da bi se me bali in hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj!

5:30  Pojdi, veli jim: Vrnite se v svoje šatore.

5:31  Sam pa ostani tu pri meni, in ti povem vso zapoved in postave in sodbe, katere jih uči, da se ravnajo po njih v deželi, ki jim jo dajem, da jo obvladajo. –

5:32  Pazite torej, da ravnate, kakor vam je zapovedal Gospod, Bog vaš; ne odstopite ne na desno, ne na levo;

5:33  temuč hodite po vsem potu, ki vam ga je zapovedal Gospod, Bog vaš, da bi živeli in bi vam dobro bilo in da bi podaljšali svoje dni v deželi, ki jo posedete.

Chapter 6

6:1  To pa so zapovedi, postave in sodbe, ki jih je Gospod, Bog vaš, zapovedal učiti vas, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo jo obvladat,

6:2  da bi se bali Gospoda, Boga svojega, izpolnjujoč vse postave in zapovedi njegove, ki ti jih zapovedujem, ti in otroci tvoji in otrok tvojih otroci, vse svoje žive dni, in da bi se podaljšali tvoji dnevi.

6:3  Poslušaj torej, Izrael, in pazi, da izpolnjuješ, da bi se ti dobro godilo, da se silno pomnožite, kakor ti je obljubil Gospod, tvojih očetov Bog, v deželi, v kateri teče mleko in med.

6:4  Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je edini Gospod.

6:5  Zato ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje.

6:6  In te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu.

6:7  In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.

6:8  In priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo kakor čelno vezilo med očmi.

6:9  Zapiši jih na podboje hiše svoje in na vrata svoja.

6:10  Ko te torej Gospod, Bog tvoj, pripelje v deželo, ki je zanjo prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo da: velika in lepa mesta, ki jih nisi zidal,

6:11  in hiše, vsega dobrega polne, ki jih nisi napolnil, in izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljkova drevesa, ki jih nisi zasadil, in ko boš od tega jedel in se nasitil:

6:12  varuj se, da ne pozabiš Gospoda, ki te je odpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti.

6:13  Gospoda, Boga svojega, se boj in njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj.

6:14  Nikar ne hodite za drugimi bogovi, za bogovi tistih ljudstev, ki so okoli vas;

6:15  zakaj Bog mogočni, gorečnik, je Gospod, Bog tvoj, sredi tebe, da se ne vname srd Gospoda, tvojega Boga, zoper tebe in te ne zatare s površja zemlje.

6:16  Ne izkušajte Gospoda, Boga svojega, kakor ste ga izkušali v Masi.

6:17  Resno pazi na zapovedi Gospoda, svojega Boga, in na njegova pričevanja in postave, ki ti jih je ukazal.

6:18  In delaj, kar je pravično in dobro v očeh Gospodovih, da se ti bo dobro godilo ter pojdeš in posedeš dobro deželo, ki jo je prisegel Gospod tvojim očetom,

6:19  ko preženeš vse sovražnike svoje pred seboj, kakor je govoril Gospod.

6:20  Ko te sin tvoj povpraša v prihodnje in poreče: Kaj so tista pričevanja in postave in sodbe, ki vam jih je ukazal Gospod, Bog naš?

6:21  reci sinu svojemu: Sužnji smo bili Faraonu v Egiptu, a Gospod nas je izpeljal iz Egipta z mogočno roko;

6:22  in Gospod je delal znamenja in čudeže, velike in pogubne, pri Faraonu in vsej hiši njegovi pred našimi očmi,

6:23  in nas je izpeljal odondod, da bi nas privedel v deželo ter nam jo dal, ki je zanjo prisegel našim očetom.

6:24  In Gospod nam je zapovedal, da izpolnjujmo vse te postave, da se bojmo Gospoda, Boga svojega, nam v dobro vse dni, da bi nas ohranil v življenju, kakor se vidi današnji dan.

6:25  In to nam bode pravičnost, ako bomo pazili, da izpolnimo vso to zapoved pred Gospodom, Bogom svojim, kakor nam je zapovedal.

Chapter 7

7:1  Ko te pripelje Gospod, tvoj Bog, v deželo, v katero greš, da jo posedeš, in zatre mnoge narode pred teboj, Hetejce, Girgasejce, Amorejce, Kanaance, Ferizejce, Hevejce in Jebusejce, sedem narodov, večjih in močnejših, nego si ti,

7:2  in ko ti jih izroči Gospod, tvoj Bog, in jih poraziš: tedaj jih pokončaš s prokletjem; ne skleni zaveze ž njimi, tudi se jih ne usmili.

7:3  Ne skleni svaštva ž njimi: svoje hčere ne daj njegovemu sinu, niti njegove hčere ne vzemi sinu svojemu.

7:4  Zakaj one bodo zapeljale sinove tvoje, da bi služili tujim bogovom; tako se vname Gospodov srd zoper vas in vas hitro pokonča.

7:5  Ampak takole ravnajte ž njimi: poderite njih oltarje, zdrobite njih poslikane stebre in posekajte njih Ašere in njih izrezane podobe sežgite z ognjem.

7:6  Zakaj ti si sveto ljudstvo Gospodu, Bogu svojemu; tebe si je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu boš ljudstvo lastnine izmed vseh ljudstev, kar jih je na površju zemlje.

7:7  Ni se k vam Gospod nagnil v ljubezni in vas izvolil, ker je vas več bilo nego kateregasibodi ljudstva, saj si najmanjše med vsemi ljudstvi;

7:8  marveč ker vas Gospod ljubi in hoče ohraniti prisego, ki jo je prisegel vašim očetom, vas je izpeljal z mogočno roko in odrešil iz hiše sužnosti, iz roke Faraona, kralja egiptovskega.

7:9  Vedi torej, da Gospod, tvoj Bog, sam je Bog, zvesti Bog mogočni, ki hrani zavezo in milost do tisoč rodov tistim, ki ga ljubijo in drže njegove zapovedi,

7:10  ki pa povrne svojim sovražilcem v lice, da jih pogubi; ne odlaša sovražilcu svojemu, kar v lice mu povrača.

7:11  Hrani torej zapoved, postave in sodbe, ki ti jih danes zapovedujem, da jih izpolnjuj.

7:12  In zgodi se, ko boste poslušali te sodbe, jih hranili in izpolnjevali, da ti ohrani Gospod zavezo in milost, ki jo je s prisego obljubil tvojim očetom;

7:13  ljubil te bo in te blagoslovil in razmnoževal; blagoslovil bo sad tvojega telesa in tvoje zemlje sad, žito, vino in olje tvoje, prirejo goved tvojih in drobnice tvoje, v deželi, ki jo je tebi dati prisegel tvojim očetom.

7:14  Blagoslovljen boš mimo vseh ljudstev; ne bode med vami nerodovitnega in nerodovitne, tudi ne med tvojo živino.

7:15  Gospod odvrne od tebe vsako bolezen in ne da, da bi te zadela katera kužnih egiptovskih bolezni, ki jih poznaš, ampak pošlje jih nad tvoje sovražilce.

7:16  In uničiš vsa ljudstva, katera ti izroči Gospod, tvoj Bog; oko tvoje naj jim ne prizanaša; tudi ne služi njih bogovom, zakaj to bi ti bilo v zanko.

7:17  Ako pa porečeš v srcu svojem: Močnejši po številu so ti narodi od mene, kako naj jih preženem?

7:18  nič se jih ne boj; dobro pomni, kar je storil Gospod, tvoj Bog, Faraonu in vsemu Egiptu:

7:19  pomni velike izkušnje, ki so jih videle tvoje oči, in znamenja in čudeže in mogočno roko in ramo iztegnjeno, s katerimi te je izpeljal Gospod, tvoj Bog: enako stori Gospod, tvoj Bog, vsem narodom, katerih se bojiš.

7:20  Tudi sršene pošlje Gospod, tvoj Bog, mednje, da poginejo še tisti, ki so preostali in ki so se poskrili pred teboj.

7:21  Ne straši se jih, zakaj Gospod, tvoj Bog, je sredi tebe, mogočni Bog, veliki in grozni.

7:22  Gospod pa, tvoj Bog, zatre one narode pred teboj malo po malo; ne moreš jih mahoma pokončati, da se ne pomnože zoper tebe zveri na polju.

7:23  A Gospod, tvoj Bog, ti jih izroči in napravi veliko zmešnjavo med njimi, dokler ne bodo iztrebljeni.

7:24  Njih kralje ti da v pest, in storiš, da izgine njih ime izpod neba. Nihče se ti ne more ustavljati, dokler jih ne potareš.

7:25  Podobe njih bogov sežgite z ognjem; srebra in zlata, ki je na njih, ne poželi, tudi si ga ne vzemi, da ne bi se s tem zapletel v zanko: zakaj to je gnusoba Gospodu, tvojemu Bogu.

7:26  In take gnusobe ne nosi v svojo hišo, da ne boš izročen prokletju, kakor je ona: nad vse mrzka in gnusna ti bodi, kajti prokleta je.

Chapter 8

8:1  Vso zapoved, ki ti jo danes zapovedujem, hrani in izpolnjuj, da bi živeli in se množili ter šli v deželo in se je polastili, ki jo je prisegel Gospod vašim očetom.

8:2  In spominjaj se vsega pota, po katerem te je vodil Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let po puščavi, da bi te ponižal in izkusil, da spozna, kaj je v tvojem srcu, ali boš držal njegove zapovedi ali ne.

8:3  In poniževal te je in te vodil v lakoto; in živil te je z mano, ki je nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, da ti pokaže, da ne živi človek ob samem kruhu, temuč ob vsem, kar prihaja iz ust Božjih.

8:4  Obleka se ni prestarala na tebi in noga ti ni otekla teh štirideset let.

8:5  Spoznaj torej v srcu svojem, da te strahuje Gospod, tvoj Bog, kakor strahuje mož svojega sina.

8:6  In drži zapovedi Gospoda, Boga svojega, hodeč po njegovih potih in boječ se njega.

8:7  Zakaj Gospod, tvoj Bog, te pelje v dobro deželo, v deželo potokov, studencev in jezer, ki izvirajo po dolinah in gorah,

8:8  v deželo, kjer je dosti pšenice in ječmena, vinske trte in smokovih dreves in margaranovih jabolk, v deželo, kjer je obilo oljk in medú,

8:9  v deželo, kjer ne boš jedel kruha po siromaško, kjer ti ničesar ne bo manjkalo; v deželo, katere kameni so železo in ki iz njenih gorá lahko koplješ rude.

8:10  In ko boš jedel in se nasitil, hvali Gospoda, Boga svojega, za to dobro deželo, ki ti jo je dal.

8:11  Varuj se, da ne pozabiš Gospoda, Boga svojega, da ne bi držal njegovih zapovedi, sodb in postav, ki ti jih danes zapovedujem;

8:12  da se ti ne bo, ko boš jedel in se nasitil, sezidal lepih hiš in v njih prebival,

8:13  ko se ti pomnoži goved in drobnica ter poobili srebro in zlato ter poveča vse imetje tvoje,

8:14  da se ti ne bo prevzelo srce in pozabiš Gospoda, Boga svojega, ki te je odpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti;

8:15  ki te je vodil po puščavi, veliki in grozoviti, kjer so ognjene kače in škorpijoni, žejna tla, a vode nobene; ki ti je dal vodo iz kremenite skale,

8:16  ki te je živil v puščavi z mano, ki je niso poznali očetje tvoji, da te poniža in izkusi, da bi ti dobro storil v tvoji prihodnosti –

8:17  in ti bi govoril v srcu svojem: Moja moč in mojih rok krepkost mi je pridobila tole bogastvo!

8:18  Ampak spominjaj se Gospoda, Boga svojega, zakaj on je, ki ti podeljuje moč, da pridobiš bogastvo, da potrdi, kakor danes, zavezo svojo, ki jo je prisegel tvojim očetom.

8:19  Ako pa pozabiš Gospoda, svojega Boga, in boš hodil za tujimi bogovi in jim služil ter jih molil, pričam zoper vas danes, da gotovo poginete;

8:20  kakor narodi, ki jih Gospod daje v pogubo pred vami, enako poginete vi, ker niste hoteli poslušati glasu Gospoda, svojega Boga.

Chapter 9

9:1  Poslušaj, Izrael: ti pojdeš v tem času čez Jordan, da v posest vzameš last narodov, večjih in močnejših od tebe, velika, do neba obzidana mesta;

9:2  veliko in visoke postave ljudstvo, sinove Enakimov, ki jih poznaš in si o njih slišal: Kdo more stati pred Enakovimi sinovi?

9:3  Danes torej vedi, da Gospod, tvoj Bog, gre pred teboj kot požigajoč ogenj: on jih potere in on jih potlači pred teboj, ti pa jih preženeš in v kratkem pokončaš, kakor ti je govoril Gospod.

9:4  Ko pa jih prepodi Gospod, tvoj Bog, pred teboj, nikar si ne govori v srcu: Zaradi moje pravičnosti me je vpeljal sem Gospod, da obvladam to deželo; ker zaradi brezbožnosti teh narodov jih prežene Gospod pred teboj.

9:5  A ne zaradi svoje pravičnosti in srca svojega poštenosti pojdeš tja, da dobiš v last njih deželo, marveč zaradi brezbožnosti teh narodov jih izžene Gospod, tvoj Bog, pred teboj ter da bi potrdil besedo, ki jo je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

9:6  Vedi torej, da ti nikakor ne da Gospod, tvoj Bog, te dobre dežele v posest zaradi tvoje pravičnosti, zakaj trdovratno ljudstvo si ti.

9:7  Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi dražil v jezo Gospoda, svojega Boga: od dne, ko ste odšli iz dežele Egiptovske, in dokler ste potovali na ta kraj, ste bili uporni Gospodu.

9:8  Tudi na Horebu ste razdražili v jezo Gospoda, in Gospod se je razsrdil na vas, da vas je hotel pokončati:

9:9  Ko sem bil šel na goro, da prejmem kameneni plošči, plošči zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, sem ostal na gori štirideset dni in štirideset noči; kruha nisem jedel in vode nisem pil.

9:10  In Gospod mi je izročil dve kameneni plošči, popisani z Božjim prstom; in pisano je bilo na njiju soglasno z vsemi besedami, ki jih je vam Gospod govoril na gori iz sredi ognja v dan zbora.

9:11  Ko je minilo štirideset dni in štirideset noči, mi da Gospod tisti kameneni plošči, plošči zaveze.

9:12  In Gospod mi reče: Vstani, hitro pojdi doli odtod; zakaj tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, se je skazilo. Hitro so zašli s pota, ki sem ga jim zapovedal: naredili so si ulito podobo.

9:13  Dalje mi je govoril Gospod takole: Videl sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je;

9:14  pusti mi, da jih pokončam in izbrišem njih ime izpod neba; tebe pa hočem storiti v narod močnejši in večji, nego so oni.

9:15  Obrnil sem se torej in stopal doli z gore, gora pa je z ognjem gorela, in tisti dve plošči zaveze sem držal z obema rokama:

9:16  In pogledam, in glej, pregrešili ste se zoper Gospoda, svojega Boga, ko ste si naredili ulito tele; hitro ste zašli s pota, ki vam ga je zapovedal Gospod.

9:17  Tedaj zgrabim tisti plošči ter ju vržem iz rok, in razbil sem ju pred vašimi očmi.

9:18  In padel sem pred Gospodom in ležal kakor poprej štirideset dni in štirideset noči: kruha nisem jedel in vode nisem pil zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ker ste storili, kar je zlo v očeh Gospodovih, da ga dražite v jezo.

9:19  Zakaj bal sem se srda in togote, s katero se je jezil Gospod nad vami, hoteč vas pokončati. Ali Gospod me je uslišal tudi to pot.

9:20  Tudi nad Aronom se je srdil Gospod silno, hoteč ga pokončati; in molil sem tudi za Arona tisti čas.

9:21  In vzamem vaš greh, tele, ki ste ga naredili, in ga sežgem v ognju in razbijem na kosce ter vsega strem, da je bil drobičken prah, in prah vržem v potok, ki teče z gore.

9:22  Tudi v Taberi, v Masi in pri Grobeh poželjivosti ste dražili Gospoda v jezo.

9:23  In ko vas je Gospod poslal iz Kades-barnee, rekoč: Pojdite gori, pripravite v svojo last deželo, ki sem vam jo dal, ste se uprli povelju Gospoda, svojega Boga, in niste mu verovali in niste poslušali njegovega glasu.

9:24  Uporni ste bili Gospodu od dne, odkar vas poznam.

9:25  Padel sem torej in ležal pred Gospodom tistih štirideset dni in štirideset noči, ker je bil rekel Gospod, da vas pokonča.

9:26  In molil sem h Gospodu in dejal: Gospod Jehova, ne pogubi ljudstva svojega in dediščine svoje, ki si jo odkupil po velikosti svoji, ki si jo izpeljal iz Egipta z mogočno roko.

9:27  Spomni se svojih hlapcev, Abrahama, Izaka in Jakoba; ne oziraj se na trdokornost tega ljudstva, na njih brezbožnost in greh;

9:28  da se ne bo govorilo v deželi, odkoder si nas izpeljal: Ker jih Gospodu ni bilo moči privesti v deželo, katero jim je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je izpeljal, da jih pobije v puščavi.

9:29  Saj ljudstvo so tvoje in dediščina tvoja, ki si jo izpeljal z veliko svojo močjo in z iztegnjeno ramo svojo.

Chapter 10

10:1  Tisti čas mi reče Gospod: Izsekaj si dve kameneni plošči, kakor sta bili prejšnji, in stopi k meni na goro, in naredi si leseno skrinjo;

10:2  in napišem na plošči besede, ki so bile na prejšnjih, ki si ju razbil, ti pa vloži v skrinjo.

10:3  Naredil sem torej skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve plošči iz kamena, kakor sta bili prejšnji, in stopil sem na goro z obema ploščama v roki svoji.

10:4  Tedaj je napisal na plošči soglasno s prvim pismom tistih deset besed, ki vam jih je Gospod govoril na gori, iz sredi ognja, v dan zbora; nato mi ju da Gospod,

10:5  in jaz se obrnem in stopim doli z gore in položim plošči v skrinjo, ki sem jo naredil, in ondi sta, kakor mi je bil Gospod zapovedal. –

10:6  Sinovi Izraelovi pa so šli od Vodnjaka Jakanovih sinov v Mozero; tam je umrl Aron in tam je bil pokopan. In Eleazar, njegov sin, je služboval kot duhovnik na njegovem mestu.

10:7  Odtod so potovali v Gudgodo in iz Gudgode v Jotbato, v pokrajino potokov vodá.

10:8  Tisti čas je Gospod oddelil rod Levijev, da naj nosi skrinjo Gospodove zaveze in stoji pred Gospodom, pripravljen za službo, ter blagoslavlja v njegovem imenu, do tega dne.

10:9  Zato nima Levi deleža, ne dediščine s svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog. –

10:10  Jaz pa sem ostal na gori kakor prvikrat štirideset dni in štirideset noči, in Gospod me je uslišal tudi to pot; ni te hotel Gospod pogubiti.

10:11  A Gospod mi je velel: Vstani, odidi in pojdi pred ljudstvom, da dospejo v deželo in jo posedejo, ki sem zanjo prisegel njih očetom, da jim jo dam.

10:12  Sedaj pa, o Izrael, kaj zahteva Gospod, tvoj Bog, od tebe? Samo to: da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje,

10:13  da držiš Gospodove zapovedi in njegove postave, ki ti jih danes zapovedujem tebi v dobro.

10:14  Glej, Gospoda, tvojega Boga, je nebo in nebesa nebes, zemlja in vse, kar je na njej.

10:15  Vendar se je samo k tvojim očetom milo nagnil Gospod, da bi jih ljubil, in izvolil si je njih seme za njimi, to je vas, mimo vseh ljudstev, kakor je danes.

10:16  Obrežite torej neobrezo svojega srca in ne bodite več trdovratni.

10:17  Zakaj Gospod, vaš Bog, on je Bog bogov in gospodov Gospod, Bog mogočni, veliki, silni in grozni, ki se ne ozira, kdo je kdo, in ne jemlje podkupila;

10:18  ki se poteguje za pravdo sirote in vdove in ljubi tujca, podeljujoč mu živeža in oblačil.

10:19  Zato ljubite tujca, kajti tujci ste bili v Egiptovski deželi.

10:20  Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se oklepaj in pri njegovem imenu prisegaj.

10:21  On je hvala tvoja, on tvoj Bog, ki je zate storil tiste velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.

10:22  tvoji očetje so šli doli v Egipt s sedemdesetimi dušami, sedaj pa te je Gospod, tvoj Bog, pomnožil kakor zvezde na nebu.

Chapter 11

11:1  Zatorej ljubi Gospoda, svojega Boga, in vse dni pazi na njegovo službo, na postave, sodbe in zapovedi njegove.

11:2  In spoznajte danes (zakaj ne govorim z vašimi otroki, ki niso spoznali in ki niso videli) strahovanje Gospoda, svojega Boga, njegovo velikost, mogočno roko in iztegnjeno ramo njegovo,

11:3  znamenja in dela njegova, ki jih je storil sredi Egipta Faraonu, egiptovskemu kralju, in vsej njegovi deželi;

11:4  in kaj je storil vojski Egipčanov, njih konjem in njih vozovom: kako je privedel vode Rdečega morja nadnje, ko so se gnali za vami, in jih je Gospod pogubil do današnjega dne;

11:5  in koliko je za vas storil v puščavi, dokler niste prišli v ta kraj;

11:6  in kaj je storil Datanu in Abiramu, sinoma Eliaba, Rubenovega sinu: kako je odprla zemlja žrelo in ju požrla ž njih družinami in šatori in s slehernim živim bitjem, ki je šlo za njima, sredi vsega Izraela.

11:7  Zakaj vaše oči so videle vsa velika dela Gospodova, ki jih je storil.

11:8  Zato držite vso zapoved, ki vam jo danes zapovedujem, da bodete močni ter obvladate deželo, ko pridete vanjo, v katero greste, da jo posedete;

11:9  in da podaljšate dni svoje v deželi, za katero je prisegel Gospod vašim očetom, da jim jo da in njih zarodu, deželo, kjer teče mleko in med.

11:10  Dežela namreč, ki jo greste posedat, ni kakor Egiptovska dežela, iz katere ste odšli, kjer si sejal seme in moral napeljevati vodo nanje s svojo nogo kakor na zelenjadni vrt.

11:11  Ampak dežela, kamor potujete, da se je polastite, je dežela hribov in dolin in pije vodo od dežja z neba;

11:12  dežela je, za katero skrbi Gospod, tvoj Bog: vedno so oči Gospoda, tvojega Boga, obrnjene nanjo, od začetka do konca leta.

11:13  Ako boste torej marljivo poslušali moje zapovedi, ki vam jih danes zapovedujem, da boste ljubili Gospoda, svojega Boga, in mu služili iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje,

11:14  bo dajal dežja vaši deželi ob pravem času, zgodnjega in poznega dežja, da spraviš žito, vino in olje svoje;

11:15  tudi za živino tvojo ti dam trave na polju, in jedel boš in se nasitil.

11:16  Varujte se, da se ne da premotiti vaše srce, da bi odstopili s pota in služili tujim bogovom ter jih molili;

11:17  in Gospodova jeza bi se razvnela proti vam, in zaprl bi nebo, da ne bo dežja in da zemlja ne obrodi sadu svojega, in poginili bi hitro iz predobre dežele, ki vam jo da Gospod.

11:18  Zato si vtisnite te besede moje v srce in v dušo svojo in privežite si jih za znamenje na roko in naj bodo kot čelno vezilo med vašimi očmi.

11:19  In učite jih svoje otroke, govoreč o njih, ko sediš v hiši svoji, ko hodiš po poti, ko greš spat in ko vstajaš.

11:20  In napiši jih na podboje svoje hiše in na vrata svoja,

11:21  da se pomnože vaši in vaših otrok dnevi, kakor se množe dnevi neba nad zemljo, v deželi, ki jo je s prisego obljubil Gospod očetom vašim, da jim jo da.

11:22  Kaj ti če boste zvesto hranili vso to zapoved, ki vam jo zapovedujem, izpolnjujoč jo s tem, da ljubite Gospoda, svojega Boga, hodite po vseh potih njegovih in se ga oklepate,

11:23  tedaj prežene Gospod vse te narode pred vami in posedete last narodov, ki so večji in močnejši od vas.

11:24  Vsak kraj, na katerega stopi vaša noga, bode vaš: od puščave in Libanona, od velereke Evfrata tja do Zahodnega morja bodo vaše meje.

11:25  Nihče ne bo mogel obstati pred vami; strah in grozo pred vami pošlje Gospod, vaš Bog, nad vso tisto deželo, po kateri boste hodili, kakor vam je obljubil.

11:26  Poglejte, danes stavim pred vas blagoslov in prokletstvo:

11:27  blagoslov, ako poslušate zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih danes zapovedujem;

11:28  prokletstvo pa, ako ne poslušate zapovedi Gospoda, svojega Boga, temuč krenete s poti, ki vam jo danes zapovedujem, da bi šli za tujimi bogovi, ki jih niste poznali.

11:29  In zgodi se naj, ko te pripelje Gospod, tvoj Bog, v deželo, kamor jo greš posest, da deneš blagoslov na goro Garizim, prokletstvo pa na goro Ebal,

11:30  ki sta onostran Jordana, v smeri proti solnčnemu zahodu, v deželi Kanaancev, ki prebivajo v nižini, nasproti Gilgalu, pri hrastih Morejevih.

11:31  Kajti skoraj pojdete čez Jordan, da se polastite dežele, ki vam jo daje Gospod, Bog vaš, in dobite jo v last in boste prebivali v njej.

11:32  A pazite, da izpolnjujete vse postave in sodbe, ki vam jih predlagam danes.

Chapter 12

12:1  To so postave in sodbe, na katere vam je paziti, da jih izpolnjujete v deželi, ki ti jo je dal Gospod, Bog tvojih očetov, da jo posedete, vse dni, dokler boste živeli na zemlji.

12:2  Ugonobite docela vse kraje, v katerih so narodi, ki jih dobite v last, služili svojim bogovom, na visokih gorah, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom;

12:3  in zrušite njih oltarje in zdrobite njih poslikane stebre in z ognjem požgite njih Ašere in podobe njih bogov posekajte, tudi njih ime potrebite iz teh krajev.

12:4  Ne delajte pa tako Gospodu, svojemu Bogu,

12:5  temuč iščite njegovo prebivališče na mestu, ki si ga izvoli Gospod, vaš Bog, izmed vseh rodov vaših, da ustanovi ondi ime svoje. In tja prihajajte,

12:6  tja tudi prinašajte žgalščine in klalščine in desetine svoje in podvig iz rok svojih in obljube svoje in prostovoljna darila in prvorojeno govedi in drobnice svoje,

12:7  in tam jejte pred Gospodom, svojim Bogom, ter veselite se vi in vaše rodbine vsega pridelka svojih rok, ki ti ga je blagoslovil Gospod, tvoj Bog.

12:8  Ne delajte tako, kakor delamo mi danes tu, vsakdo, karkoli se mu vidi prav:

12:9  zakaj zdaj še niste prišli v pokoj in v dediščino, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog.

12:10  Toda ko preidete Jordan in boste prebivali v deželi, ki vam jo pripravlja v dediščino Gospod, vaš Bog, in ko vam da pokoj pred vsemi vašimi sovražniki naokrog, da boste prebivali brez skrbi,

12:11  tedaj bodi tako: na mesto, ki si ga izvoli Gospod, vaš Bog, da bi ondi prebivalo njegovo ime, tja prinašajte vse, kar vam zapovedujem: žgalne in klalne daritve in desetine svoje in podvig iz rok svojih in vso izbiro obljub, ki jih obetate Gospodu;

12:12  in veselite se pred Gospodom, svojim Bogom, vi in vaši sinovi in hčere in vaši hlapci in dekle in levit, ki je v vašem mestu, ker on nima deleža, ne dediščine kakor vi.

12:13  Varuj se, da ne daruješ žgalnih daritev svojih na katerembodi mestu, ki ga ugledaš,

12:14  temuč na mestu, ki ga Gospod izvoli v enem tvojih rodov, ondi daruj žgalščine in ondi izvršuj vse, kar ti zapovedujem.

12:15  Vendar pa smeš po vsej želji duše svoje klati in jesti meso v vseh svojih mestih, po blagoslovu Gospoda, svojega Boga, ki ti ga je dodelil; čisti in nečisti naj jé od tega, kakor od srne in od jelena.

12:16  Samo krvi ne jejte, na zemljo jo izlijte kakor vodo.

12:17  Ne smeš jesti v svojih mestih desetine žita in vina in olja svojega, ne prvostorjenega govedi in drobnice svoje, ne vseh obljub, ki jih obljubiš, ne prostovoljnih daril, ne podviga rok svojih;

12:18  ampak uživaj jih pred Gospodom, svojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, ti in sin tvoj in hči tvoja, hlapec tvoj in dekla tvoja in levit, ki je v tvojem mestu, in veséli se pred Gospodom, svojim Bogom, vsega pridelka svojih rok.

12:19  Varuj se, da ne zapustiš levita vse dni, dokler živiš na zemlji svoji.

12:20  Ko razširi Gospod, tvoj Bog, tvoje meje, kakor ti je obljubil, in porečeš: Hočem jesti meso, ker poželi tvoja duša jesti meso, po vsej želji svoje duše smeš jesti meso.

12:21  Ako bode daleč od tebe mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da tja umesti svoje ime, tedaj smeš klati od govedi in drobnice, ki ti jo je dal Gospod, kakor sem ti velel, in jesti v mestu svojem po vsej želji duše svoje.

12:22  Kakor ješ srno in jelena, tako jej od tega; nečisti in čisti naj enako jesta.

12:23  Samo v tem bodi neupogljiv, da ne ješ krvi, zakaj kri je duša, in ne smeš jesti duše z mesom.

12:24  Ne jej je torej, na zemljo jo izlij kakor vodo.

12:25  Ne jej je, da bi se dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj, ko boš delal, kar je prav v očeh Gospodovih.

12:26  Samo svete reči svoje, kar jih imaš, in obljube svoje vzemi in pridi na mesto, ki si ga izbere Gospod;

12:27  in daruj žgalne daritve svoje, meso in kri, na oltarju Gospoda, svojega Boga; in kri tvojih žrtev naj se izlije na oltar Gospoda, tvojega Boga, meso pa smeš užiti.

12:28  Hrani in poslušaj vse te besede, ki ti jih zapovedujem, da se bo dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj do vekomaj, ko delaš, kar je dobro in prav v očeh Gospoda, Boga tvojega.

12:29  Ko iztrebi Gospod, tvoj Bog, narode pred teboj ondi, kamor greš, da posedeš njih last, in ko se jih polastiš in se naseliš v njih deželi,

12:30  varuj se, da se ne zapleteš v zanko, posnemaje jih, potem ko bodo pokončani izpred tebe, ter da ne vprašaš po njih bogovih, govoreč: Kako so služili ti narodi svojim bogovom? tudi jaz hočem kakor oni delati.

12:31  Ne delaj tako Gospodu, svojemu Bogu, zakaj vse, kar je Gospodu gnusoba, kar on sovraži, so delali svojim bogovom; saj so celo svoje sinove in hčere sežigali v ognju bogovom svojim.

12:32  Na vse, karkoli vam zapovedujem, pazite, da izpolnjujete; ničesar ne pristavi in tudi ne vzemi od tega.

Chapter 13

13:1  Ako vstane sredi tebe prorok ali kdor ima sanje in ti pokaže znamenje ali čudež

13:2  in se zgodi tisto znamenje ali čudo, za katero ti je pravil, rekoč: Pojdimo za drugimi bogovi, katerih nisi poznal, in služimo jim!

13:3  ne poslušaj besed takega proroka ali tistega, ki ima sanje; zakaj Gospod, vaš Bog, vas izkuša, da se spozna, ali ljubite Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje.

13:4  Za Gospodom, svojim Bogom, hodite, njega se bojte, njegove zapovedi hranite in njegov glas poslušajte, njemu služite in njega se oklepajte.

13:5  Tisti prorok pa ali tisti sanjač mora umreti, zato ker je svetoval odpad zoper Gospoda, vašega Boga, ki vas je izpeljal iz dežele Egiptovske in vas odkupil iz hiše sužnosti, da bi te pahnil s pota, po katerem ti je zapovedal Gospod hoditi. Tako odpraviš hudo izmed sebe.

13:6  Ako te izpodbuja na skrivnem tvoj brat, sin matere tvoje, ali tvoj sin, ali tvoja hči, ali žena, ki ti je v naročju, ali prijatelj, ki ti je kakor tvoje srce, govoreč: Pojdimo in služimo drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji,

13:7  izmed bogov tistih ljudstev, ki so okoli tebe, bodisi blizu tebe ali daleč od tebe, od enega do drugega konca zemlje:

13:8  ne vdaj se mu, tudi ga ne poslušaj, in naj se ga ne usmili oko tvoje, da bi mu prizanesel ali pa ga skrival,

13:9  marveč umoriti ga moraš; tvoja roka bodi prva nad njim, da bo dan v smrt, in potem vsega ljudstva roka.

13:10  S kamenjem ga posuješ, da umre, ker te je hotel odvrniti od Gospoda, tvojega Boga, ki te je odpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti:

13:11  da začuje to ves Izrael in se boji in nihče več ne počenja take hudobnosti sredi tebe.

13:12  Ako zaslišiš, da kdo poreče o enem iz tvojih mest, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, da v prebivanje:

13:13  Neki možje, otroci Belijalovi, so prišli izmed naših in odvrnili prebivalce svojega mesta, govoreč: Pojdimo in služimo drugim bogovom, ki jih niste poznali;

13:14  tedaj poišči, poizvedi in natanko izprašaj, in glej, resnično je in dokazano, da se je taka gnusoba storila sredi tebe:

13:15  udari torej prebivalce tistega mesta z ostrino meča in s prokletjem ga pokončaj in vse, kar je v njem, tudi živino, z ostrino meča.

13:16  In ves plen iz njega zberi sredi njegovih ulic in sežgi z ognjem mesto in ves njegov plen dočista Gospodu, svojemu Bogu; in grobljišče bodi vekomaj, nikoli več ne bodi sezidano.

13:17  In od tega v prokletje izročenega naj se nič ne prime tvoje roke; da se obrne Gospod od togote svojega srda in ti izkaže usmiljenje in te pomiluje in te pomnoži, kakor je prisegel očetom tvojim,

13:18  ker poslušaš glas Gospoda, svojega Boga, da bi držal vse njegove zapovedi, ki ti jih jaz danes zapovedujem, delajoč, kar je prav v očeh Gospoda, tvojega Boga.

Chapter 14

14:1  Sinovi ste Gospodu, svojemu Bogu: ne delajte si zarez, tudi si ne delajte pleše med očmi zaradi mrtveca.

14:2  Zakaj sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu, in Gospod si te je izvolil, da mu bodi ljudstvo lastnine izmed vseh ljudstev, kar jih je na zemlje površju.

14:3  Ne jej nikakršne gnusne stvari.

14:4  To so živali, ki jih smete jesti: govedo, ovca in koza,

14:5  jelen in srna, damjak, kozorog, divja koza, antilopa in semer.

14:6  In vsako žival, ki dvoji parklje in ima docela na dvoje razklane parklje in prežvekuje med živalmi, smete jesti.

14:7  Toda izmed tistih, ki prežvekujejo ali imajo razklane parklje, teh ne jejte: velbloda, zajca in skalnega jazbeca, ki sicer prežvekujejo, a nimajo razklanega parklja, nečisti naj vam bodo;

14:8  tudi svinje ne, ker dvoji parkelj, a ne prežvekuje, nečista vam bodi. Njih mesa ne jejte in njih mrline se ne doteknite.

14:9  Téle jejte izmed vseh, ki so v vodah: karkoli ima plavute in luske, smete jesti;

14:10  karkoli pa nima plavut in lusk, ne jejte: nečisto je za vas.

14:11  Vse čiste ptice smete jesti.

14:12  Te pa so, katerih ne jejte: orel, brkati ser in morski orel,

14:13  in ostrovidec in sokol in kanja po svojih plemenih,

14:14  in vsak gavran po svojih plemenih,

14:15  in noj, kukavica, morski galeb in jastreb po svojih plemenih,

14:16  skovir, vir in sova,

14:17  pelikan in mrhar in potapljač,

14:18  in štorklja in čaplja po svojih plemenih, smrdokavra in netopir.

14:19  In vsa okriljena laznina je nečista za vas, ne boste je jedli.

14:20  Vso čisto perutnino smete jesti.

14:21  Ne jejte nobene mrline; smeš jo dati tujcu, ki je v tvojih vratih, da jo zaužije, ali pa prodati inostrancu; zakaj sveto ljudstvo si ti Gospodu, svojemu Bogu. Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere.

14:22  Odloči desetino vsega obrodka svoje setve, ki zraste na njivi leto za letom.

14:23  In uživaj pred Gospodom, svojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli, da bi ondi prebivalo ime njegovo, desetino žita, vina in olja svojega in prvence govedi in drobnice svoje, da se naučiš bati se Gospoda, svojega Boga, vse dni.

14:24  In če ti bode pot predolga, da ne boš mogel prinesti, s čimer te oblagodari Gospod, tvoj Bog, ker je predaleč od tebe mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da ustanovi ondi svoje ime:

14:25  tedaj zameni to za denar; in z zvezkom denarja v roki pojdi na mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog,

14:26  in kupi za denar vsega, česar poželi duša tvoja, goved, ovac, vina, močne pijače, in česarkoli zahteva duša tvoja, in tam jej pred Gospodom, svojim Bogom, ter se veséli ti in tvoja družina.

14:27  Ali levita, ki bi bil v tvojem mestu, ne zapusti, kajti nima deleža, ne dediščine kakor ti.

14:28  Ob koncu vsakega tretjega leta pa odloči vso desetino svojega pridelka istega leta in jo pusti v svojih vratih,

14:29  da naj pride levit, ker nima deleža, ne dediščine kakor ti, in tujec, sirota in vdova, ki bivajo v tvojem mestu, in naj jedo ter se nasitijo, da bi te blagoslovil Gospod, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok, ki ga opravljaš.

Chapter 15

15:1  Ob koncu vsakega sedmega leta napravi odpuščanje.

15:2  In ta bodi način odpuščanja: odpusti naj vsak upnik, kar je posodil svojemu bližnjemu; ne terjaj za to svojega bližnjega ali svojega brata, ker je bilo Gospodovo odpuščanje razglašeno.

15:3  inostranca smeš za to terjati, ali karkoli je tvojega pri tvojem bratu, mu odpústi.

15:4  Samo da ne bi bilo ubožca med vami; kajti Gospod te bo obilo blagoslovil v deželi, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo posedeš;

15:5  samo če boš zvesto poslušal glas Gospoda, svojega Boga, prizadevajoč si, da izpolnjuješ vso to zapoved, ki ti jo jaz danes zapovedujem.

15:6  Ko te bo Gospod, tvoj Bog, blagoslovil, kakor ti je obljubil: tedaj boš posojeval mnogim narodom, sam pa ne boš ničesar jemal naposodo, vladal boš mnogim narodom, a tebi ne bo nihče vladal.

15:7  Ako bode med vami ubožec, eden bratov tvojih, v kateremkoli mestu v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, vaš Bog, ne zakrkni srca svojega ter ne zapri roke svoje proti ubogemu svojemu bratu,

15:8  temuč rad mu odpri roko in voljno mu daj naposodo, kolikor zadostuje potrebi njegovi, česar strada.

15:9  Varuj se, da ne bo hudobne misli v tvojem srcu, da bi rekel: Bliža se sedmo leto, leto odpuščanja, in oko tvoje bi bilo hudobno proti ubogemu bratu tvojemu, in ničesar mu ne daš, in on bo vpil h Gospodu proti tebi, in greh bo na tebi.

15:10  Drage volje mu daj in ne bodi ti v srcu žal, ko mu daš, kajti za to stvar te bo blagoslovil Gospod, tvoj Bog, pri vsem tvojem delu in v vsem, česar se ti loti roka

15:11  Zakaj ubogih ne bo kar zmanjkalo v deželi, zatorej ti zapovedujem takole: Rad odpri roko svojemu bratu, potrebnemu in siromaku v deželi tvoji.

15:12  Če ti bo prodan tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka, naj ti služi šest let, v sedmem letu pa ga odpusti svobodnega.

15:13  In ko ga odpustiš na svobodo, ne pusti ga praznega,

15:14  ampak obloži ga z darili od ovac svojih in z gumna svojega in iz tlačilnice svoje; daj mu od tega, s čimer te je blagoslovil Gospod, tvoj Bog.

15:15  In spominjaj se, da si bil sužnik v deželi Egiptovski, in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil: zato ti jaz danes to zapovedujem.

15:16  Ako pa ti poreče: Ne pojdem od tebe – ker ljubi tebe in tvojo družino, ker se mu dobro godi pri tebi –

15:17  vzemi šilo in mu prebodi uho na durih, in hlapec ti bode za vselej. Tudi s svojo deklo stori enako.

15:18  Nikar naj se ti ne zdi težko, ko ga svobodnega odpuščaš, zakaj služil ti je vredno dvojnega najemnikovega plačila šest let; in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v vsem, kar opravljaš.

15:19  Vse prvorojeno, ki bo storjeno med tvojimi govedi in ovcami, kar jih bo samcev, posveti Gospodu, Bogu svojemu. V jarem ne vklepaj prvenca svoje govedi, tudi ne strizi prvencev svojih ovac.

15:20  Pred Gospodom, Bogom svojim, jih použij ti in tvoja hiša, leto za letom, na mestu, ki si ga izvoli Gospod.

15:21  Ako pa ima živinče kako hibo, da je hromo ali slepo, ali kakršnobodi hudo hibo, ga ne smeš darovati Gospodu, svojemu Bogu,

15:22  temuč v svojih vratih ga zaužij. Čisti in nečisti naj to jé enako kakor srno in jelena,

15:23  samo krvi ne jej, na zemljo jo izlij kakor vodo.

Chapter 16

16:1  Pazi na mesec Abib in pripravi pasho Gospodu, Bogu svojemu, zakaj v mesecu Abibu te je odpeljal Gospod, tvoj Bog, iz Egipta po noči.

16:2  Kot pasho daruj Gospodu, Bogu svojemu, ovco ali pa govedo na mestu, ki si ga izvoli Gospod, da bi ondi prebivalo ime njegovo.

16:3  Nič kvašenega ne jej pri tem; sedem dni jej nekvašen kruh, kruh stiske, zakaj v naglici si odšel iz Egipta; da ohraniš v spominu dan svojega odhoda iz Egiptovske dežele vse svoje žive dni.

16:4  In kvas naj se ne vidi pri tebi po vseh mejah tvojih sedem dni, tudi naj ne ostane nič od mesa, ki ga daruješ prvi dan zvečer, do jutra.

16:5  Ne smeš darovati pashe v kateremkoli svojih mest, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog,

16:6  marveč v kraju, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da ondi prebiva ime njegovo, tam daruj pasho na večer, ob solnčnem zahodu, ob uri svojega odhoda iz Egipta.

16:7  In speci jo in jej v kraju, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog; zjutraj pa se lahko obrneš in pojdeš v šatore svoje.

16:8  Šest dni jej opresen kruh, in sedmi dan je slovesno zborovanje Gospodu, tvojemu Bogu, nobenega posla ne opravljaj tedaj.

16:9  Sedem tednov si štej: odkar prvič priložiš srp k žitu, začni šteti sedem tednov.

16:10  Nato praznuj praznik tednov Gospodu, svojemu Bogu, s tem, da daš prostovoljno darilo svoje roke, ki ga daj primerno, kakor te je blagoslovil Gospod, tvoj Bog;

16:11  in veseli se pred Gospodom, svojim Bogom, ti in sin tvoj in hči tvoja, hlapec tvoj in dekla tvoja, in levit, ki je v mestu tvojem, tujec, sirota in vdova, ki so med vami, na mestu, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da ondi prebiva ime njegovo.

16:12  In spominjaj se, da si bil sužnik v Egiptu; hrani te postave ter jih izpolnjuj.

16:13  Praznik šatorov praznuj sedem dni, potem ko spraviš pridelke z gumna svojega in iz tlačilnice svoje;

16:14  in veseli se ob svojem prazniku, ti in sin tvoj in hči tvoja, hlapec tvoj in dekla tvoja in levit, tujec, sirota in vdova, ki so ob tvojih vratih.

16:15  Sedem dni praznuj praznik Gospodu, svojemu Bogu, v kraju, ki si ga izvoli Gospod; zakaj Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsakem delu tvojih rok, zato bodi le vesel.

16:16  Trikrat v letu naj se prikažejo vsi moški tvoji pred Gospodom, tvojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli Gospod: o prazniku opresnikov, o prazniku tednov in o prazniku šatorov; a naj se ne prikažejo prazni pred Gospodom,

16:17  temuč vsak naj da, kolikor more, primerno blagoslovu, ki ti ga je dodelil Gospod, tvoj Bog.

16:18  Sodnike in oblastnike si postavi po vseh svojih mestih, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, po svojih rodovih, in naj sodijo ljudstvo s pravično sodbo.

16:19  Ne krivi pravice, ne oziraj se na osebo, tudi ne jemlji podkupila, zakaj podkupilo oslepi oči modrih in izprevrne besede pravičnih.

16:20  Za pravičnost, le za pravičnost se poteguj, da boš živel in podedoval deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

16:21  Ne zasadi si nobene Ašere, drevja kakršnekoli vrste, poleg oltarja Gospoda, svojega Boga, ki si ga zgradiš.

16:22  Tudi si ne postavi poslikanega stebra; to sovraži Gospod, tvoj Bog.

Chapter 17

17:1  Ne daruj Gospodu, svojemu Bogu, ne vola, ne ovce, ki ima hibo ali kaj hudega na sebi, zakaj gnusoba je to Gospodu, tvojemu Bogu.

17:2  Ako se najde sredi tebe, v kateremkoli iz tvojih mest, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, mož ali žena, ki počenja, kar je hudo v očeh Gospoda, tvojega Boga, prestopajoč zavezo njegovo,

17:3  ter gre in služi drugim bogovom in se jim klanja, ali pa solncu, ali mesecu, ali vsej vojski nebeški, kar sem prepovedal;

17:4  in tebi se sporoči in si slišal o tem: tedaj preišči to natanko. In ako je res in stvar dokazana in se je storila taka gnusoba v Izraelu,

17:5  izpelji tistega moža ali tisto ženo, ki sta izvršila to hudo reč, k vratom svojega mesta in posuj ju, tistega moža ali tisto ženo, s kamenjem, da umrjeta.

17:6  Na izpovedbo dveh ali treh prič bodi izročen smrti, kdor mora umreti, ali na izpovedbo edine priče ga ne daj te v smrt.

17:7  Roka prič bodi prva nadenj, da ga usmrti, in potem roke vsega ljudstva. In tako potrebiš hudo izmed sebe.

17:8  Kadar ti bo pretežko kaj razsoditi med krvjo in krvjo, med pravdo in pravdo, med poškodbo in poškodbo, ko so preporne stvari v tvojih vratih, vstani in pojdi gori na mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog;

17:9  in pridi k duhovnikom levitom in k sodniku, ki bode tisti čas, in jih vprašaj, in oznanijo ti razsodbo.

17:10  Ti pa stori po glasu te razsodbe, ki ti jo oznanijo s tistega kraja, ki si ga izvoli Gospod; in pazi, da storiš vse, kakor te pouče.

17:11  Po glasu zakona, ki te ga bodo učili, in po sodbi, ki ti jo povedo, stóri; ne ugani se od izreka, ki ti ga naznanijo, ne na desno, ne na levo.

17:12  Mož pa, ki bi drzovito ravnal in ne poslušal duhovnika, ki tam stoji, da opravlja službo pred Gospodom, tvojim Bogom, ali pa sodnika, ta mož naj umrje; in potrebi hudo iz Izraela.

17:13  In vse ljudstvo naj to sliši in se boji, in nikoli več naj ne ravna predrzno.

17:14  Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, Bog tvoj, in si jo prilastiš in boš v njej prebival, in ko porečeš: Hočem si kralja postaviti, kakor ga imajo vsi narodi okoli mene,

17:15  tedaj si smeš postaviti za kralja le njega, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog; enega izmed bratov svojih postavi za kralja nad seboj; inostranca, ki ni tvoj brat, si ne smeš postaviti.

17:16  Samo naj se preveč ne peča s konji, tudi naj ne vodi ljudstva nazaj v Egipt, da bi si nabavil mnogo konj; zakaj Gospod vam je rekel: Nikoli več se ne vračajte po tem potu.

17:17  Tudi ne imej mnogo žen, da ne bi se odvrnilo njegovo srce; tudi naj si ne nabira preveč srebra in zlata.

17:18  In ko zasede prestol svojega kraljestva, naj si zapiše v knjigo prepis tega zakona, ki ga hranijo duhovniki leviti,

17:19  in ima naj jo pri sebi ter jo bere vse dni svojega življenja, da se nauči bati se Gospoda, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjeval;

17:20  da se ne povzdigne njegovo srce nad brate svoje ter da se ne gane od zapovedi ne na desno, ne na levo, da bi podaljšal dni svojega in tudi svojih sinov kraljevanja sredi Izraela.

Chapter 18

18:1  Duhovniki, leviti, ves Levijev rod, naj ne imajo deleža, ne dediščine z Izraelom vred; uživajo naj ognjene daritve Gospodove in njegov delež.

18:2  Ali dediščine med svojimi brati naj ne imajo; Gospod je njih dediščina, kakor jim je govoril.

18:3  To pa je določeno duhovniku, da dobi od ljudstva, od tistih, ki prinašajo daritev, bodisi vol ali ovca: naj dado duhovniku pleče, obe čeljusti in želodec.

18:4  Prvine žita, vina in olja svojega, prvine od ovčje striže svoje mu daj.

18:5  Zakaj njega je izvolil Gospod, tvoj Bog, izmed vseh tvojih rodov, da stoji pri svetišču, opravljaje službo v imenu Gospodovem, on in njegovi sinovi vse dni.

18:6  Ko pa pride levit iz kateregakoli tvojih mest po vsem Izraelu, kjer gostuje, in pride, ker mu duša močno hrepeni, na mesto, ki si ga izvoli Gospod,

18:7  in bo stregel v imenu Gospoda, svojega Boga, kakor vsi njegovi bratje leviti, ki stoje ondi pred Gospodom:

18:8  enake obroke naj jedo, razen tega naj ima, kar proda dednih stvari svojih očetov.

18:9  Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne uči se posnemati gnusob tistih poganskih narodov.

18:10  Naj ne bo med vami nikogar, ki bi peljal svojega sina ali svojo hčer skozi ogenj, ne nikogar, ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje,

18:11  ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali izprašuje mrtve.

18:12  Zakaj gnusoba je Gospodu, kdorkoli dela kaj takega, in zaradi takih gnusob izganja Gospod, tvoj Bog, one pred vami.

18:13  Ti pa bodi popoln pri Gospodu, Bogu svojem.

18:14  Zakaj ti narodi, ki jih preženeš, poslušajo tolmače znamenj in vedeže; tebi pa ne dovoljuje Gospod, tvoj Bog, tako delati.

18:15  Proroka izmed tebe, iz bratov tvojih, kakor sem jaz, ti obudi Gospod, tvoj Bog: njega poslušajte;

18:16  prav kakor si prosil Gospoda, svojega Boga, na Horebu, v dan zbora, govoreč: Daj, da ne slišim več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne vidim tega ognja prevelikega, da ne umrjem.

18:17  In Gospod mi je rekel: To so prav govorili.

18:18  Hočem jim obuditi proroka izmed njih bratov, kakor si ti, in denem svoje besede v njegova usta, in govoril jim bo vse, karkoli mu zapovem.

18:19  In kdorkoli ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, jaz ga bom za to kaznoval.

18:20  Ali prorok, ki se prevzame govoriti v mojem imenu besedo, ki mu je nisem ukazal govoriti, ali ki bo govoril v imenu drugih bogov, ta prorok naj umrje.

18:21  In ako boš vprašal v srcu svojem: Kako naj spoznamo besedo, ki je ni govoril Gospod?

18:22  vedi: Ko prorok govori v imenu Gospodovem, pa se ne izpolni njegova beseda in ne pride tisto, to je beseda, ki je ni govoril Gospod. V prevzetnosti svoji jo je govoril prorok, ne boj se ga!

Chapter 19

19:1  Ko Gospod, tvoj Bog, iztrebi narode, katerih deželo ti daje Gospod, tvoj Bog, in se je polastiš in boš prebival v njih mestih in hišah,

19:2  si oddeliš tri mesta sredi dežele, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo posedeš.

19:3  Napravi si dobro pot do njih in razdeli ozemlje svoje dežele, ki ti jo da v dediščino Gospod, tvoj Bog, v tri dele, da zbeži tja vsak ubijalec.

19:4  In to je pravilo zastran ubijalca, ki naj tja zbeži, da ostane živ: kdor udari svojega bližnjega nehotoma in ga ni v prejšnjem času sovražil;

19:5  kakor če gre kdo z bližnjim svojim v gozd drva sekat in zamahne s sekiro, da bi drevo posekal, in železo odleti s toporišča in zadene njegovega bližnjega, da umrje: tisti naj zbeži v eno teh mest, in ostane živ;

19:6  da ne bi se maščevalec krvi spustil za njim, ko mu je še srce razljučeno, in ga dohitel, ker bi bila pot dolga, in ga smrtno udaril, ko vendar ni bil vreden smrti, ker ga doslej ni še sovražil.

19:7  Zatorej ti zapovedujem tole: Oddeli si tri mesta.

19:8  In ko razširi Gospod, tvoj Bog, tvoje meje, kakor je prisegel tvojim očetom, in ti da vso deželo, ki jo je obljubil dati tvojim očetom,

19:9  ako boš pazil na vso to zapoved, ki ti jo danes zapovedujem, izpolnjujoč jo s tem, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, in hodiš vse dni po njegovih potih: tedaj si prideni še tri mesta k onim trem,

19:10  da se ne prelije nedolžna kri v tvoji deželi, ki ti jo da v dediščino Gospod, tvoj Bog, in tako ne pride krivda krvi nad tebe.

19:11  A če je kdo sovražen bližnjemu svojemu in ga zalezuje, in vstane zoper njega in ga smrtno udari, da umrje, potem pa zbeži v eno teh mest:

19:12  tedaj pošljejo starejšine njegovega mesta, da se pripelje odondod, in ga izroče maščevalcu krvi, da naj umrje.

19:13  Naj mu ne prizanese tvoje oko, temuč odpravi kri nedolžnih iz Izraela, da se ti bo dobro godilo.

19:14  Ne premakni bližnjemu svojemu mejnika, ki so ga ob meji postavili predniki, ob tvoji dediščini, ki jo podeduješ v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo posedeš.

19:15  Ne vstane naj edina priča zoper koga zaradi katerekoli krivice ali kateregakoli greha, s kakršnimkoli grehom se ta zagreši; na dveh ali treh prič izpovedbo naj se opira vsaka stvar.

19:16  Ako vstane zoper koga krivična priča, da ga okrivi prestopa,

19:17  naj stopita oba moža, med katerima je ta prepir, pred Gospoda, pred duhovnike in sodnike, ki bodo v tem času;

19:18  in sodniki naj preiščejo vse natanko, in glej, ta pričevalec je kriva priča, laž je izpovedal zoper bližnjega svojega;

19:19  tedaj mu storite, kakor je hotel storiti bratu svojemu: tako odpraviš hudo izmed sebe.

19:20  In ko bodo slišali drugi, se bodo bali in poslej ne bodo počenjali takega hudega sredi tebe.

19:21  In tvoje oko ne prizanašaj: življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo.

Chapter 20

20:1  Ko pojdeš v boj zoper svoje sovražnike in boš videl konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, ne boj se jih; zakaj Gospod, tvoj Bog, je s teboj, ki te je gori pripeljal iz dežele Egiptovske.

20:2  In preden začnete bitko, naj pristopi duhovnik in ogovori ljudstvo

20:3  ter mu reče: Čuj, o Izrael, danes se spopadete v boju s svojimi sovražniki: naj vam ne kopni srce, ne bojte se in ne trepetajte, tudi se jih ne plašite!

20:4  Zakaj Gospod, vaš Bog, vas spremlja, da se za vas bojuje zoper vaše sovražnike in vas reši.

20:5  Oblastniki pa naj ogovore ljudstvo takole: Kdo je tu, ki je sezidal novo hišo in je še ni posvetil? pojdi in vrni se v hišo svojo, da ne bi umrl v boju in bi jo kdo drugi posvetil.

20:6  Kdo je, ki je zasadil vinograd in ga še ni začel uživati? vrni se in ostani doma, da ne bi umrl v boju in bi ga kdo drugi užival.

20:7  In kdo je, ki si je zaročil mladenko, a je še ni domov peljal? vrni se in ostani doma, da ne bi umrl v boju in bi jo kdo drugi vzel.

20:8  In dalje naj govore oblastniki ljudstvu, rekoč: Kdo je boječ in plahega srca? pojdi in ostani v hiši svoji, da ne oplaši srca svojim bratom, kakor je njegovo.

20:9  In ko nehajo oblastniki govoriti ljudstvu, postavijo vojvode trum ljudstvu na čelo.

20:10  Ko se približaš mestu, da se ž njim bojuješ, ponudi mu najprej mir.

20:11  Ako ti odgovori z mirom in ti odpre vrata, bodi ti vse ljudstvo, ki ga najdeš v njem, davku podvrženo in naj ti služi.

20:12  Ako pa noče miru skleniti, temuč začne boj s teboj, oblezi ga z vojsko;

20:13  in ko ti ga v roko da Gospod, tvoj Bog, pobij vse moške v njem z ostrino meča,

20:14  toda žene, otroke, živino in vse, kar je v mestu: ves plen vzemi kot rop zase in uživaj sovražnikov svojih plen, ki ti ga je dal Gospod, tvoj Bog.

20:15  Tako stori z vsemi mesti, ki so bolj daleč od tebe in niso iz mest tehle narodov.

20:16  Ali v mestih teh narodov, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, daje v dediščino, ne pusti živega ničesar, kar diha,

20:17  ampak s prokletjem jih uniči: Hetejce, Amorejce, Kanaance, Ferizejce, Hevejce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog;

20:18  da vas ne bodo učili delati vseh tistih gnusob, ki so jih delali svojim bogovom, da se ne pregrešite zoper Gospoda, Boga svojega.

20:19  Ko boš dalj časa oblegoval mesto, bojevaje se ž njim, da ga dobiš, ne pokvari mu dreves s sekiro; ker lahko ješ njih sad, zato jih ne posekaj. Je li mar les na polju človek, da bi ga tudi oblegal?

20:20  Samo drevje, ki ne rodi sadja za užitek, smeš pokvariti in iztrebiti ter oblegovalne naprave iz njega zgraditi zoper mesto, ki se s teboj bojuje, dokler ne pade.

Chapter 21

21:1  Ko najdejo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo posedeš, ubitega človeka, ki leži na polju, pa se ne ve, kdo ga je ubil:

21:2  naj pridejo starejšine in sodniki tvoji in merijo od ubitega do vsakega mesta, ki je v okolici.

21:3  Starejšine mesta pa, ki je najbliže ubitemu, naj vzamejo junico iz črede, s katero se še ni delalo in ki še ni vlekla v jarmu;

21:4  in starejšine tistega mesta naj peljejo junico v dolino, kjer vedno teče voda, v kateri se ne orje in ne seje, in naj ji zlomijo šijnjak tam v dolini.

21:5  Nato naj pristopijo duhovniki, sinovi Levijevi, zakaj nje je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu strežejo ter blagoslavljajo v imenu Gospodovem, in po njih besedi naj se poravna vsaka pravda in vsaka poškodba.

21:6  In vsi starejšine tistega mesta, ki je najbliže truplu ubitega človeka, naj si umijejo roke nad junico, ki so ji bili šijnjak zlomili v dolini,

21:7  in izpregovore ter reko: Naše roke niso prelile te krvi in naše oči niso videle tega.

21:8  Odpusti, o Gospod, svojemu ljudstvu Izraelu, ki si ga odrešil, in ne prištej nedolžne krvi ljudstvu svojemu Izraelu! In krivda krvi jim bo odpuščena.

21:9  Tako odpraviš nedolžno kri izmed sebe, ko storiš, kar je prav v očeh Gospodovih.

21:10  Ko pojdeš na vojsko zoper svoje sovražnike in Gospod, tvoj Bog, ti jih da v roke ter odpelješ izmed njih ujetnike

21:11  in vidiš med ujetniki lepe postave žensko ter se vanjo zaljubiš, da bi jo vzel za ženo,

21:12  vpelji jo v hišo svojo in naj si postriže lase in obreže nohte.

21:13  In naj sleče oblačilo ujetništva svojega in ostane v hiši tvoji ter joka cel mesec po svojem očetu in po svoji materi; in potem pojdi k njej in bodi njen mož, in ona bodi žena tvoja.

21:14  Ako pa nimaš veselja ž njo, pusti jo, kamor hoče iti, ali za denar je nikakor ne smeš prodati, tudi ne kot s sužnico ž njo ravnati, zato ker si jo ponižal.

21:15  Ako ima kdo dve ženi, eno, ki jo ljubi, in eno, ki mu je zoprna, in obe mu rodita otroke, ljubljena in neljubljena, in ako je prvorojenec tiste neljubljene:

21:16  ko pride dan, da bo delil svojim sinovom v dediščino, kar ima, ne sme storiti sinú ljubljene za prvenca mimo sina neljubljene, ki je prvenec;

21:17  temuč pripoznaj sina neljubljene za prvorojenca s tem, da mu da dvojni del vsega, kar ima; zakaj ta je začetek njegove moči in njegova je pravica prvenstva.

21:18  Ako ima kdo svojevoljnega in upornega sina, ki ne posluša glasu svojega očeta in svoje matere, in ga kaznujeta, pa ju noče poslušati,

21:19  naj ga primeta oče in mati ter ga pripeljeta k starejšinam svojega mesta, k vratom svojega kraja,

21:20  ter rečeta mestnim starejšinam: Ta najin sin je svojevoljen in uporen, najinega glasu noče poslušati, požrešnik je in pijanec.

21:21  Nato naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umrje. Tako odpravi hudo izmed sebe, in vsak Izraelec bo slišal in se bal.

21:22  In če kdo zakrivi greh, ki je smrti vreden, in bo umorjen in ga obesiš na les,

21:23  naj ne ostane njegovo truplo čez noč na lesu, temuč ga moraš tisti dan pokopati, zakaj kletev Božja je obešenec; ti pa ne smeš onečiščati dežele svoje, ki ti jo da v dediščino Gospod, tvoj Bog.

Chapter 22

22:1  Kadar vidiš vola ali ovco svojega brata, da blodi, ne hodi vnemarno mimo, ampak ju pelji nazaj bratu svojemu.

22:2  Ako pa ni tvoj brat blizu tebe ali ga ne poznaš, vzemi ju v hišo svojo, da bodeta pri tebi, dokler ju ne poišče tvoj brat, in potem mu ju izroči.

22:3  Enako stori z njegovim oslom, z njegovim oblačilom in z vsaktero izgubljeno rečjo, ki jo izgubi tvoj brat in jo ti najdeš: ne smeš iti vnemarno mimo nje.

22:4  Kadar vidiš, da je tvojega brata osel ali vol padel na poti, ne idi mimo vnemarno, temuč pomozi mu ju vzdigniti.

22:5  Ženska naj ne nosi moške oprave in moški naj ne obleče ženskega oblačila, zakaj gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdorkoli dela kaj takega.

22:6  Ko na poti najdeš ptičje gnezdo, na drevesu ali na tleh, z mladiči ali z jajci, ko na njih sedi mati, ne smeš vzeti matere z mladiči,

22:7  temuč pusti, da zleti mati, in vzemi si le mladiče, da se ti bo dobro godilo in da podaljšaš svoje dni.

22:8  Ko zidaš novo hišo, napravi obzidek okoli strehe svoje, da ne spraviš krvi na hišo, ko bi kdo padel ž nje.

22:9  Ne obsevaj vinograda svojega še z drugim semenom, da ne bo posvečena dvojna obilost: seme, ki si ga posejal, in obrodek vinograda.

22:10  Ne orji z volom in oslom skupaj.

22:11  Ne oblači tkanine, stkane iz volnene in lanene preje.

22:12  Naredi si šopke na štirih voglih plašča, s katerim se odevaš.

22:13  Če si kdo vzame ženo in gre k njej in ji potem postane sovražen,

22:14  jo dolži nespodobnih reči in jo pripravi v hud glas, govoreč: To ženo sem vzel in, ko sem se ji približal, nisem našel znamenja devištva pri njej:

22:15  tedaj naj vzameta oče in mati mlade žene znamenje devištva svoje hčere in je prineseta k mestnim starejšinam, ki so pri vratih.

22:16  In ogovori naj oče mlade žene starejšine: Dal sem hčer svojo temu možu za ženo, zdaj jo pa sovraži,

22:17  in glejte, očital ji je nesramne reči, govoreč: Nisem našel znamenja devištva pri tvoji hčeri, in vendar tu je znamenje devištva najine hčere. In razgrneta naj oblačilo pred mestnimi starejšinami.

22:18  In mestni starejšine naj vzamejo tistega moža in ga kaznujejo,

22:19  in mu nalože sto srebrnikov globe in jih dado očetu mlade žene, zato ker je pripravil v hud glas devico v Izraelu. In ona mu ostani žena, ne sme je pustiti vse svoje dni.

22:20  Toda ako je resnica, da se ni našlo znamenje devištva pri mladi ženi,

22:21  naj jo odpeljejo k durim njenega očeta hiše, in možje tega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umrje, ker je storila nesramnost v Izraelu, nečistujoč v hiši očeta svojega. In tako odpraviš hudo izmed sebe. –

22:22  Ako se zasači kdo, da leži z omoženo ženo, naj umrjeta obadva, mož, ki je ležal z ženo, in žena. Tako odpraviš hudo iz Izraela.

22:23  Če je mladenka, devica, zaročena možu in jo kdo zalotí v mestu in leži pri njej,

22:24  tedaj ju izpeljite oba k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umrjeta, dekle, ker ni kričalo v mestu, in moža, ker je ponižal svojega bližnjega ženo. Tako odpravi hudo izmed sebe.

22:25  Ako pa mož zaloti zaročeno mladenko na polju in jo posili in leži pri njej, naj umrje samo mož, ki je ž njo ležal.

22:26  A dekletu ne stóri ničesar: ni zakrivila greha smrti vrednega; kajti enako je, kakor če se kdo vzdigne zoper bližnjega svojega ter ga ubije:

22:27  na polju jo je namreč zalotil, zaročena mladenka je vpila, a ni bilo nikogar, ki bi ji bil pomagal.

22:28  Ako zaloti kdo mladenko, devico, ki ni zaročena, ter jo zgrabi in leži pri njej in bosta zasačena:

22:29  tedaj naj da mož, ki je ležal pri njej, očetu mladenke petdeset srebrnikov, in ona mu bodi žena, ker jo je ponižal; ne sme je pustiti vse svoje dni.

22:30  Nihče naj ne vzame svojega očeta žene in ne odgrne svojega očeta odeje.

Chapter 23

23:1  V zbor Gospodov naj ne pride nihče, ki ima stolčena moda ali odrezano sramoto.

23:2  Nezakonski otrok naj ne pride v zbor Gospodov, tudi iz desetega pokolenja ne pridi nihče od njega v Gospodov zbor.

23:3  Noben Amonec, ne Moabec naj ne pride v zbor Gospodov, tudi njih deseto pokolenje naj ne pride v zbor Gospodov vekomaj,

23:4  zato ker vam niso prišli naproti s kruhom in z vodo na poti, ko ste šli iz Egipta, in ker so najeli zoper tebe Balaama, sina Beorjevega iz Petorja v Mezopotamiji, da bi te proklel.

23:5  Toda Gospod, tvoj Bog, ni hotel uslišati Balaama, in Gospod, tvoj Bog, ti je preobrnil tisto prokletstvo v blagoslov, ker te je ljubil Gospod, tvoj Bog.

23:6  Ne prizadevaj si za mir ž njimi, ne za njih blaginjo vse svoje žive dni, vekomaj.

23:7  Ne studi Edomca, ker je tvoj brat; ne mrzi Egipčana, ker si bil tujec v njegovi deželi.

23:8  Otroci tretjega pokolenja, ki se jim bodo rodili, smejo stopiti v zbor Gospodov.

23:9  Ko pojdeš v tabor na boj zoper svoje sovražnike, varuj se vsaktere hude reči.

23:10  Če je kdo med vami, ki se po noči v sanjah oskruni, naj gre ven iz taborišča in ne pride v tabor;

23:11  ko pa se zvečeri, naj se izkoplje v vodi in po solnčnem zahodu se sme vrniti v tabor.

23:12  Imej tudi kraj zunaj taborišča, kamor boš hodil k svoji potrebi;

23:13  in lopatico imej med svojim orodjem, in kadar zunaj počeneš, koplji ž njo okrog, in obrni se in zagrebi, kar je šlo iz tebe.

23:14  Zakaj Gospod, tvoj Bog, hodi po tvojem taborišču, da bi te reševal in sovražnike tvoje ti izročal: zato naj bode tvoje taborišče sveto, da ne vidi nič mrzkega na tebi in se ne odvrne od tebe.

23:15  Ne daj njegovemu gospodarju nazaj hlapca, ki je k tebi pribežal od njega.

23:16  Pri tebi naj ostane, sredi tvojega ljudstva, na kraju, ki si ga izvoli v enem tvojih mest, kjer mu je všeč; ne delaj mu sile.

23:17  Nobene nečistosti prodane ženske naj ne bode med Izraelovimi hčerami in nobenega nečistosti posvečenega moškega med Izraelovimi sinovi.

23:18  Ne prinašaj kurbjega plačila, ne pasjega denarja v hišo Gospoda, svojega Boga, za kakršnokoli obljubo; zakaj oboje je gnusoba Gospodu, Bogu tvojemu.

23:19  Ne jemlji obresti od brata svojega ne za denar, ne za hrano, ne za karkoli, kar se posoja na obresti.

23:20  Tujcu pač moreš posoditi na obresti, a svojemu bratu ne posojaj na obresti, da te bo blagoslovil Gospod, tvoj Bog, v vsem, česarkoli se loti tvoja roka, v deželi, v katero greš, da jo posedeš.

23:21  Ko storiš obljubo Gospodu, svojemu Bogu, je ne odlašaj izpolniti, zakaj Gospod, tvoj Bog, te bo za to terjal, in bode ti v greh.

23:22  Ako pa ničesar ne obljubiš, ne boš imel greha.

23:23  Ali kar je prišlo iz tvojih ust, ohrani in izpolni, prav kakor si prostovoljno obljubil Gospodu, Bogu svojemu, kar si govoril s svojimi usti.

23:24  Ko prideš v vinograd bližnjega svojega, smeš zobati grozdje dositega, kolikor se ti poljubi, ali v posodo svojo ga ne devaj.

23:25  Ko prideš k zorečemu žitu svojega bližnjega, smeš klasje trgati z roko, ali s srpom ne zamahni v žito svojega bližnjega.

Chapter 24

24:1  Ako vzame kdo ženo in se ž njo poroči in potem ona ne najde milosti v njegovih očeh, zato ker je odkril kaj mrzkega pri njej, naj ji napiše ločilni list ter ji ga da v roke in jo pošlje stran iz svoje hiše.

24:2  Ona pa odide iz njegove hiše in lahko gre in postane drugemu možu žena.

24:3  A če jo drugi mož mrzi in ji napiše ločilni list ter ji ga da v roko in jo odslovi iz svoje hiše; ali pa če drugi mož umre, ki si jo je vzel za ženo:

24:4  prvi njen mož, ki jo je odslovil, si je ne sme zopet vzeti za ženo, potem ko je onečiščena, zakaj gnusoba je to pred Gospodom. Ti pa ne spravljaj v greh dežele, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog, v dediščino.

24:5  Kdor se je pred kratkim oženil, naj ne hodi na vojsko, tudi naj se mu ne naloži opravilo: svoboden bodi doma eno leto in naj veseli ženo svojo, ki jo je vzel.

24:6  Ne jemlji v zastavo ne ročnega mlina, ne zgornjega mlinskega kamena, zakaj s tem bi vzel v zastavo življenje. –

24:7  Ako se zve za moža, ki ukrade enega izmed svojih bratov, Izraelovih sinov, in ž njim ravna kot s sužnikom ali ga proda, tedaj naj umrje tisti tat. Tako odpravi hudo izmed sebe. –

24:8  Varuj se pri nadlogi gob, da marljivo paziš in delaš po vsem, kar vas uče duhovniki leviti, kakor sem jim zapovedal; pazite, da tako delate.

24:9  Spominjaj se, kar je storil Gospod, tvoj Bog, Mirjami, na poti, ko ste šli iz Egiptovske zemlje. –

24:10  Ko daš svojemu bližnjemu kaj na up, ne stopi v njegovo hišo, da vzameš od njega zastavo;

24:11  zunaj postoj, in mož, ki mu upaš, naj ti prinese ven zastavo svojo.

24:12  In ako je ubožec, ne pojdi spat z njegovo zastavo,

24:13  marveč povrni mu zastavo, ko solnce za goro gre, da bi spal v svojem oblačilu in te blagoslovil; in to ti bode pravičnost pred Gospodom, tvojim Bogom. –

24:14  Ne tlači ubogega in potrebnega najemnika, bodi izmed tvojih bratov ali izmed tujcev, ki bivajo v deželi tvoji po tvojih mestih.

24:15  Tisti dan, ko dela, mu daj plačilo, še preden zajde solnce, zakaj potreben je in duša mu hrepeni po njem; da ne bi zoper tebe vpil h Gospodu, in bilo bi ti v greh.

24:16  Očetje naj se ne obsodijo v smrt za otroke, tudi ne otroci za očete: sleherni naj umrje le za svoj greh.

24:17  Ne ovrzi pravice tujcu in siroti, tudi ne jemlji vdovi oblačila v zastavo.

24:18  In spominjaj se, da si bil suženj v Egiptu, in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil odondod: zato ti zapovedujem, da tako ravnaj.

24:19  Ko boš žel žito na njivi svoji, pa pozabiš kak snop na njej, ne vrni se, da ga vzameš: ostane naj tujcu, siroti in vdovi, da bi te blagoslovil Gospod, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok.

24:20  Ko boš tresel sad z oljk svojih, ne obiraj še veje za vejo: tujcu, siroti in vdovi ostani to.

24:21  Ko si trgal v vinogradu svojem, ne pobiraj jagod za seboj: tujcu, siroti in vdovi ostani to.

24:22  In spominjaj se, da si bil suženj v Egiptovski deželi; zato ti zapovedujem, da tako ravnaj.

Chapter 25

25:1  Ako nastane prepir med možmi in pridejo na sodišče, da jih sodijo: tedaj naj opravičijo pravičnega, krivičnega pa obsodijo.

25:2  In če je krivični zaslužil palico, ukaži sodnik, naj ga polože na tla ter ga tepo vpričo njega; udarcev število bodi primerno njegovi krivici.

25:3  Štirideset mu jih sme priložiti, več pa ne, da ne bi, ako bi nadaljeval in ga tepel še z mnogimi udarci, bil preveč ogrdobljen brat tvoj pred tvojimi očmi.

25:4  Ne zaveži gobca volu, ko vrši žito.

25:5  Ko stanujeta brata skupaj in eden izmed njiju umre, pa nima sina, naj se žena umrlega ne omoži stran s tujim, temuč njen dever naj gre k njej in jo vzame za ženo in pri njej izvrši moževega brata dolžnost:

25:6  prvenec namreč, ki ga bo rodila, nastopi v ime svojega brata, ki je umrl, da se ne iztrebi njegovo ime iz Izraela.

25:7  Ako pa možu ni všeč vzeti svoje jetrve, naj gre ona k mestnim vratom pred starejšine in reče: Moža mojega brat se brani, obuditi ime bratu svojemu v Izraelu, noče izvršiti pri meni moževega brata dolžnosti.

25:8  Nato naj ga pokličejo starejšine njegovega mesta ter mu prigovarjajo. Ako ostane pri tem in poreče: Ni mi všeč vzeti je,

25:9  naj pristopi njegovega brata žena k njemu pred očmi starejšin, mu sezuje čevelj z noge ter mu pljune v obraz, in naj izpregovori ter reče: Tako naj se stori vsakemu možu, ki noče obstanka ohraniti svojega brata rodbini.

25:10  In njegovo ime naj se imenuje v Izraelu: Sezutega hiša.

25:11  Ko se dva moža stepeta in priteče enega žena, da bi otela svojega moža pesti tistega, ki ga bije, pa iztegne roko in ga popade za njegov sram,

25:12  tedaj ji odsekaj roko; naj ji ne prizanese tvoje oko.

25:13  Ne imej v mošnji svoji dvojnih uteži, malih in velikih.

25:14  Ne imej v hiši svoji dvojne efe, večje in manjše.

25:15  Rabi popolne in pravične uteži, tudi popolno in pravično efo, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

25:16  Zakaj gnusoba Gospodu, tvojemu Bogu, so vsi, ki delajo kaj takega, vsi, ki ravnajo nepravično.

25:17  Spominjaj se, kaj ti je storil Amalek na poti, ko ste šli iz Egipta:

25:18  kako te je napadel ob potu in pobil tvoj zadnji voj, vse slabotne, ki so zaostali, ko ste bili trudni in onemogli, in ni se bal Boga.

25:19  Ko ti torej Gospod, tvoj Bog, da pokoj od vseh tvojih sovražnikov vseokrog, v deželi, ki ti jo da v dediščino Gospod, tvoj Bog, da si jo prilastiš, tedaj izbriši spomin Amaleka izpod neba. Ne pozabi tega!

Chapter 26

26:1  Ko prideš v deželo, ki ti jo v dediščino daje Gospod, tvoj Bog, in ko si jo prilastiš in boš prebival v njej,

26:2  tedaj vzemi prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih spraviš iz dežele, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog, in jih deni v koš in pojdi na mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da ondi prebiva ime njegovo.

26:3  In pridi k duhovniku, ki bode v tem času, in mu reci: Priznavam danes Gospodu, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, za katero je prisegel Gospod našim očetom, da nam jo da.

26:4  In duhovnik naj ti vzame koš iz roke ter ga postavi pred oltar Gospoda, tvojega Boga.

26:5  In izpregovóri in reci pred Gospodom, Bogom svojim: Izgubljen Aramejec je bil oče moj in šel je doli v Egipt in ondi bival kot tujec z majhnim krdelcem, a postal je tam v narod velik, mogočen in mnogoštevilen.

26:6  Egipčani pa so grdo ravnali z nami, stiskali so nas ter nam nakladali težko službo.

26:7  In klicali smo h Gospodu, Bogu svojih očetov, in Gospod je uslišal naš glas in videl našo revo, naš trud in našo stisko,

26:8  in izpeljal nas je Gospod iz Egipta z mogočno roko in iztegnjeno ramo, z veliko grozo, z znamenji in s čudeži,

26:9  ter nas je privedel v ta kraj in nam dal to deželo, deželo, v kateri teče mleko in med.

26:10  In sedaj, glej, sem prinesel prvine zemeljskih sadov, ki si mi jih dal ti, o Gospod. In polóži jih pred Gospoda, svojega Boga, in moli pred Gospodom, Bogom svojim.

26:11  In veséli se vseh dobrot, ki jih je Gospod, tvoj Bog, dodelil tebi in tvoji hiši, ti in levit in tujec, ki je pri tebi.

26:12  Ko spraviš docela vse desetine svojih prirastkov v tretjem letu, ki je leto desetinjenja, in daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da jedo znotraj tvojih vrat in se nasitijo:

26:13  tedaj reci pred Gospodom, Bogom svojim: Odnesel sem sveto darilo iz svoje hiše, tudi sem dal levitu, tujcu, siroti in vdovi po vsej zapovedi tvoji, ki si mi jo ukazal; nisem prestopil tvojih zapovedi, ne jih pozabil.

26:14  V žalosti svoji nisem jedel od tega, tudi nisem ničesar tega odnesel, ko sem bil nečist, tudi nisem dal od tega za mrliča; poslušal sem glas Gospoda, svojega Boga, storil sem vse, kakor si mi zapovedal.

26:15  Poglej doli iz svetega prebivališča svojega, iz nebes, in blagoslovi ljudstvo svoje, Izraela, in deželo, ki si nam jo dal, kakor si bil prisegel očetom našim, deželo, kjer teče mleko in med.

26:16  Danes ti zapoveduje Gospod, tvoj Bog, da izpolnjuj vse te postave in sodbe: hrani jih torej in izpolnjuj iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje.

26:17  Danes si se zarekel Gospodu, da bodi tvoj Bog in da hočeš hoditi po njegovih potih ter izpolnjevati postave in zapovedi in sodbe njegove in poslušati njegov glas.

26:18  In Gospod se ti je danes zarekel, da mu bodi ljudstvo lastnine, kakor ti je bil obljubil, in da izpolnjuj vse njegove zapovedi,

26:19  ter da te hoče storiti višjega mimo vseh narodov, ki jih je ustvaril, v hvali in v imenu in v časti, da bi ti bil sveto ljudstvo Gospodu, Bogu svojemu, kakor je govoril.

Chapter 27

27:1  In Mojzes in starejšine Izraelovi so zapovedali ljudstvu, rekoč: Ohranite vso to zapoved, ki vam jo danes zapovedujem.

27:2  In v dan, ko pridete prek Jordana v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, si postavi velike kamene in jih pobeli z apnom;

27:3  in nanje napiši vse besede tega zakona ob svojem prehodu; da dospeš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, deželo, ki v njej teče mleko in med, kakor ti je obljubil Gospod, tvojih očetov Bog.

27:4  Ko torej prestopite Jordan, postavite te kamene, o katerih vam jaz zapovedujem danes, na gori Ebalu, in jih prebelite z apnom.

27:5  In ondi zgradi oltar Gospodu, Bogu svojemu, oltar kamenov, nad katerimi ne boš vihtel železnega orodja.

27:6  Iz neobdelanih kamenov zgradi oltar Gospoda, svojega Boga, in na njem daruj žgalne daritve Gospodu, Bogu svojemu.

27:7  Daruj tudi mirovne žrtve in jih zaužij ondi, in veseli se pred Gospodom, svojim Bogom.

27:8  In napiši na tiste kamene vse besede tega zakona dobro in razločno.

27:9  In Mojzes in duhovniki leviti so govorili vsemu Izraelu, rekoč: Molči in čuj, o Izrael! Danes si postal ljudstvo Gospodu, Bogu svojemu.

27:10  Poslušaj torej glas Gospoda, svojega Boga, in izpolnjuj zapovedi in postave njegove, ki ti jih jaz danes zapovedujem.

27:11  In Mojzes zapove ljudstvu tisti dan, rekoč:

27:12  Tile naj stoje na gori Garizimu, da blagoslovijo ljudstvo, ko prestopite Jordan: Simeon, Levi, Juda, Isahar, Jožef in Benjamin;

27:13  in tile naj stoje za proklinjanje na gori Ebalu: Ruben, Gad, Aser, Zebulon, Dan in Neftali.

27:14  In leviti naj izpregovore in reko vsem možem Izraelovim z velikim glasom:

27:15  Proklet bodi, kdor naredi rezano ali ulito podobo, kar je gnusoba Gospodu, tvorina umetnikove roke, in jo postavi na skrivnem! In vse ljudstvo naj odgovori in reče: Amen!

27:16  Proklet bodi, kdor ne spoštuje očeta svojega in matere svoje! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:17  Proklet bodi, kdor prestavi svojega bližnjega mejnik! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:18  Proklet bodi, kdor zavede slepega s pota, da blodi! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:19  Proklet bodi, kdor zvija pravico tujcu, siroti in vdovi! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:20  Proklet bodi, kdor leži pri ženi svojega očeta, ker je odgrnil svojega očeta odejo! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:21  Proklet bodi, kdor se peča s kako živino! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:22  Proklet bodi, kdor leži pri svoji sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:23  Proklet bodi, kdor leži pri svoji tašči! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:24  Proklet bodi, kdor skrivoma ubije svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:25  Proklet bodi, kdor sprejme darilo, da koga ubije in prelije nedolžno kri! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

27:26  Proklet bodi, kdor ne potrdi besed te postave, izpolnjujoč jih! In vse ljudstvo naj reče: Amen!

Chapter 28

28:1  In zgodi se, če boš marljivo poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in pazil, da izpolnjuješ vse njegove zapovedi, ki ti jih jaz zapovedujem danes, da te Gospod, tvoj Bog, stori višjega mimo vseh narodov na zemlji;

28:2  in pridejo nadte vsi ti blagoslovi in te dohité, ako boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga.

28:3  Blagoslovljen boš v mestu, blagoslovljen na njivi.

28:4  Blagoslovljen bo sad tvojega telesa, obrodek tvoje zemlje, prirastek tvoje živine, mladiči tvoje govedi in jagnjiči tvoje drobnice.

28:5  Blagoslovljen bo tvoj koš in kadunje tvoje.

28:6  Blagoslovljen boš, ko pojdeš noter, blagoslovljen tudi, ko pojdeš ven.

28:7  Gospod stori, da bodo tvoji sovražniki, ki se vzpno zoper tebe, poraženi pred teboj; po enem potu pridejo zoper tebe, a po sedmih potih bodo bežali pred teboj.

28:8  Zapove Gospod blagoslovu, da ti pride v žitnico in k vsakemu delu tvojih rok, in blagoslovil te bo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

28:9  Potrdi te Gospod sebi za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, ako boš hranil zapovedi Gospoda, svojega Boga, in hodil po njegovih potih.

28:10  In vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da se imenuješ po imenu Gospodovem, in bala se te bodo.

28:11  In Gospod stori, da boš imel obilje dobrega: sadú svojega telesa, prirastka svoje živine in pridelka svoje zemlje, v deželi, za katero je prisegel Gospod tvojim očetom, da ti jo da.

28:12  Gospod ti odpre bogato zakladnico svojo, nebo, da daje dež tvoji deželi o pravem času in da blagoslovi vse delo tvoje roke; in posojal boš mnogim narodom, sam pa ničesar ne jemal naposodo.

28:13  Postavi te Gospod, da bodeš glava, a ne rep; in bodeš samo zgoraj, ne pa spodaj, ako boš poslušal zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki ti jih jaz zapovedujem danes, da jih hraniš in izpolnjuješ,

28:14  in se ne ganeš od nobene besede, ki vam jih danes zapovedujem, ne na desno, ne na levo, da bi šel za drugimi bogovi in jim služil.

28:15  Ako pa ne boš poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi hranil in izpolnjeval vse zapovedi in postave njegove, ki ti jih danes zapovedujem: vse te prokletve pridejo nadte in te dohite.

28:16  Proklet boš v mestu, proklet na njivi.

28:17  Proklet bo tvoj koš in kadunje tvoje.

28:18  Proklet bo sad tvojega telesa, obrodek tvoje zemlje, prireja tvoje govedi in mladiči tvoje drobnice.

28:19  Proklet boš, ko pojdeš noter, proklet tudi, ko pojdeš ven.

28:20  Gospod pošlje nadte prokletstvo, zmešnjavo in grožnjo svojo v vsem, česar se lotiš z roko, da bi delal, dokler ne boš zatrt in dokler naglo ne pogineš, zaradi zla svojih dejanj, s katerimi si me zapustil.

28:21  Gospod naredi, da se ti prilepi kuga, dokler te ne pokonča s površja zemlje, v katero greš, da jo posedeš.

28:22  Gospod te udari z jetiko, mrzlico, vročico in s prisadom, s sušo, s snetjo in z rjo, in zasledovale te bodo nadloge, dokler ne pogineš.

28:23  Nebo, ki ti je nad glavo, bode bronasto, in zemlja, ki po njej hodiš, železna.

28:24  Gospod da tvoji deželi za dež prah in pepel, z neba bo padal nate, dokler ne boš pokončan.

28:25  Gospod dopusti, da te porazijo tvoji sovražniki pred seboj: po enem potu pojdeš proti njim, a po sedmih potih boš bežal pred njimi; in pestili te bodo po vseh kraljestvih na zemlji.

28:26  In truplo tvoje bode v živež vsem pticam pod nebom in zverem na zemlji, in nikogar ne bo, da bi jih preplašil.

28:27  Gospod te udari z egiptovskim ugnidjem, s tvori, s skrumbami in z garjami, da ne boš mogel ozdraveti.

28:28  Udari te Gospod z blaznostjo, slepoto in s plašljivostjo srca.

28:29  Tipal boš opoldne, kakor slepec tiplje v temi, in na svojih potih ne boš imel nobene sreče; tlačili te bodo in oplenjevali vse dni, a ne bo nikogar, da bi te rešil.

28:30  Ženo si zaročiš, a drug bo spal pri njej; hišo si sezidaš, a ne boš prebival v njej; vinograd zasadiš, a njegovega sadu ne boš užival.

28:31  Vol tvoj bo zaklan pred tvojimi očmi, a ne boš jedel njegovega mesa; osel tvoj ti bo s silo vzet izpred obličja, pa ga ne bo več nazaj; tvoje ovce bodo dane tvojim sovražnikom, in ne bo ti pomočnika.

28:32  Tvoji sinovi in hčere bodo izročeni drugemu narodu, da oči tvoje vidijo in ginejo od koprnenja po njih vse dni; a moči ne bo v tvojih rokah:

28:33  Sad tvoje zemlje in ves tvoj trud užije narod, ki ga ne poznaš; in bodo te samo tlačili in pestili vse tvoje žive dni,

28:34  tako da izgubiš pamet spričo tega, kar bodo morale videti tvoje oči.

28:35  Gospod te udari s hudimi grčami na kolenih in na mečih, da ti ne bode ozdravljenja od podplatov do temena.

28:36  Gospod popelje tebe in tvojega kralja, ki ga postaviš nad seboj, med narod, katerega nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, in ondi boš služil drugim bogovom, lesu in kamenju.

28:37  In bodeš v grozo, v pregovore in zabavljice med vsemi ljudstvi, kamor te zažene Gospod.

28:38  Veliko semena odneseš na polje, a malo spraviš, zakaj kobilice požro vse.

28:39  Vinograde zasadiš in jih boš obdeloval, a ne boš ne vina pil, ne grozdja trgal, kajti črvi ga bodo snedli.

28:40  Oljke boš imel po vseh krajih svojih, a ne boš se mazilil z oljem, zakaj tvoja oljka se sama otrebi.

28:41  Sinove in hčere boš rodil, in vendar ne bodo tvoji, ker pojdejo v ujetništvo.

28:42  Vse tvoje drevje in sad tvoje zemlje posedejo kobilice.

28:43  Tujec, ki je pri tebi, bo stopal nadte više in više, ti pa boš padal vedno globokeje.

28:44  On ti bo posojal, ti pa mu nikdar ne posodiš; on bode glava, ti pa rep.

28:45  In vsa ta prokletstva pridejo nad te in te bodo preganjala in te dohite, da pogineš, zato ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da držiš zapovedi in postave njegove, ki ti jih je ukazal;

28:46  in ta prokletstva bodo nad teboj v znamenje in čudenje in nad tvojim zarodom vekomaj,

28:47  zato ker nisi služil Gospodu, svojemu Bogu, z veseljem in z radostnim srcem, ko si imel vsega obilost.

28:48  Zato ti bode služiti svojim sovražnikom, ki jih pošlje Gospod zoper tebe, ob lakoti in žeji, v nagoti in vsem pomanjkanju. Železen jarem ti položi na vrat, dokler te ne zatare.

28:49  Gospod pripelje nadte narod od daleč, od kraja zemlje, ki leti kakor orel, narod, čigar jezika ne razumeš;

28:50  narod trdega obličja, ki se ne ozira na osebo starčka in se mladine ne usmili.

28:51  Ta pojé prirastke tvoje živine in zemlje tvoje, dokler ne boš pokončan; in ne ostavi ti ničesar, ne žita, ne vina, ne olja, ne prireje tvoje govedi, ne mladičev tvoje drobnice, dokler te ne zatare.

28:52  In pritiskal bo nate ob vseh vratih tvojih, dokler ne razruši po vsej deželi visokih in močnih tvojih zidov, na katere se zanašaš; pritiskal bo nate ob vseh vratih po vsej deželi tvoji, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog.

28:53  Tedaj boš jedel svojega telesa sad, meso sinov in hčer svojih, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog, pri obleganju in v stiski, s katero te bo stiskal tvoj sovražnik.

28:54  Mehak mož med vami in zelo razvajen bo nevoščljivo gledal svojega brata in ženo svojega naročja in ostale svoje otroke, ki mu še preostanejo,

28:55  ne hoteč dati nikomur izmed njih mesa svojih otročičev, ki ga bo jedel, ker mu ničesar ne preostane pri obleganju in v stiski, s katero te bo stiskal sovražnik tvoj v vseh tvojih vratih.

28:56  Mehka in razvajena ženska med vami, ki še od mehkosti in razvajenosti ni poskusila postaviti stopala svojega na tla, bo nevoščljivo gledala moža svojega naročja in svojega sina in hčer svojo,

28:57  zaradi trebeža, ki pride iz nje pri porodu, in zaradi otrok, katere porodi; kajti jedla jih bo skrivaj ob pomanjkanju vseh reči, pri obleganju in v stiski, s katero te bo stiskal sovražnik tvoj v tvojih vratih.

28:58  Ako ne boš pazil, da izpolniš vse besede te postave, zapisane v tej knjigi, da bi se bal tega slavnega in grozovitega imena, Gospoda, svojega Boga:

28:59  tedaj pripravi Gospod tebi in zarodu tvojemu čudovite nadloge, nadloge velike in dolgotrajne, hude in dolge bolezni.

28:60  In pošlje nadte zopet vse kužne bolezni egiptovske, katerih si se bal, in te opne ž njimi.

28:61  Tudi vse bolezni in vse nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, pošlje Gospod nadte, dokler ne boš iztrebljen.

28:62  In malo število vas ostane, dasi vas je bila množica kakor zvezd na nebu, zato ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga.

28:63  In kakor je bilo Gospodu veselje, dobro vam storiti in vas množiti, tako mu bode veselje, vas pogubljati in pokončavati, in potrebljeni boste s površja dežele, v katero greste, da jo posedete.

28:64  In Gospod te razkropi med vsa ljudstva, od enega konca zemlje do drugega, in tam boš služil tujim bogovom, katerih nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, lesu in kamenu.

28:65  In med temi narodi ti ne bode pokoja, in počivališča ne bo stopalu tvoje noge; in Gospod ti da trepetajoče srce, medle oči in onemoglo dušo.

28:66  In tvoje življenje bo kakor na niti viseče tebi pred očmi, in v trepetu bodeš po noči in po dnevi, in ne boš si v svesti življenja svojega.

28:67  Zjutraj porečeš: O da bi bil že večer! in zvečer porečeš: O da bi bilo že jutro! zaradi strahu svojega srca, v katerem boš trepetal, in zaradi tega, kar boš moral gledati s svojimi očmi.

28:68  In pripelje te Gospod nazaj v Egipt na ladjah, po potu, o katerem sem ti rekel: Ne boš ga več videl, in ondi se boste prodajali svojim sovražnikom za sužnje in za sužnjice, a kupcev ne bo.

Chapter 29

29:1  To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu skleniti s sinovi Izraelovimi v deželi Moabski, razen zaveze, ki jo je sklenil ž njimi na Horebu.

29:2  In Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim je govoril: Sami ste videli vse, kar je Gospod storil vam pred očmi v Egiptovski deželi Faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej deželi njegovi:

29:3  velike izkušnje, ki so jih videle vaše oči, tista znamenja in velike čudeže.

29:4  Toda Gospod vam ni dal srca, da bi umeli, in oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali, do tega dne.

29:5  In vodil sem vas štirideset let po puščavi; oblačilo se ni prestaralo na vas in obuvalo ne raztrgalo na nogah vaših.

29:6  Kruha niste jedli, tudi vina in močne pijače niste pili, da bi spoznali, da jaz sem Gospod, Bog vaš.

29:7  In ko ste prišli v ta kraj, Sihon, kralj v Hesbonu, in Og, kralj v Basanu, sta prišla nam nasproti se vojskovat, in smo ju porazili

29:8  in zavzeli smo njiju deželo in jo dali v dediščino Rubenskim in Gadskim in polovici Manasejevega rodu.

29:9  Hranite torej besede te postave in jih izpolnjujte, da boste imeli srečo v vsem, kar počenjate.

29:10  Danes stojite vsi pred Gospodom, Bogom svojim, vaši poglavarji, vaši rodovi, vaši starejšine in oblastniki, vsi Izraelovi možje,

29:11  vaši otročiči, vaše žene, tudi tujci vaši, ki bivajo v vašem taboru, od tistega, ki seka drva, do njega, ki nosi vodo:

29:12  da vstopite v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo Gospod, tvoj Bog, sklepa danes s teboj;

29:13  da te danes potrdi sebi za ljudstvo ter da ti bode za Boga, kakor ti je govoril in kakor je prisegel očetom tvojim, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

29:14  A ne sklepam te zaveze in te prisege z vami samimi,

29:15  marveč enako ž njim, ki tu danes stoji z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor ž njim, ki ga danes ni tukaj z nami.

29:16  Kajti veste, kako smo prebivali v deželi Egiptovski in kako smo prešli skozi narode, mimo katerih smo šli,

29:17  in videli ste njih ostude in njih malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi.

29:18  Pazite, da ne bo med vami moža ali žene, družine ali rodú, čigar srce se odvrača danes od Gospoda, našega Boga, da bi šel služit bogovom onih narodov; da ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin;

29:19  in čeprav sliši besede te kletve, vendar se blagoslavlja v svojem srcu in govori: Mir mi bode, čeprav živim po zakrknjenosti svojega srca; da naj pogine pijani z žejnim vred.

29:20  Ne bo mu hotel Gospod odpustiti, temuč takrat vzkipi Gospodova jeza in njegova gorečnost proti tistemu možu, in ležala bo na njem vsa kletev, ki je pisana v tej knjigi, in Gospod izbriše njegovo ime izpod neba.

29:21  In Gospod ga odmeni v nesrečo izmed vseh Izraelovih rodov, soglasno z vsemi kletvami zaveze, zapisane v tej knjigi postave.

29:22  In poreče prihodnji rod, otroci vaši, ki nastopijo za vami, in inostranec, ki pride iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je bolno storil Gospod,

29:23  ter da je vsa zemlja le žveplo in sol, pogorišče, ki se ne obseva in ki ne rodi, ki na njej ne raste bilje kakor v kraju razdejane Sodome in Gomore, Adame in Seboima, ki jih je Gospod pokončal v jezi in togoti svoji –

29:24  da, vsi narodi poreko: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? kaj pomeni žar te jeze velike?

29:25  Tedaj jim odgovore: Zato, ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil ž njimi, ko jih je vodil iz dežele Egiptovske,

29:26  in so šli in služili drugim bogovom ter se jim poklanjali, bogovom, katerih niso poznali in katerih jim on ni bil pridelil.

29:27  Zato se je razvnela Gospodova jeza proti tej deželi, da je pripravil nadnjo vse prokletstvo, ki je pisano v tej knjigi;

29:28  in Gospod jih je izruval iz njih dežele v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.

29:29  Skrivne reči so Gospoda, našega Boga, a kar je razodetega, naše je in naših otrok vekomaj, da bi izpolnjevali vse besede tega zakona.

Chapter 30

30:1  In zgodi se, ko pridejo nadte vse te besede, blagoslov in prokletstvo, ki sem ti ga predložil, in se jih spomniš v svojem srcu med vsemi narodi, kamor te je pognal Gospod, tvoj Bog,

30:2  in se izpreobrneš h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal njegov glas po vsem, kar ti danes zapovedujem, ti in tvoji otroci, iz vsega srca svojega in z vso dušo svojo:

30:3  tedaj pripelje Gospod, tvoj Bog, nazaj ujetnike tvoje in se te usmili in te zopet zbere izmed vseh ljudstev, kamor te je razkropil Gospod, tvoj Bog.

30:4  Ako bi bili razkropljenci tvoji ob koncu neba, tudi odondod te zbere Gospod, tvoj Bog, in odondod te prinese;

30:5  in Gospod, tvoj Bog, te pripelje v deželo, ki so jo posedli očetje tvoji, in dobiš jo ti; in dobro ti stori in te pomnoži bolj nego očete tvoje.

30:6  In Gospod, tvoj Bog, obreže srce tvoje in tvojega zaroda srce, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca svojega in z vso dušo svojo, da bi živel.

30:7  In Gospod, tvoj Bog, dene vse te kletve na sovražnike tvoje in na tiste, ki te črté, ki so te preganjali.

30:8  Ti pa se izpreobrneš in boš poslušal glas Gospodov in izpolnjeval vse zapovedi njegove, ki ti jih zapovedujem danes.

30:9  In Gospod, tvoj Bog, stori, da boš imel obilje pri vsem delu svoje roke, v sadu svojega telesa, v prireji živine in v pridelku zemlje svoje, tebi v dobro; zakaj Gospod se te bo zopet veselil tebi v dobro, kakor se je bil veselil očetov tvojih,

30:10  ko boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga, izpolnjujoč njegove zapovedi in postave, ki so pisane v tej knjigi zakona, ko se izpreobrneš h Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem svojim in z vso dušo svojo.

30:11  Zakaj ta zapoved, ki ti jo jaz danes zapovedujem, ni previsoka zate, tudi ni daleč od tebe;

30:12  ni v nebesih, da bi rekel: Kdo stopi za nas v nebesa in nam jo prinese, da bi jo slišali in po njej ravnali?

30:13  Tudi ni onostran morja, da bi rekel: Kdo pojde čez morje za nas ter nam jo prinese, da bi jo slišali in po njej ravnali?

30:14  Ampak prav blizu ti je ta beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem, da bi jo izpolnjeval.

30:15  Poglej, predložil sem ti danes življenje in dobro, smrt in hudo

30:16  s tem, da ti danes zapovedujem, da ljubi Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih potih in drži zapovedi, postave in sodbe njegove, da bi živel in se množil ter da bi te blagoslovil Gospod, tvoj Bog, v deželi, v katero greš, da jo posedeš.

30:17  Ako se pa odvrne tvoje srce in ne boš poslušal, ampak se daš premotiti ter se boš drugim bogovom poklanjal in jim služil:

30:18  oznanjam vam danes, da gotovo poginete; ne podaljšate svojih dni v deželi, v katero si namenjen iti čez Jordan, da jo posedeš.

30:19  Za priči proti vam kličem danes nebo in zemljo. Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj,

30:20  da ljubiš Gospoda, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš; zakaj v tem je tvoje življenje in podaljšanje tvojih dni, da bi prebival v deželi, za katero je Gospod prisegel očetom tvojim, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo da.

Chapter 31

31:1  In šel je Mojzes in govoril te besede vsemu Izraelu.

31:2  In jim reče: Sto in dvajset let sem danes star, ne morem več hoditi ven in noter, tudi mi je rekel Gospod: Ne pojdeš čez ta Jordan.

31:3  Gospod sam, tvoj Bog, pojde tja pred teboj, on iztrebi tiste narode pred teboj, da posedeš njih last; Jozue, ta pojde tja pred teboj, kakor je Gospod govoril.

31:4  In Gospod jim stori, kakor je storil Sihonu in Ogu, kraljema Amorejcev, in njih deželi, katere je pokončal.

31:5  In Gospod vam jih izroči, in storite jim po vsej zapovedi, ki sem vam jo zapovedal.

31:6  Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne prestrašite se vpričo njih; zakaj Gospod, tvoj Bog, on je, ki gre s teboj; ne odtegne se ti in te ne zapusti.

31:7  In Mojzes pokliče Jozueta in mu reče pred očmi vsega Izraela: Bodi močan in srčen; zakaj ti pojdeš s tem ljudstvom v deželo, ki je zanjo prisegel Gospod njih očetom, da jim jo da, in ti jim jo razdeliš v dediščino.

31:8  Gospod pa, on je, ki pojde pred teboj; on bode s teboj, ne odtegne se ti in te ne zapusti: ne boj se in ne plaši se!

31:9  In Mojzes je napisal ta zakon in ga je izročil duhovnikom, sinom Levijevim, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, in vsem starejšinam Izraelovim.

31:10  In Mojzes jim zapove, rekoč: Ob koncu vsakega sedmega leta, v določeni čas leta odpuščanja, pri prazniku šatorov,

31:11  ko pride ves Izrael prikazovat se pred Gospodom, tvojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli, beri ta zakon vpričo vsega Izraela, da vsi slišijo.

31:12  Zberi ljudstvo, može in žene in otročiče in tujce, ki so v tvojih mestih, da bi čuli in da bi se učili bati se Gospoda, Boga vašega, in paziti, da izpolnjujejo vse besede tega zakona;

31:13  da bi slišali tudi njih otroci, ki še ne umejo tega, in se učili bati se Gospoda, vašega Boga, vse dni, dokler boste živeli v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo posedete.

31:14  Tedaj reče Gospod Mojzesu: Glej, bližajo se ti dnevi, da umrješ. Pokliči Jozueta in postavita se v shodnem šatoru, da mu dam zapoved. Gresta torej Mojzes in Jozue in se postavita v shodnem šatoru.

31:15  In Gospod se prikaže v šatoru v oblakovem stebru, in oblakov steber je stal ob vratih v šator.

31:16  In Gospod reče Mojzesu: Glej, ko boš ležal z očeti svojimi, vstane to ljudstvo in pojde nečistujoč za tujimi bogovi tiste dežele, v katero gredo prebivat, in me zapuste in prelomijo zavezo mojo, ki sem jo sklenil ž njimi.

31:17  In jeza moja se vname zoper nje v tistem času, in zapustim jih in skrijem obličje svoje pred njimi, da bodo pokončani. In pridejo nadnje mnoge nesreče in bridkosti, tako da poreko v tistem času: Ni li prišlo tolikanj hudega nad nas, ker ni našega Boga med nami?

31:18  Jaz pa gotovo skrijem obličje svoje v tistem času zaradi vsega hudega, kar so storili s tem, da so se obračali k tujim bogovom.

31:19  Sedaj torej si napišite to pesem, in nauči jo sinove Izraelove in jo deni v njih usta, da mi bodi ta pesem priča zoper Izraelove sinove.

31:20  Kajti ko jih pripeljem v deželo, ki sem jo s prisego obljubil njih očetom, kjer teče mleko in med, in oni bodo jedli in se nasitijo in odebelé: tedaj se obrnejo k drugim bogovom in jim bodo služili, mene pa zaničevali in prelomili zavezo mojo.

31:21  Ko jih torej zadenejo mnoge nesreče in bridkosti, naj govori ta pesem zoper nje kot priča; kajti ne odpravi je pozabljenje iz ust njih zaroda. Vem namreč njih misli, s katerimi se pečajo že zdaj, preden sem jih pripeljal v deželo, ki sem jim jo prisegel.

31:22  Napisal je torej Mojzes to pesem tisti dan in jo učil lzraelove sinove.

31:23  In zapove Jozuetu, sinu Nunovemu, in reče: Bodi močan in srčen, zakaj ti pripelješ sinove Izraelove v deželo, za katero sem jim prisegel, in jaz bodem s teboj.

31:24  Ko pa je Mojzes zapisal besede te postave v knjigo in je končal,

31:25  zapove levitom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, rekoč:

31:26  Vzemite to knjigo postave in jo položite ob strani skrinje zaveze Gospoda, svojega Boga, in tam naj ostane kot priča zoper tebe, Izrael.

31:27  Zakaj jaz poznam upornost in trdovratnost tvojo. Glejte, do danes, ko še z vami živim, ste bili uporni Gospodu, koliko bolj bodete po moji smrti!

31:28  Zberite k meni vse starejšine svojih rodov in svoje oblastnike, da govorim na njih ušeša te besede in pozovem nebo in zemljo za priči zoper nje.

31:29  Vem namreč, da boste po moji smrti docela popačeno ravnali in odstopili s poti, katero sem vam zapovedal. Zato vas zadene nesreča v poslednjih dneh, ker boste počenjali, kar je hudo v Gospodovih očeh, da ga dražite v jezo z delom svojih rok.

31:30  In govoril je Mojzes besede te pesmi na ušesa vsega zbora Izraelovega prav do konca.

Chapter 32

32:1  Poslušajte, nebesa, ker hočem govoriti, in zemlja naj čuje moj ih ust besede!

32:2  Kaplja naj kot dež nauk moj, pada liki rosa govor moj, kakor pršica na mlado travo, kakor moča na zelenjavo,

32:3  kajti oznanjati hočem ime Gospodovo. Priznajte velikost našemu Bogu!

32:4  On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.

32:5  Popačeno so ravnali ž njim, ne kot njegovi otroci, madež je na njih: izprijen rod so in zvit.

32:6  Ali tako povračaš Gospodu, o neumno in nespametno ljudstvo? Ni li on oče tvoj, ki si te je pridobil? On te je naredil in te utrdil.

32:7  Spomni se starodavnih dni, pomisli na leta minulih rodov! Vprašaj očeta svojega, on ti oznani, starce svoje, in ti povedo!

32:8  Ko je Najvišji delil narodom dediščino, ko je razdruževal človeške otroke, je določil meje ljudstvom po številu Izraelovih sinov.

32:9  Zakaj Gospodov delež je ljudstvo njegovo, Jakob je njemu odmerjena dediščina.

32:10  Našel ga je v deželi puščave, v pustinji, v tuljenju divjega kraja; obdal ga je, pazil je nanj, varoval ga je kakor očesa svojega punčico.

32:11  Kakor orel izpodbuja k letanju gnezdnike svoje in nad svojimi mladiči leta, razprostira peruti svoje, jih nanje jemlje in jih nosi na krilih svojih:

32:12  tako ga je Gospod sam vodil in ni bilo ž njim tujega boga nobenega.

32:13  Dal mu je, da jezdi čez višine dežele, in jedel je sadove polja, in dal mu je srkati med iz skale in olje iz kremenja;

32:14  maslo od goved in mleko od ovac, s tolstino jagnjet pitanih in ovnov, basanskih sinov, in kozličev z najboljšim jedrom pšenice; tudi si pil grozdovo kri, vino močno.

32:15  In Ješurun je odebelel in je brcal; odebelil si se in izpital in močan si postal – tedaj je zapustil Boga, ki ga je ustvaril, in za malo je štel Skalo rešenja svojega.

32:16  Razvnemali so ga s tujimi bogovi, z gnusobami so ga dražili v jezo.

32:17  Darovali so hudim duhovom, ki niso Bog, bogovom, ki jih niso poznali, novim bogovom, ki so pred kratkim nastopili, ki se jih niso bali vaši očetje.

32:18  Vnemar si pustil Skalo, ki te je plodila, in Boga mogočnega, ki te je rodil, si pozabil.

32:19  In Gospod je videl, in jih je zavrgel, vznevoljen nad sinovi in hčerami svojimi.

32:20  Rekel je: Skriti jim hočem obličje svoje, gledal bom, kaj bode njih konec; ker so silno popačen rod, otroci, ki ni v njih nič vere.

32:21  Razvneli so me s tistim, kar ni Bog mogočni, dražili so me v jezo z ničemurnostmi svojimi: tudi jaz jih razvnamem s tistimi, ki niso ljudstvo, razdražim jih z nespametnim poganskim narodom.

32:22  Kajti ogenj se je vnel po mojem srdu in bo gorel do najspodnjega pekla, in požre zemljo z obrodkom njenim in vžge podstave gorá.

32:23  Nakopičim nadnje nesreče; pšice svoje uporabim proti njim.

32:24  Obnemorejo od lakote, požre jih vročica in strupena kuga; pošljem mednje zobe zverin in strup tistih, ki se plazijo po prahu.

32:25  Zunaj jih naj mori meč in v hišah strah, mladeniča in devico, dojenca in starca.

32:26  Rekel bi: Razpihnem jih, izbrišem njih spomin med ljudmi,

32:27  ako bi se ne bal sovražnikove žalitve, da ne bi njih zatiralci napak umeli, da ne bi govorili: Naša roka je vzvišena in Gospod ni vsega tega storil.

32:28  Zakaj narod so, ki si ne zna svetovati, in razumnosti ni v njih.

32:29  O da bi bili modri, bi bili razumeli to, pomislili bi bili zadnji konec svoj!

32:30  Kako bi mogel eden poditi jih tisoč in dva pognati v beg deset tisoč? Ne li zato, ker jih je prodala njih Skala in jih sovražnikom izročil Gospod?

32:31  Ni namreč njih skala kakor naša Skala; sovražniki naši sami naj to presodijo!

32:32  Zakaj njih vinska trta je od trte sodomske in s poljan Gomorskih: njih grozdje je strupeno grozdje, trpke so njih jagode.

32:33  Njih vino je kakor zmajev sline in grozoviti strup gadov.

32:34  Ni li to shranjeno pri meni, zapečateno med mojimi zakladi?

32:35  Moje je maščevanje, jaz povrnem ob času, ko jim opolzne noga: kajti blizu je dan njih pogube, in kar jim je določeno, pride hitro.

32:36  Zakaj Gospod se potegne za pravdo svojega ljudstva, in hlapcev svojih se usmili, ko uvidi, da je pošla njih moč in da nikogar ni več, ne uklenjenega, ne prostega.

32:37  In poreče: Kje so njih bogovi, skala, h kateri so pribegali?

32:38  ki so jedli njih žrtev tolstino in pili njih pitnih daritev vino? Vstanejo naj in vam pomorejo, bodo naj vam pokrovitelji!

32:39  Poglejte zdaj, da jaz, jaz sem vedno isti ter da ni boga zraven mene: jaz umorim in oživim, jaz udarim in ozdravim, in ni ga, ki bi otel iz moje roke.

32:40  Kajti roko svojo dvigam proti nebu in pravim: Vekomaj živim!

32:41  Kadar nabrusim bliskavi meč svoj in roka moja seže po sodbi, se bom maščeval nad nasprotniki svojimi in povrnem sovražilcem svojim.

32:42  Upijanim pšice svoje s krvjo in meč moj bo žrl meso – s krvjo ubitih in ujetih, z glave vojvod sovražnikovih.

32:43  Veselite se, poganski narodi, z ljudstvom njegovim! zakaj on bo maščeval kri svojih hlapcev in osveto povrne svojim nasprotnikom, in izvrši poravnavo za deželo svojo, za ljudstvo svoje.

32:44  In prišel je Mojzes ter govoril vse besede te pesmi na ušesa ljudstvu, on in Jozue, sin Nunov.

32:45  In ko je do konca izgovoril vse te besede vsemu Izraelu,

32:46  jim reče: Vtisnite si v srce vse besede, ki vam jih danes izpričujem; zato da zapoveste otrokom svojim, da hranijo in izpolnjujejo vse besede tega zakona.

32:47  Zakaj to ni prazna beseda za vas, marveč to je vaše življenje, in po tej besedi boste podaljšali svoje dni v zemlji, v katero greste čez Jordan, da jo posedete.

32:48  In Gospod je govoril Mojzesu tisti dan, rekoč:

32:49  Pojdi na to gorovje Abarim, na goro Nebo, ki je v deželi Moabski nasproti Jerihu, in poglej deželo Kanaansko, ki jo dam v lastnino sinovom Izraelovim,

32:50  in umri na gori, na katero pojdeš, in boš zbran k svojemu ljudstvu, kakor je umrl Aron, tvoj brat, na gori Horu in je bil zbran k ljudstvu svojemu;

32:51  zato ker sta mi bila nezvesta med sinovi Izraelovimi pri Vodi prepira v Kadesu v Zinski puščavi, ker me nista svetega izkazala sredi sinov Izraelovih.

32:52  Pred seboj boš pač videl deželo, ki jo dajem sinovom Izraelovim, ali tja v deželo samo ne prideš.

Chapter 33

33:1  To pa je blagoslov, s katerim je blagoslovil Mojzes, mož Božji, Izraelove sinove pred svojo smrtjo.

33:2  In dejal je: Gospod je prišel s Sinaja, in vstal jim je s Seira; prikazal se je v svetlobi iznad gore Paranske in prišel od desettisočev svetih; v njegovi desnici je bila ognjena postava zanje.

33:3  Res, On ljubi ljudstva! Vsi njih svetniki so v tvoji roki; sedli so pri nogah tvojih, vsak prejme od govorov tvojih.

33:4  Postavo nam je zapovedal Mojzes, dedino zboru Jakobovemu.

33:5  In on je bil kralj v Ješurunu, ko so se zbrali poglavarji ljudstva, vsi rodovi Izraelovi skupaj.

33:6  Živi naj Ruben in ne umrje, a malo bodi mož njegovih število.

33:7  In to bodi Judi; in rekel je: Sliši, o Gospod, Judov glas in ga pripelji k ljudstvu njegovemu; s svojimi rokami naj se vojskuje zanje, in ti mu bodi pomoč zoper njegove zatiralce.

33:8  In za Levija je rekel: Tumim tvoje in Urim tvoje, Gospod, je pri možu, ki ga ljubiš, ki si ga izkušal v Masi, s katerim si se prepiral pri vodi Meribski;

33:9  ki je rekel o svojem očetu in materi svoji: Nisem ju videl, tudi bratov svojih ni pripoznal in za otroke svoje ni vedel. Kajti leviti so ohranili tvojo besedo in vzdržali zavezo tvojo.

33:10  Učili bodo Jakoba tvoje sodbe in Izraela postavo tvojo; pokladali bodo kadilo pred tvoje obličje in cele žgalne daritve na oltar tvoj.

33:11  Blagoslovi, Gospod, moč njegovo in milo sprejmi rok njegovih delo; udari ledja njih, ki se vzdigujejo zoper njega, in njih, ki ga sovražijo, da več ne vstanejo.

33:12  Za Benjamina je rekel: Ljubljenec Gospodov bo varno prebival pri njem; zaslanja ga ves dan in prebiva med ramami njegovimi.

33:13  In za Jožefa je rekel: Blagoslovljena bodi od Gospoda dežela njegova s predragim darom neba, z roso, in z globino, ki leži spodaj,

33:14  in z najdražjimi pridelki od solnca, in z najdražjimi prirastki od mesecev,

33:15  in z najboljšimi rečmi starodavnih gorá, in z najdražjimi darovi večnih hribov,

33:16  in z najdražjimi rečmi zemlje in njene obilnosti. In blagovoljnost njega, ki je prebival v grmu, naj pride na glavo Jožefovo in na teme odličnega med svojimi brati.

33:17  Veličastvo njegovo je kakor prvenca med junci in rogovi njegovi so kakor rogovi divjega bivola: ž njimi bo bodel vsa ljudstva tja do krajev zemlje; in to so desettisoči Efraimovi in to tisoči Manasejevi.

33:18  Za Zebulona pa je rekel: Veséli se, Zebulon, svojega izhoda in, Isahar, svojih šatorov!

33:19  Pokličeta ljudstva na goro, tam bodo darovali pravičnosti daritve; kajti sesala bosta obilnost morja in skrite zaklade peska.

33:20  Za Gada pa je rekel: Blagoslovljen bodi, ki razširja prostor Gadu: kakor levinja počiva in raztrga ramo, tudi teme.

33:21  In prvino dežele je izbral zase, kajti ondi je bil delež ohranjen postavodajalcu; in šel je s poglavarji ljudstva, izvršil je pravico Gospodovo in sodbe njegove z Izraelom.

33:22  In za Dana je rekel: Dan je mlad lev, ki priskače iz Basana.

33:23  Za Neftalija pa je rekel: O Neftali, nasičen z blagovoljnostjo in poln blagoslova Gospodovega: posédi zahodno in južno stran!

33:24  In za Aserja je rekel: Blagoslovljen bodi Aser s sinovi; prijeten bodi svojim bratom in naj pomaka v olje nogo svojo.

33:25  Od železa in brona naj bodo zapahi tvoji, in kakršni dnevi tvoji, taka bodi moč tvoja.

33:26  Ni ga, ki bi bil enak Bogu mogočnemu, o Ješurun, ki prijezdi po nebu tebi v pomoč in v veličastvu svojem na oblakih.

33:27  Bog večnosti ti je prebivališče in pod teboj so večne rame; in on žene sovražnika pred teboj in veli: Pokončaj jih!

33:28  In Izrael prebiva na varnem in posebe vrelec Jakobov, v deželi žita in vina, in izpod njegovega neba kaplja rosa.

33:29  Blažen si, o Izrael! Kdo ti je enak, ljudstvo, rešeno po Gospodu, ki je ščit pomoči tvoje in meč veličastva tvojega! In sovražniki tvoji se ti bodo laskali, ti pa boš stopal po njih višavah.

Chapter 34

34:1  In Mojzes je šel gori s planjav Moabskih na goro Nebo, na vrh Pizge, ki je nasproti Jerihu. In Gospod mu je pokazal vso pokrajino Gileadsko do Dana

34:2  in ves Neftalijev kraj in Efraimovo in Manasejevo pokrajino in vso deželo Judovo do zadnjega morja,

34:3  in južno stran in ravnino ob Jordanu, nižavo ob Jerihu, palmovem mestu, do Zoarja.

34:4  In mu reče Gospod: To je dežela, ki sem zanjo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, rekoč: Dati jo hočem tvojemu semenu. Dal sem ti, da jo vidiš z očmi svojimi, vanjo pa ne pojdeš.

34:5  Umrl je torej Mojzes, hlapec Gospodov, ondi v Moabski deželi po besedi Gospodovi.

34:6  In pokopal ga je v dolini, v deželi Moabski, nasproti Bet-peorju; ali nihče ne ve za njegov grob do današnjega dne.

34:7  Bil pa je Mojzes sto in dvajset let star, ko je umrl; oko mu ni otemnelo in moč njegova ni opešala.

34:8  In sinovi Izraelovi so plakali za Mojzesom na planjavah Moabskih trideset dni, in dopolnjeni so bili dnevi jokanja, žalovanja za Mojzesom.

34:9  Jozue pa, sin Nunov, je bil napolnjen duha modrosti; zakaj Mojzes je bil položil svoje roke nanj. In sinovi Izraelovi so ga poslušali in delali, kakor je bil Gospod ukazal Mojzesu

34:10  A ni nastopil več noben prorok v Izraelu, enak Mojzesu, katerega bi bil Gospod poznal od obličja do obličja,

34:11  po vseh znamenjih in čudežih, ki jih ga je poslal Gospod izvršit v deželi Egiptovski proti Faraonu in proti vsem njegovim služabnikom in proti vsej deželi njegovi,

34:12  in po vsej mogočni roki in po vseh velikih in grozovitih delih, ki jih je storil Mojzes pred očmi vsega Izraela.