SloChraska - Proverbs

Chapter 1

1:1  Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:

1:2  da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,

1:3  da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,

1:4  da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.

1:5  Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,

1:6  da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.

1:7  Strah Gospodov je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.

1:8  Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:

1:9  kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.

1:10  Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.

1:11  Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;

1:12  pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;

1:13  vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;

1:14  srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –

1:15  sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!

1:16  Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.

1:17  Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,

1:18  oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!

1:19  Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.

1:20  Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;

1:21  vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:

1:22  Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?

1:23  Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.

1:24  Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,

1:25  temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:

1:26  zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;

1:27  kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.

1:28  Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:

1:29  zato ker so sovražili znanje in strahu Gospodovega niso izvolili,

1:30  svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.

1:31  Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.

1:32  Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.

1:33  Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.

Chapter 2

2:1  Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje,

2:2  tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti;

2:3  če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas,

2:4  če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade:

2:5  tedaj boš razumel strah Gospodov in dosežeš spoznanje Božje.

2:6  Kajti Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.

2:7  On je zavaroval uspeh poštenim, ščit je njim, ki žive brezmadežno,

2:8  da bi vztrajali na potih pravice; on čuva hojo svetnikov svojih.

2:9  Tedaj boš razumel pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo.

2:10  Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji,

2:11  razsodnost bo pazila nate, umnost te bo stražila,

2:12  da te otme slabega pota, mož, ki spačenosti govoré,

2:13  ki zapuščajo pota poštenja, da bi hodili po stezah teme,

2:14  ki jim je veselje delati zlo, radujejo se v spačenostih najhujših,

2:15  katerih pota so kriva, trdovratni so na stezah svojih!

2:16  da te otme žene tuje, tujke, ki se dobrika z besedami gladkimi,

2:17  ki zapušča mladosti svoje vodnika in zabi Boga svojega zavezo.

2:18  Kajti v smrt se nagiblje hiša njena in v smrtne sence njene steze:

2:19  katerikoli zahajajo k njej, ne povrnejo se in ne dosežejo življenja potov.

2:20  Zato hódi po potu dobrih in vztrajaj na stezah pravičnikov!

2:21  Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej.

2:22  Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.

Chapter 3

3:1  Sin moj, nauka mojega ne zabi, temuč zapovedi moje naj hrani srce tvoje;

3:2  kajti dni dolgost in življenje mnogoletno in mir ti dodelé.

3:3  Milost in resnica naj te ne zapustita; priveži ju okrog grla svojega, zapiši ju na srca svojega deščico:

3:4  tako dosežeš milost in uspeh najboljši, pred očmi Božjimi in človeškimi.

3:5  Upaj v Gospoda iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.

3:6  Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.

3:7  Ne štej sam sebe za modrega; boj se Gospoda in ogiblji se hudega.

3:8  To bode zdravilo životu tvojemu in krepilo tvojim kostem.

3:9  Časti Gospoda z blagom svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih:

3:10  tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.

3:11  Karanja Gospodovega, sin moj, ne zametaj in strahovanje njegovo naj ti ne preseda:

3:12  zakaj kogar Gospod ljubi, tega strahuje, in to kakor oče sina, katerega ima rad.

3:13  Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti!

3:14  Boljša je namreč nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata.

3:15  Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo.

3:16  Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast.

3:17  Pota njena so miline pota in vse steze njene mir.

3:18  Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.

3:19  Gospod je z modrostjo ustanovil zemljo, nebesa je postavil z umnostjo.

3:20  Po znanju njegovem so se razklala brezna in oblaki kapljajo roso.

3:21  Sin moj, naj ti to ne izgine izpred oči: hrani zdravo pamet in premišljenost,

3:22  in bodeta življenje duši tvoji in lepotina grlu tvojemu.

3:23  Tedaj boš stopal brez skrbi po poti svoji in noga tvoja se ne zadene.

3:24  Ko ležeš, ne bo te strah, ležal boš in sladko spal.

3:25  Ne boj se naglega strahú, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja.

3:26  Zakaj Gospod bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.

3:27  Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.

3:28  Ne reci bližnjemu svojemu: „Pojdi, in zopet pridi, in jutri ti dam,“ ko imaš to pri sebi.

3:29  Ne snuj zlega zoper bližnjega svojega, ko stanuje brez skrbi s teboj.

3:30  Ne prepiraj se z nobenim človekom brez sile, ako ti ni hudega storil.

3:31  Ne zavidaj nobenemu silovitniku in ne izvoli nobenih potov njegovih.

3:32  Kajti gnusoba je Gospodu izprijenec, pri poštenih pa je skrivnost njegova.

3:33  Prokletstvo Gospodovo je na brezbožnega hiši, pravičnih bivališče pa blagoslavlja.

3:34  Res, zasmehovalce on zasmehuje, krotkim pa daje milost.

3:35  Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.

Chapter 4

4:1  Poslušajte, sinovi pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost.

4:2  Kajti dobro izročilo vam dajem, nauka mojega ne zapuščajte.

4:3  Tudi jaz sem bil sin pri očetu svojem, nežen in edinec v varstvu matere svoje.

4:4  In on me je učil in mi rekal: Ohrani naj besede moje srce tvoje; izpoljnjuj zapovedi moje in žívi!

4:5  Pridóbi modrost, pridóbi razumnost, ne zabi je in ne kreni od govorov mojih ust.

4:6  Ne zapusti je, in ohranila te bo, ljubi jo, in stražila te bode.

4:7  Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! in za ves svoj imetek pridobi si razumnost.

4:8  Povzdiguj jo, in povišala te bo, v čast te spravi, ko jo bodeš objemal.

4:9  Na glavo ti dene krasen venec, krono slave ti podari.

4:10  Čuj, sin moj, in sprejmi besede moje; tako si ti pomnožijo življenja leta.

4:11  Modrosti pot te učim, vodim te po stezah poštenja.

4:12  Ko boš hodil, nič ne bo oviralo stopinje tvoje, in če potečeš, se ne spotakneš.

4:13  Oprimi se pouka, ne pusti ga, hrani ga, ker je življenje tvoje.

4:14  Ne stopi na stezo brezbožnih in po poti hudobnih ne hodi.

4:15  Ogni se je, ne prehajaj čeznjo, kreni od nje in idi mimo.

4:16  Zakaj ne spe, če niso storili hudega, in spanje jim mine, če niso koga izpodnesli.

4:17  Kajti kruh brezbožnosti jedo in vino silovitosti pijo.

4:18  Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.

4:19  Brezbožnih steza je podobna temi: ne vedo, ob kaj se bodo spoteknili.

4:20  Sin moj, na besede moje pazi, h govorom mojim nagni uho svoje.

4:21  Nikar naj ti ne izginejo izpred oči, hrani jih v globočini srca svojega.

4:22  Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njih telesu.

4:23  Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.

4:24  Iznebi se spačenosti ust, in zvitost ustnic spravi daleč od sebe.

4:25  Oči tvoje naj zro naravnost in trepalnice tvoje naj gledajo ravno predse.

4:26  Izmeri stezo noge svoje in stanovitna naj bodo vsa pota tvoja.

4:27  Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.

Chapter 5

5:1  Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,

5:2  da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

5:3  Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.

5:4  Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

5:5  Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.

5:6  Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

5:7  Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.

5:8  Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,

5:9  da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;

5:10  da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

5:11  In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,

5:12  in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!

5:13  Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

5:14  Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“

5:15  Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!

5:16  Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?

5:17  Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.

5:18  Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,

5:19  košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

5:20  Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?

5:21  Kajti pred očmi Gospodovimi so pota vsakega in on meri vse steze njegove.

5:22  Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.

5:23  Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.

Chapter 6

6:1  Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

6:2  zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

6:3  Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

6:4  Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

6:5  reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

6:6  Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

6:7  nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

6:8  vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

6:9  Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

6:10  Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

6:11  v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

6:12  Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

6:13  mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

6:14  Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

6:15  Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

6:16  Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi:

6:17  oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

6:18  srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

6:19  kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

6:20  Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

6:21  privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

6:22  Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

6:23  Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

6:24  da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

6:25  Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

6:26  Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.

6:27  Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

6:28  Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

6:29  Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

6:30  Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

6:31  vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

6:32  A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

6:33  Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

6:34  Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.

6:35  Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.

Chapter 7

7:1  Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi.

7:2  Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.

7:3  Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo.

7:4  Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo:

7:5  da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami.

7:6  Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč,

7:7  sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča,

7:8  ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene,

7:9  v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.

7:10  In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca.

7:11  Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene;

7:12  zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.

7:13  In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče:

7:14  Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje.

7:15  Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.

7:16  S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega;

7:17  pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.

7:18  Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem!

7:19  Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot;

7:20  mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.

7:21  Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila:

7:22  za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih –

7:23  dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.

7:24  Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede!

7:25  Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene.

7:26  Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila.

7:27  Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.

Chapter 8

8:1  Ali ne kliče modrost in razumnost ne zaganja svojega glasu?

8:2  Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji,

8:3  na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč:

8:4  Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških.

8:5  Umejte, o preprosti, previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!

8:6  Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav.

8:7  Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica.

8:8  Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.

8:9  Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.

8:10  Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.

8:11  Zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo.

8:12  Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov.

8:13  Strah Gospodov je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.

8:14  Moj je svét in zdrava pamet, jaz sem razumnost, moja je moč.

8:15  Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo.

8:16  Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi sodniki zemlje.

8:17  Ljubim tiste, ki mene ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.

8:18  Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost.

8:19  Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro.

8:20  Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti,

8:21  da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.

8:22  Gospod me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.

8:23  Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje.

8:24  Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá;

8:25  ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena;

8:26  še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.

8:27  Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam, ko je odmerjal krog na brezna površju,

8:28  ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci,

8:29  ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago:

8:30  tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas,

8:31  igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.

8:32  Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih!

8:33  Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.

8:34  Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih!

8:35  Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od Gospoda.

8:36  Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

Chapter 9

9:1  Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;

9:2  zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;

9:3  poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:

9:4  „Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

9:5  „Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!

9:6  Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“

9:7  Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.

9:8  Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.

9:9  Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.

9:10  Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.

9:11  Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.

9:12  Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.

9:13  Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.

9:14  In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,

9:15  da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:

9:16  „Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

9:17  „Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“

9:18  Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.

Chapter 10

10:1  Pregovori Salomonovi. Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.

10:2  Krivičnosti zakladi nič ne koristijo, a pravičnost rešuje smrti.

10:3  Gospod ne pusti stradati duše pravičnega, poželenje brezbožnih pa zavrača.

10:4  Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogatí.

10:5  Kdor po leti znaša, je sin previden; kdor pa trdno spava ob žetvi, je sin, ki pripravlja sramoto.

10:6  Blagoslovi bivajo na glavi pravičnika, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

10:7  Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.

10:8  Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, neumen blebetač pa pade.

10:9  Kdor hodi brezmadežno, hodi varno; kdor pa pači pota svoja, bode v svarilo,

10:10  kdor mežika z očesom, napravlja žalitev, in neumen blebetač pade.

10:11  Vrelec življenja so pravičnega usta, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

10:12  Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.

10:13  Na ustnah razumnega je modrost, za hrbet brezumnega pa raste palica!

10:14  Modri hranijo znanje, neumneža ustom pa je blizu nesreča.

10:15  Blago bogatinovo je trden grad njegov; v nesrečo je siromakom njih uboštvo.

10:16  Kar z delom svojim spravi pravični, spravi za življenje, pridelek krivičnega pa je za greh.

10:17  Na potu do življenja je, kdor pazi na pouk, kdor pa zapušča svarjenje, zabrede v zmoto.

10:18  Kdor skriva sovraštvo, ima ustne lažnive, in kdor raznaša obrekovanje, je bedak.

10:19  Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.

10:20  Pravičnega jezik je kakor srebro izbrano, srce brezbožnih pa je malo prida.

10:21  Ustnice pravičnega sitijo mnoge, neumni pa mrjo, ker jim nedostaje uma.

10:22  Blagoslov Gospodov bogatí, trud pa ničesar ne pridene.

10:23  Igrača bedaku je storiti sramotnost, razumnemu možu pa kaj pametnega.

10:24  Česar se boji brezbožnik, se mu zgodi, česar pa želé pravični, dá jim Bog.

10:25  Kadar pridere nevihta, ne obstane brezbožnik, pravičnik pa ima podstavo večno.

10:26  Kakor ocet zobém in kakor dim očém, tako je lenuh njim, ki ga pošiljajo na delo.

10:27  Strah Gospodov pridaje dni, brezbožnih leta pa se krajšajo.

10:28  Čakanje pravičnih bode veselje, krivičnih pričakovanje pa izgine.

10:29  Trdnjava popolnemu je pot Gospodov, poguba pa njim, ki delajo krivico.

10:30  Pravični nikdar ne omahne, krivičniki pa ne bodo prebivali v deželi.

10:31  Usta pravičnega dajo obilo modrosti iz sebe, jezik spačenosti pa bo iztrebljen.

10:32  Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.

Chapter 11

11:1  Tehtnica lažniva je gnusoba Gospodu, polna teža pa mu je po volji.

11:2  Ko pride napuh, pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.

11:3  Poštene spremlja njih nedolžnost, nezvestnike pa pokonča njih spačenost.

11:4  Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.

11:5  Pravičnost popolnega uravnava pot njegov, brezbožni pa pade po krivici svoji.

11:6  Poštene rešuje njih pravičnost, nezvestniki pa se ujemo v svoji hudobiji.

11:7  Ko umre brezbožen človek, mu pogine upanje in pričakovanje krivičnikov se izniči.

11:8  Pravičnik bo rešen iz stiske, in brezbožnik pride na mesto njegovo.

11:9  Z usti uničuje bogapozabnik bližnjega svojega, a pravične otme njih spoznanje.

11:10  O pravičnih sreči se raduje mesto, in ko ginejo brezbožni, spev se glasi v njem.

11:11  Blagoslov poštenih povzdiguje mesto, usta brezbožnih pa ga podirajo.

11:12  Brez uma je, kdor zaničuje bližnjega svojega, a mož pameten molči.

11:13  Kdor hodi z opravljanjem, razodeva skrivnost, zvestega srca človek pa skriva reč.

11:14  Kjer ni razumnega vodstva, propada ljudstvo, blaginjo pa pospešuje množica svetovalcev.

11:15  Hudo bo njemu, kdor je porok za tujca, kdor pa mrzi poroštvo, je brez skrbi.

11:16  Žena ljubezniva zadobi čast, in silovitniki zadobe bogastvo.

11:17  Usmiljen človek sebi dobro pripravlja, neusmiljenec pa lastnemu telesu bolečine.

11:18  Brezbožnik si pridobi prevarljiv dobiček, kdor pa seje pravičnost, resnično plačilo.

11:19  Kdor se drži pravičnosti, seje za življenje, kdor se pa žene za hudim, za svojo smrt.

11:20  Gnusoba so Gospodu spačeni v srcu, a po volji mu so, kateri so popolni na svojem potu.

11:21  Roko dam na to! hudobnež ne ostane brez kazni, pravičnih seme pa se reši.

11:22  Zlat obroček svinji na rilcu je žena lepa, ki pamet zameta.

11:23  Pravičnih želja je samo dobro, brezbožni pa dočakajo le srd.

11:24  Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.

11:25  Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.

11:26  Kdor zadržuje žito, ga bodo preklinjali, blagoslov pa bo na glavi njemu, ki ga prodaja.

11:27  Kdor si prizadeva za dobro, išče blagougodja Božjega; kdor pa išče hudega, njega bo zadelo.

11:28  Kdor upa v bogastvo svoje, propade, kakor veja pa se razcvetó pravični.

11:29  Kdor dela zmešnjavo v hiši svoji, podeduje veter; in neumnež bo hlapčeval njemu, ki je modrega srca.

11:30  Pravičnega sad je drevo življenja, in modri pridobiva duše.

11:31  Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

Chapter 12

12:1  Kdor ljubi pouk, ljubi znanje, kdor pa sovraži svarjenje, je kakor živina.

12:2  Dobrega obsuje z blagovoljnostjo Gospod, njega pa, ki kuje zvijače, obsodi.

12:3  Ne ustanoviti se človek z brezbožnostjo, korenina pravičnih pa se nikdar ne gane.

12:4  Vrla žena je možu svojemu venec, ali kakor gniloba v kosteh njegovih ona, ki dela sramoto.

12:5  Pravičnih misli so pravične, sveti brezbožnih pa zvijačni.

12:6  Brezbožnih besede zalezujejo kri, poštene pa otimljejo njih usta.

12:7  Zvrnejo se brezbožni, da jih ne bode, pravičnih hiša, pa bo stala.

12:8  Po meri razuma njegovega bodo hvalili moža, kdor pa je spačenega srca, bo zaničevan.

12:9  Boljši je ki ga nizko cenijo, pa si sam streže, nego kdor sebe veliča in kruha strada.

12:10  Pravični skrbi za življenje živine svoje, srce brezbožnih pa je neusmiljeno.

12:11  Kdor obdeluje zemljo svojo, se bo sitil s kruhom, kdor pa pohaja za praznimi rečmi, je brezumen.

12:12  Brezbožnik želi lova hudobnih, pravičnih korenina pa daje sad.

12:13  V nezvestobi usten tiči huda zadrga, pravični pa izide iz stiske.

12:14  Od sadú svojih ust se nasiti mož dobrega in del svojih povračilo prejme človek.

12:15  Neumneža pot je raven v očeh njegovih, kdor pa je moder, si dá svetovati.

12:16  Neumnega nevolja se spozna takoj, kdor pa prikriva sramoto, je razumen.

12:17  Kdor govori resnico, naznanja, kar je pravično, priča lažniva pa zvijačo.

12:18  Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.

12:19  Ustne resnične se utrdijo na večno, jezik lažnivi pa le za trenutek.

12:20  Zvijača biva v srcu njih, ki snujejo hudo, kateri pa svetujejo mir, imajo veselje.

12:21  Pravičnemu se ne prigodi nesreča nobena, brezbožnim pa bode obilo nezgod.

12:22  Gnusoba so Gospodu lažnive ustne, kateri pa ravnajo zvesto, so mu po volji.

12:23  Človek umen skriva znanje, srce bedakov pa oklicuje nespamet.

12:24  Roka pridnih bo gospodovala, lenoba pa davek plačevala.

12:25  Skrb v srcu tare moža, a dobra beseda ga razveseli.

12:26  Pravični je vodnik bližnjemu svojemu, pot brezbožnih pa jih zapeljuje.

12:27  Zanikarnež ne bo pekel svoje divjačine, a blago velike cene je človeku marljivost.

12:28  Na stezi pravičnosti je življenje, in kdor stopa po njej, ne pride v smrt.

Chapter 13

13:1  Sin moder posluša pouk očetov, a zasmehovalec ne posluša nobenega svarjenja.

13:2  Od sadú ust svojih uživa človek dobro, duša nezvestnikov pa krivičnosti sad.

13:3  Kdor straži usta svoja, obvaruje dušo svojo, kdor pa odpira ustne nepremišljeno, pride mu poguba.

13:4  Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova, pridnih pa duša se bo redila.

13:5  Pravičnik sovraži lažnivost, brezbožnik pa dela smrad in sramoto.

13:6  Pravičnost straži nedolžnega na potu, krivica pa grešnika izpodnaša.

13:7  Nekateri se kaže bogatega, pa vsega pogreša, nekateri se dela ubožnega, a ima obilo blaga.

13:8  Odkupnina življenja je možu bogastvo njegovo, ali siromak ne čuje pretenja.

13:9  Luč pravičnih daje vesele žarke, brezbožnih svetilnica pa ugasne.

13:10  Prevzetnost napravlja samo prepire, pri njih pa, ki sprejemajo svet, je modrost.

13:11  Blago, ki se je dobilo s sleparijo, se zmanjša, kdor pa s pošteno roko zbira, ga pomnoži.

13:12  Predolgo upanje dela srce bolno, življenja drevo pa je želja, ki se izpolni.

13:13  Kdor zaničuje besedo Božjo, sebi škoduje; kdor pa se boji zapovedi, njemu se poplača.

13:14  Nauk modrega je vrelec življenja, da se ogne smrtnih zadrg.

13:15  Razbornost pridobiva milost, pot nezvestnikov pa je hrapav.

13:16  Razumni dela vse premišljeno, bedak pa razseva neumnost.

13:17  Brezbožen glasnik zaide v nesrečo, a zvest poslanec je kakor zdravilo.

13:18  Uboštvo in sramota bode njemu, ki se odteguje pouku, kdor pa se pokori svarjenju, pride v čast.

13:19  Želja izpolnjena je sladka duši, bedakom pa je gnusno umikati se zlemu.

13:20  Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.

13:21  Grešnike preganja nesreča, pravičnim pa Bog povrača dobro.

13:22  Dobri zapušča dediščino sinov sinovom, grešnikovo premoženje pa je shranjeno za pravičnega.

13:23  Mnogo kruha imajo ubogi, ki orjejo ledino, mnogi pa pride na nič, ker mu ni pravice.

13:24  Komur je žal šibe, sovraži sina svojega, kdor ga pa ljubi, kaznuje ga zgodaj.

13:25  Pravični jé do sitosti duše svoje, trebuh brezbožnih pa strada.

Chapter 14

14:1  Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.

14:2  Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji Gospoda, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.

14:3  V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.

14:4  Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.

14:5  Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.

14:6  Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.

14:7  Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.

14:8  Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.

14:9  Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.

14:10  Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.

14:11  Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.

14:12  Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.

14:13  Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.

14:14  Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.

14:15  Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.

14:16  Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.

14:17  Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.

14:18  Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.

14:19  Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.

14:20  Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.

14:21  Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!

14:22  Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.

14:23  V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.

14:24  Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.

14:25  Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.

14:26  Kdor se boji Gospoda, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.

14:27  Strah Gospodov je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.

14:28  V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.

14:29  Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.

14:30  Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.

14:31  Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.

14:32  V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.

14:33  V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.

14:34  Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.

14:35  Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.

Chapter 15

15:1  Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.

15:2  Modrih jezik oznanja dobro znanje, usta bedakov pa bruhajo neumnost.

15:3  Na vsakem kraju so oči Gospodove, gledajoč dobre in hudobne.

15:4  Krotkost jezika je drevo življenja, prešernost njegova pa rani duha.

15:5  Neumnež zaničuje pouk očeta svojega, kdor pa pazi na svarjenje, zmodri jako.

15:6  Hiša pravičnega je velika zakladnica v pridelku brezbožnika pa tiči nesreča.

15:7  Ustne modrih trosijo znanje, srce bedakov pa nikakor ne.

15:8  Daritev brezbožnih je gnusoba Gospodu, molitev poštenih pa mu je po volji.

15:9  Gnusoba je Gospodu brezbožnikova pot, njega pa, ki hodi za pravičnostjo, ljubi.

15:10  Huda kazen zadene njega, ki zapušča pravi pot, in kdor sovraži svarjenje, umrje.

15:11  Pekel in poguba sta pred Gospodom, kolikanj bolj srca otrok človeških!

15:12  Zasmehovalec ne ljubi njega, ki ga svari, zato ne hodi k modrim.

15:13  Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha.

15:14  Srce razumnega išče znanje, usta bedakov pa se pasejo z neumnostjo.

15:15  Vsi dnevi trpina so slabi, a če je srce veselo, ima pojedino vedno.

15:16  Boljše je malo s strahom Gospodovim nego obilen zaklad z nemirom.

15:17  Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.

15:18  Mož togoten dela zdražbo, potrpežljiv pa potolaži prepir.

15:19  Lenuha pot je kakor trnjev plot, poštenih steza pa je uglajena.

15:20  Moder sin razveseljuje očeta, človek bedak pa zaničuje mater svojo.

15:21  Neumnost je brezumnemu v veselje, mož razumni pa stopa naravnost naprej.

15:22  Skazé se načrti, kjer ni sveta, izvršé se pa, če je obilo svetovalcev.

15:23  Veselje napravi možu odgovor ust njegovih; kajti beseda o pravem času, o kako dobra!

15:24  Pot življenja gre umnemu navzgor, da se ogne pekla navzdol.

15:25  Prevzetnih hišo podira Gospod, vdovi pa utrjuje meje.

15:26  Gnusoba so Gospodu zlobni naklepi, a čistih besede so mile.

15:27  Nesrečno dela hišo svojo, kdor se žene za dobičkom, kdor pa sovraži darila, bo živel.

15:28  Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori, brezbožnih usta pa kar bruhajo hudobno.

15:29  Daleč je Gospod od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.

15:30  Svetlost oči razveseljuje srce in dobro poročilo krepča kosti.

15:31  Uho, ki posluša svarjenje življenja, bo bivalo med modrimi.

15:32  Kdor se odteza pouku, zaničuje dušo svojo, kdor pa posluša svarjenje, pridobiva srce modro.

15:33  Strah Gospodov je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.

Chapter 16

16:1  Načrti srca so človekovi, od Gospoda pa je govor jezikov.

16:2  Človeku se zde vse poti njegove čiste, Gospod pa je, ki tehta duhove.

16:3  Na Gospoda zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje.

16:4  Vse je Gospod naredil v svoj namen in tudi brezbožnega za hudi dan.

16:5  Gnusoba je Gospodu vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni!

16:6  Milost in resnica prikrivata krivico, in po strahu Gospodovem se ogneš hudega.

16:7  Ko so koga pota Gospodu po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove.

16:8  Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico.

16:9  Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali Gospod vodi korake njegove.

16:10  Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova.

16:11  Prava mera in tehtnica sta od Gospoda; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji.

16:12  Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol.

16:13  Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno govori, ljubijo.

16:14  Kraljev srd je glasnik smrti, ali moder mož ga potolaži.

16:15  V svetlosti obličja kraljevega je življenje in blagovoljnost njegova je kakor oblak poznega dežja.

16:16  Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro!

16:17  Poštenih cesta je: ogibati se hudega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo.

16:18  Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.

16:19  Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi.

16:20  Kdor pazi na besedo, doseže dobro, in kdor upa v Gospoda, blagor mu!

16:21  Kdor je modrega srca, ga bodo imenovali razumnega, in sladkost ustnic pospešuje nauk.

16:22  Studenec življenja je pamet njemu, kdor jo ima, neumne pa kara njih neumnost.

16:23  Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.

16:24  Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.

16:25  Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.

16:26  Glad delavca dela za njega, ker usta njegova ga izpodbadajo.

16:27  Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj.

16:28  Mož, spačenosti vdan, dela zdražbo in podpihovalec loči zaupne prijatelje.

16:29  Silovitnik izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po poti, ki ni dobra.

16:30  Kdor zatiska oči svoje, da izmišlja reči spačene, kdor nalašč tišči ustne svoje, izvršuje hudo.

16:31  Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.

16:32  Boljši je potrpežljivi od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori.

16:33  V naročje se vrže kocka, od Gospoda pa je vsa razsodba njena.

Chapter 17

17:1  Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom.

17:2  Umen hlapec bo gospodoval sinu, ki dela sramoto, in delil dediščino med brati.

17:3  Topilnica je za srebro in peč za zlato, srce pa izkuša Gospod.

17:4  Hudobnež pazi na hudobna usta in lažnik rad posluša poguben jezik.

17:5  Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega; kdor se veseli nesreče, ne ostane brez kazni.

17:6  Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.

17:7  Nespodobi se neumnežu govor izvrsten, še manj pa plemenitniku govor lažniv.

17:8  Darilo je kakor drag kamen v očeh njega, ki ga prejme: kamor koli se obrne, uspeva.

17:9  Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.

17:10  Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.

17:11  Samo upora išče človek hudoben, zato bo poslan grozoviten poročnik zoper njega.

17:12  Medvedka, ki so ji mladiče vzeli, naj sreča moža, a ne bedak v neumnosti svoji!

17:13  Kdor vrača hudo za dobro, od njegove hiše se ne gane nesreča.

17:14  Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!

17:15  Kdor opravičuje krivičnega in kdor obsoja pravičnega, gnusoba sta Gospodu oba enako.

17:16  Čemu kupnina v roki bedaka? da si kupi modrost? Saj za to nima razuma!

17:17  Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.

17:18  Brezumen človek je, ki udari v roko in se stavi za poroka bližnjemu svojemu!

17:19  Greh ljubi, kdor ljubi prepir, in kdor visoko zida vrata svoja, si pripravlja podrtje.

17:20  Kdor je spačenega srca, ne doseže dobrega, in kdor je prekanjenega jezika, zaide v nesrečo.

17:21  Kdor rodi bedaka, rodi sebi v žalost, in neumnega oče se ne bo veselil.

17:22  Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.

17:23  Dar izza nedrij skrivaj prejme brezbožnik, da preobrne pota pravičnosti.

17:24  Pred očmi razumnemu je modrost, bedakove oči pa tekajo do krajev zemlje.

17:25  V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.

17:26  Pokoriti tudi pravičnega ni dobro ali tepsti plemenite zaradi poštenosti.

17:27  Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.

17:28  Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

Chapter 18

18:1  Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.

18:2  Ne veseli se bedak umnosti, marveč samo, da se razodeva srce njegovo.

18:3  Ko pride brezbožni, pride tudi zaničevanje, in z nečastjo pride zasramovanje.

18:4  Vode globoke so besede iz ust vrlega moža, potok vrvrajoč je modrosti vrelec.

18:5  Ni dobro potegniti se za brezbožnega, da se pravičnemu zvije pravica.

18:6  Govori bedaka napravijo prepir in usta njegova prikličejo tepež.

18:7  Usta bedakova so mu v pogubo in ustne njegove so zadrge duši njegovi.

18:8  Podpihovalčeve besede so kakor slaščice in prodirajo do notranjščine života.

18:9  Tudi kdor je nemaren v opravilu svojem, je brat zapravljivcu.

18:10  Stolp močan je ime Gospodovo: tja priteče pravični in je na varnem.

18:11  Bogatega blago je trden grad njegov in kakor zid visok v misli njegovi.

18:12  Preden se stare, vzpne se srce človekovo, in pred častjo gre ponižnost.

18:13  Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.

18:14  Duh moški prenaša bridkost svojo, če pa je duh potrt, kdo ga povzdigne?

18:15  Srce razumnega pridobiva znanje in modrih uho išče znanja.

18:16  Dar človekov mu razširi pot in ga pripelje pred obličje mogočnikov.

18:17  Pravičen se vidi, kdor je prvi v pravdi svoji, dokler ne pride bližnji njegov ter ga izpraša.

18:18  Prepire konča kocka in razsodi med močnimi.

18:19  Brat, z grehom razžaljen, bolj se upira nego trdno mesto, in prepiri so kakor zapah grada.

18:20  Ust svojih sadú se nasiti život vsakega, s pridelkom usten svojih vsak se siti.

18:21  Smrt in življenje sta jeziku v oblasti; in kdor ga rad rabi, bo jedel sad njegov.

18:22  Kdor je dobil ženo, je dobil kaj dobrega, in prejel je milosti od Gospoda.

18:23  Ponižno prosi ubožec, bogati pa odgovarja osorno.

18:24  Mož, ki ima mnogo prijateljev, pride na nič; toda je prijatelj, ki je zvestejši od brata.

Chapter 19

19:1  Boljši ubožec, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni v ustnah svojih, pa bedak.

19:2  Res ni dobro duši brez spoznanja, in kdor je nagel z nogami, greši.

19:3  Neumnost človekova prevrača pot njegovo in proti Gospodu se srdi srce njegovo.

19:4  Bogastvo daje prijateljev mnogo, od siromaka pa se loči prijatelj njegov.

19:5  Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal.

19:6  Mnogi molijo obličje prvakovo in vsakdo je prijatelj možu radodarnemu.

19:7  Ubožca sovražijo vsi bratje njegovi; kolikanj bolj se ga ogibljejo prijatelji njegovi! Žene se za besedami, ki nič ne veljajo.

19:8  Kdor pridobiva razumnost, ljubi dušo svojo, in kdor pazi na umnost, bo dosegel dobro.

19:9  Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, bo poginil.

19:10  Bedaku ne pristoji lahko in dobro življenje, mnogo manj hlapcu, da gospoduje knezom.

19:11  Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.

19:12  Kakor rjovenje mladega leva je nevolja kraljeva, a kakor rosa na travo blagovoljnost njegova.

19:13  Preglavice vir je očetu svojemu sin bedak in neprestano kapanje žene prepiri.

19:14  Hiša in blago je dedina po očetih, od Gospoda pa je žena pametna.

19:15  Lenoba potaplja v trdno spanje in nemarna duša bo stradala.

19:16  Kdor drži zapoved, ohrani dušo svojo, kdor pa ne pazi na pota svoja, pogine.

19:17  Gospodu posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.

19:18  Strahuj sina svojega, dokler je upanje, pa ubiti ga, ti ne hodi na misel!

19:19  Človek naglojezen ponese svojo kazen; kajti če posežeš vmes, še huje narediš.

19:20  Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.

19:21  Mnogo je namer v srcu človekovem, a sklep Gospodov sam bo ostal.

19:22  Radovoljnost človekova kaže dobrotljivost njegovo, in boljši je ubožec nego lažnivec.

19:23  Strah Gospodov ti je za življenje: v obilosti boš prebival in zlo te ne obišče.

19:24  Lenuh pač vtakne roko v skledo, a k ustom je ne mara prinesti.

19:25  Če udariš zasmehovalca, preprostega bo izmodrilo, in če posvariš pametnega, napredoval bo v znanju.

19:26  Kdor silo dela očetu in mater podi, je sin, ki pripravlja ostudo in sramoto.

19:27  Nehaj, sin moj, poslušati pouk, in zablodiš od besed znanja.

19:28  Priča malopridna zasmehuje sodbo, in usta brezbožnih slastno požirajo krivico.

19:29  Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.

Chapter 20

20:1  Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma.

20:2  Kakor rjovenje leva je strah kraljev; kdor ga zoper sebe razdraži, greši zoper življenje svoje.

20:3  Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete.

20:4  Lenuh noče orati zaradi zime, zato bo beračil ob žetvi, a ničesar ne dobi.

20:5  Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.

20:6  Največ ljudi hvali vsak svojo dobrotljivost, moža pa vseskozi resničnega kdo najde?

20:7  Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim!

20:8  Kralj, sedeč na sodnem stolu, razganja z očmi svojimi vse hudo.

20:9  Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha?

20:10  Dvojne uteži in dvojna mera, oboje je enaka gnusoba Gospodu.

20:11  Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.

20:12  Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, Gospod je oboje enako naredil.

20:13  Ne ljubi spanja, da ne obubožaš; odpri oči svoje, in nasitiš se kruha.

20:14  „Slabo, slabo je!“ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel, se hvali.

20:15  Zlatá je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razumne.

20:16  Vzemi obleko njemu, kdor je bil porok za tujca, in za neznane ljudi ga rubi.

20:17  Sladek je možu prisleparjeni kruh, ali pozneje dobi polna usta peska.

20:18  Sklepi se utrdé s posvetovanjem, in z razumnim vodstvom se le vojskuj!

20:19  Kdor hodi okrog kot obrekovalec, razodeva skrivnost, zato se ne druži ž njim, ki široko odpira usta svoja!

20:20  Njemu, ki preklinja očeta svojega ali mater svojo, ugasne svetilnica v črnih teminah.

20:21  Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem.

20:22  Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj Gospoda, in rešil te bo!

20:23  Gnusoba so Gospodu dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra.

20:24  Od Gospoda so stopinje moževe; človek pa kako naj umeje pot svojo?

20:25  Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveti! in po obljubah šele preudarjati.

20:26  Brezbožne razmetava kralj moder in pelje čeznje mlatilno kolo.

20:27  Duh v človeku je Gospodova svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa.

20:28  Dobrotljivost in zvestoba stražita kralja in z dobrotljivostjo vzdržuje prestol svoj.

20:29  Dika mladeničem je njih moč in starčkom kras siva glava.

20:30  Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.

Chapter 21

21:1  Kakor potoki vodá je srce kraljevo v roki Gospodovi: kamorkoli hoče, ga nagne.

21:2  Vsakteri pot človeka je raven v očeh njegovih, ali Gospod je, ki tehta srca.

21:3  Po pravičnosti in pravici ravnati je ljubše Gospodu nego daritev.

21:4  Visoke oči in ošabno srce – svetilnica brezbožnih je greh.

21:5  Misli marljivega merijo le na korist, vsak naglež pa drevi v pomanjkanje.

21:6  Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom, so preminljiv hlap, mreža smrti.

21:7  Silovitost, ki jo delajo brezbožni, nje same razdene, ker se branijo ravnati po pravici.

21:8  Grozno zamotana je pot njega, ki je obremenjen s krivdo, čisti pa dela odkritosrčno.

21:9  Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.

21:10  Brezbožnega srce želi hudega: bližnji njegov ne najde usmiljenja v očeh njegovih.

21:11  Ko je kaznovan zasmehovalec, spametuje se preprosti, in modri, ko ga poučujejo, sprejema znanje.

21:12  Na hišo brezbožnih pazi Pravični in pahne brezbožne v nesrečo.

21:13  Kdor si maši ušesa pred vpitjem siromaka, bo tudi sam vpil, a nihče ga ne usliši.

21:14  Dar na skrivnem odvrača jezo in darilo v nedrju silno togoto.

21:15  Veselje je pravičnemu izvrševanje sodbe, a groza njim, ki delajo krivico.

21:16  Človek, ki zaide od umnosti pota, bo počival v družbi mrtvih.

21:17  Stradal bo, kdor ljubi veselje; kdor ljubi vino in olje, ne bode bogat.

21:18  Odkupnina za pravične je brezbožnik, in na mesto poštenih pride izdajalec.

21:19  Bolje je prebivati v pusti deželi nego z ženo prepirljivo in togotno.

21:20  Zaklad predrag in mazilo je v modrega prebivališču, človek bedak pa ga pogoltne.

21:21  Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje, pravičnost in čast.

21:22  V mogočnih mesto pride modri in razdene trdnjavo, ki vanjo zaupajo.

21:23  Kdor čuva usta svoja in jezik, obvaruje stiske dušo svojo.

21:24  Prevzetnik, ošabnež – zasmehovalec mu je ime – ravna s predrznim napuhom.

21:25  Lenega ubija želja njegova, ker se roke njegove branijo dela,

21:26  ves dan ga je sama želja; pravičnik pa daje in ne stiska.

21:27  Brezbožnih daritev je gnusoba; kolikanj bolj, ko jo s hudim namenom daruje!

21:28  Krivična priča pogine, mož pa, ki posluša, sme vedno govoriti.

21:29  Brezbožnik kaže predrznost na obličju, poštenjak pa sam uravnava pot svojo.

21:30  Ni modrosti, ni znanja, ni sveta proti Gospodu.

21:31  Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od Gospoda.

Chapter 22

22:1  Boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost.

22:2  Bogati in ubogi se srečavajo; Gospod jih je ustvaril vse.

22:3  Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.

22:4  Plačilo krotkosti in strahu Gospodovega je bogastvo in čast in življenje.

22:5  Trnje in zadrge so na potu spačenega; kdor hoče ohraniti dušo svojo, daleč bodi od njih!

22:6  Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.

22:7  Bogatin gospoduje ubogim, in kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu.

22:8  Kdor seje krivico, žel bo nadlogo in šiba togote njegove mine.

22:9  Kdor je blagega očesa, bo blagoslovljen, ker daje od kruha svojega siromaku.

22:10  Spodi zasmehovalca, in odide prepir in pravdanja bode konec in sramote.

22:11  Kdor ljubi srca čistost, v čigar ustnah biva miloba, njemu je kralj prijatelj.

22:12  Oči Gospodove stražijo znanje, izdajalčeve besede pa podira.

22:13  Lenuh pravi: „Lev je zunaj, sredi trga bi me lahko umoril!“

22:14  Jama globoka so usta ljubovnic; kogar mrzi Gospod, pade vanjo.

22:15  Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo odpravi daleč od njega.

22:16  Kdor tlači siromaka, ga obogati; kdor daje bogatinu, daje le v potrato.

22:17  Nagni uho svoje ter poslušaj modrih besede, in srce svoje obrni k mojemu znanju;

22:18  kajti prijetno bode, če jih ohraniš v srcu svojem; o da bi vse skup se utrdile na ustnah tvojih!

22:19  Da bode v Gospoda upanje tvoje, te danes učim, prav tebe.

22:20  Ali ti nisem pisal izvrstnih reči v svetih in naukih,

22:21  da bi ti naznanil pravilo besed resničnih, da odgovarjaš z besedami resnice njim, ki te bodo pošiljali?

22:22  Ne pleni siromaka zato, ker je siromak, in ne teptaj ubožca med vrati!

22:23  Zakaj Gospod se potegne za njiju pravdo in opleni dušo njih, ki ju plenijo.

22:24  Ne imej prijateljstva z naglojeznim in s togotnim se ne druži:

22:25  da se ne učiš potov njegovih in pripraviš zanke samemu sebi.

22:26  Ne bodi izmed njih, ki v roke segajo in jamčijo, izmed njih, ki so poroki za dolgove.

22:27  Ko nimaš, s čimer bi plačal, zakaj naj bi upnik jemal ležišče tvoje izpod tebe?

22:28  Ne premikaj starega mejnika, ki so ga postavili pradedje tvoji.

22:29  Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem – pred kralji bo služeč stal, ne bo služil nizkim.

Chapter 23

23:1  Kadar boš sedel, da ješ z vladarjem, pazi pridno na njega, ki je pred teboj;

23:2  drugače nastaviš nož na goltanec svoj, ako bi bil poželjivosti poln.

23:3  Ne požéli slaščic njegovih, ker je jed varljiva.

23:4  Ne trudi se, da bi obogatel: te razumnosti svoje se odvadi!

23:5  Ali naj bi oči vpiral v to, česar skoraj ne bode? Kajti bogastvo si res dela peruti, kakor orel zleti proti nebu.

23:6  Ne uživaj jedi njega, ki ima oko nevoščljivo, in ne poželi slaščic njegovih;

23:7  kajti odmerja ti vse v srcu svojem. „Jej in pij!“ ti veli, toda srce njegovo ni s teboj.

23:8  Grižljaj, ki si ga pojedel, boš izbljuval, in izgubil si sladke besede svoje.

23:9  Vpričo bedaka ne govóri, kajti zaničeval bo razumnost tvojih besed.

23:10  Ne premikaj starega mejnika in ne stopaj na njive sirot!

23:11  Močan je namreč njih odrešenik, on se potegne za njih pravdo zoper tebe.

23:12  Nagni k pouku srce svoje in ušesa svoja k besedam znanja.

23:13  Ne odtezaj dečku strahovanja, kajti če ga udariš s šibo, ne umrje.

23:14  Opletaj ga s šibo, in otmeš dušo njegovo iz pekla.

23:15  Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce,

23:16  in radovale se bodo ledice moje, ko bodo govorile ustne tvoje, kar je pošteno.

23:17  Srce tvoje naj ne zavida grešnikom, ampak góri za strah Gospodov ves dan.

23:18  Zares, še je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

23:19  Poslušaj, sin moj, in bodi moder in po ravnem potu vodi srce svoje.

23:20  Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa:

23:21  zakaj požrešnik obuboža in pijanec, in s cunjami se bo oblačil zaspanec.

23:22  Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil, in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.

23:23  Resnico kupi in je ne prodaj, nabavi si modrosti, pouka in razumnosti.

23:24  Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli.

23:25  Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja!

23:26  Daj mi, sin moj, srce svoje, in oči naj se ti vesele na potih mojih.

23:27  Kajti jama globoka je nečistnica in tesen vodnjak tuja žena;

23:28  ker ona kakor razbojnik preži in nezvestnike množi med ljudmi.

23:29  Komu gorjé, komu joj? čigavi so prepiri, čigavo jadikovanje? čigave rane brez vzroka? čigava motnost oči?

23:30  Njih, ki pozno sedevajo pri vinu, ki hodijo okušat mešano pijačo.

23:31  Ne glej vina, ko se zlati, ko kaže v kozarcu barvo svojo! Gladko teče po grlu,

23:32  a naposled piči kakor kača in zbode kakor gad.

23:33  Oči tvoje bodo čudne videle stvari in srce tvoje bo govorilo napačnosti.

23:34  In bodeš, kakor kdor leži sredi morja in kakor kdor leži na vrhu jadrnika.

23:35  Bíli so me, porečeš, a ni me bolelo, tepli so me, nisem čutil. Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!

Chapter 24

24:1  Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;

24:2  ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice.

24:3  Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi;

24:4  in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim.

24:5  Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo.

24:6  Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev.

24:7  Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust.

24:8  Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk.

24:9  Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem.

24:10  Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.

24:11  Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!

24:12  Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?

24:13  Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu;

24:14  spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

24:15  Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!

24:16  Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

24:17  Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;

24:18  da ne zagleda Gospod in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.

24:19  Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim:

24:20  kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne.

24:21  Boj se Gospoda, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži:

24:22  kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let?

24:23  Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.

24:24  Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;

24:25  tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega.

24:26  Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja.

24:27  Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.

24:28  Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi?

24:29  Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem.

24:30  Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega:

24:31  pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta.

24:32  Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk:

24:33  Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati,

24:34  v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.

Chapter 25

25:1  Tudi ti so pregovori Salomonovi, ki so jih zbrali možje Ezekija, kralja Judovega.

25:2  Bogu v čast je prikrivati reč, čast kraljev pa izsledovati reč.

25:3  Neba višina, zemlje globočina in srca kraljev so nedosežna.

25:4  Vzemi srebru žlindro, in prikaže se zlatarju posoda:

25:5  vzemi brezbožnega kralju izpred oči, in utrdi se po pravičnosti prestol njegov.

25:6  Ne prisvajaj si časti pred kraljem in ne stopaj na mesto velikašev;

25:7  kajti bolje je, da ti reko: Pomakni se sem gori! nego da te ponižajo pred knezom, ki so ga videle oči tvoje.

25:8  Ne spuščaj se naglo v prepir, da ob njega koncu ne prideš v zadrego, kaj naj storiš, ko te je osramotil bližnji tvoj.

25:9  Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj;

25:10  da te ne ograja, kdor to sliši, in ostaneš na slabem glasu.

25:11  Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.

25:12  Kakor zlata naušnica in okras iz čistega zlata je svaritelj moder pri njem, ki posluša.

25:13  Kakor snežno hladilo ob žetve času je zvest poslanec njemu, ki ga pošilja: kajti dušo gospodarja svojega oživlja.

25:14  Oblaki in veter, pa nič dežja – je mož, ki se ponaša z darom lažnivim.

25:15  S potrpežljivostjo se sodnik pridobi in jezik mehak kosti zdrobi.

25:16  Ko najdeš medú, jej, kolikor ti je dosti, da se ga ne presitiš ter ga izbljuješ.

25:17  Redkoma zahajaj v bližjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.

25:18  Kladivo in meč in pšica ostra je mož, ki priča krivo zoper bližnjega svojega.

25:19  Kakor zdrobljen zob in izvinjena noga je zaupanje v izdajalca v stiske dan.

25:20  Kakor kdor sleče obleko o času mraza ali ocet lije na sodo, je, kdor pesmi poje žalostnemu v srcu.

25:21  Če je sovražnik tvoj lačen, siti ga s kruhom, in če je žejen, napoji ga z vodo:

25:22  kajti žerjavice mu nakopičiš na glavo, in Gospod ti bo povrnil.

25:23  Severni veter rodi dež: tako obrekljiv jezik lice nejevoljno.

25:24  Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.

25:25  Kakor mrzla voda duši onemogli, je dobra novica iz daljne dežele.

25:26  Kakor skaljen studenec in izprijen vrelec je pravičnik, ki umahne pred brezbožnikom.

25:27  Pojesti preveč medú ni dobro, ali preiskavati težavne stvari je čast.

25:28  Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.

Chapter 26

26:1  Kakor ne sneg poletju in dež žetvi, tako ne pristoji neumnežu čast.

26:2  Kakor vrabec, ki semtertja leta, kakor lastovka, ki se izpreletava, tako je kletev nezaslužena: nikogar ne zadene.

26:3  Konju bič, oslu uzdo, bedaku pa šibo na hrbet!

26:4  Ne odgovarjaj bedaku po neumnosti njegovi, da mu ne bodeš tudi ti enak.

26:5  Odgovóri bedaku po neumnosti njegovi, da ne bode moder v svojih očeh.

26:6  Kdor pošilja po bedaku poročilo, odsekava si sam noge in pripravlja si škodo.

26:7  Ohlapno so zvezane noge hromčeve: istotako moder izrek v ustih bedakov.

26:8  Kakor kdor vrže mošnjo žlahtnih kamenov v grobljo, tako dela, kdor čast izkazuje bedaku.

26:9  Kakor trn, ki pride pijanemu v roko, tako je moder izrek v ustih bedakov.

26:10  Strelec, ki rani vse, in kdor najme bedaka in postopača, sta enaka.

26:11  Kakor se pes vrne k izbljuvku svojemu, tako bedak ponavlja neumnost svojo.

26:12  Vidiš li moža, ki šteje sam sebe za modrega – več je upanja za bedaka nego za njega.

26:13  Lenuh govori: Lev rjoveč je zunaj, lev hodi po ulicah!

26:14  Vrata se vrte na tečaju svojem: tako lenuh na postelji svoji.

26:15  Lenuh pač vtakne roko v skledo, a težko mu jo je pritegniti k ustom.

26:16  Modrejši je lenuh v svojih očeh nego sedmero njih, ki pametno odgovarjajo.

26:17  Za ušesa prime psa, kdor se nepoklican žene v tuj prepir.

26:18  Kakor brezumnik, ki meče ognjene in smrtne pšice:

26:19  tako je, kdor prekani bližnjega svojega in potem reče: Saj sem se le šalil!

26:20  Ko poidejo drva, ogenj ugasne, in ko ni podpihovalca, molči prepir.

26:21  Oglja je treba za žerjavico in drv za ogenj, moža prepirljivega pa, da vname prepir.

26:22  Besede podpihovalčeve so kakor slaščice, vendar prodirajo v notranjščino telesa.

26:23  Kakor čepinja, prevlečena s srebrno peno, so goreče ustne in srce hudobno.

26:24  Z ustnami svojimi se hlini sovražilec, a v srcu svojem snuje zvijačo;

26:25  ko z blagomilim glasom govori, ne upaj mu, zakaj sedmero gnusob je v srcu njegovem.

26:26  Zakriva se sovraštvo s prevaro, a zloba njegova se razodene v zboru.

26:27  Kdor koplje jamo, vanjo pade, in kdor kamen vali, nanj se zvrne.

26:28  Lažnivi jezik sovraži tistega, kogar je zbadal, in medena usta pripravljajo padec.

Chapter 27

27:1  Ne ponašaj se z jutrišnjim dnem, kajti ne veš, kaj bo dan rodil.

27:2  Hvalijo naj te drugi, ne pa usta tvoja, rajši tujec nego ustnice tvoje.

27:3  Težak je kamen in pesek bremenit, ali neumneža nejevolja je težja od obeh.

27:4  Grozovita je togota in jeza je kakor povodenj, ali kdo naj obstane pred nevoščljivostjo?

27:5  Boljša je graja očita nega ljubezen prikrita.

27:6  Udarci prijateljevi so iz zvestih misli, sovražilec pa mnogo poljublja.

27:7  Duša sita tepta satovje, a lačni duši vse grenko je sladko.

27:8  Kakršna je ptica, ki odleti iz svojega gnezda, tak je mož, ki uteče s svojega mesta.

27:9  Mazilo in dišava razveseljujeta srce, ali prijatelj je sladek duši po svetu svojem.

27:10  Prijatelja svojega in očeta svojega prijatelja ne zapústi, a v brata svojega hišo ne hodi v dan nesreče svoje; boljši je bližnji sosed od daljnega brata.

27:11  Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.

27:12  Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.

27:13  Vzemi obleko njega, ki je bil porok za tujca, in rubi ga, ki je jamčil za neznanko.

27:14  Njemu, ki navsezgodaj vstane in z močnim glasom blagoslovi prijatelja svojega, se bo štelo za preklinjanje.

27:15  Neprestano kapljanje v dan hudega dežja in žena, ki se rada prepira, sta si enaka;

27:16  kdor jo kroti, ustavlja veter: kakor olje se mu izmuzne iz desnice.

27:17  Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.

27:18  Kdor goji smokev, bo jedel sad njen, in kdor skrbno streže gospodarju svojemu, bo spoštovan.

27:19  Kakor se v vodi obraz kaže obrazu, tako srce srcu.

27:20  Grob in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo.

27:21  Srebro v topilniku in zlato v peči, moža pa izkusimo po tem, s čimer se hvali.

27:22  Ko bi neumneža v stopi z betom stolkel kakor pšeno, ne šla bi neumnost njegova od njega.

27:23  Skrbno pregleduj stanove živine svoje, pazi na črede svoje!

27:24  Kajti premožnost ni za vekomaj, in ostane li krona za vse rodove?

27:25  Ko je pod streho spravljeno seno in se prikaže nežna trava in je nabrano gorskih zelišč,

27:26  tedaj so jagnjeta za obleko tvojo in kupna cena za njivo so kozliči,

27:27  in zadosti je kozjega mleka za hrano tvojo, za hrano družine tvoje in živeža deklam tvojim.

Chapter 28

28:1  Brezbožni bežé, ko jih nihče ne preganja, pravični pa so kakor mlad lev brez strahu.

28:2  Zaradi pregrehe dežele nastopa ji mnogo knezov, a človek razumen in izkušen podaljša pravno vlado.

28:3  Mož, ki je sam ubog in tare siromake, podoben je dežju, ki vse odplavi in kruha ne prinese.

28:4  Kateri zapuščajo postavo, hvalijo brezbožne, kateri pa se držé postave, jim nasprotujejo.

28:5  Zlobni ljudje ne razumejo, kar je pravo, kateri pa iščejo Gospoda, umejo vse.

28:6  Boljši je ubogi, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni, ki se zvija semtertja, če je še tako bogat.

28:7  Kdor hrani postavo, sin je razumen, kdor se pa druži s požrešniki, dela sramoto očetu svojemu.

28:8  Kdor blago svoje množi z oderuštvom in podraževanjem, nabira ga njemu, ki bo milostno delil siromakom.

28:9  Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.

28:10  Kdor zapeljuje poštene na slabo pot, pade sam v svojo jamo, nedolžni pa podedujejo dobro.

28:11  Za modrega se sam ima bogatin, ali siromak, ki je razumen, ga spozna.

28:12  Ko zmago slavé pravični, velika je sijajnost, ko se pa povzdigujejo brezbožni, se ljudje skrivajo.

28:13  Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.

28:14  Blagor človeku, ki je v strahu vedno, kdor pa zakrkne srce svoje, zvrne se v nesrečo.

28:15  Kakor rjoveč lev in gladen medved je brezbožen vladar siromaškemu ljudstvu.

28:16  Knez, ki je brez razuma, silno zatira, kdor pa sovraži kriv dobiček, si podaljša dni.

28:17  Človek, obremenjen s krvjo človeško, je na begu prav do groba; nihče ga ne zadržuj!

28:18  Kdor hodi nedolžno, se reši, kdor pa je spačen in hodi po dveh potih, pade hipoma.

28:19  Kdor obdeluje zemljo svojo, nasiti se kruha, kdor pa hodi za ničemurnimi, nasiti se uboštva.

28:20  Zvest mož je bogat v blagoslovih, kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.

28:21  Ozirati se na zunanjost osebe ni dobro, ker za grižljaj kruha bi grešil mož.

28:22  Mož z nevoščljivim očesom hití, da obogati, in ne ve, da mu pride potreba.

28:23  Kdor svari človeka, dobi pozneje več naklonjenosti, nego kdor se dobrika z jezikom.

28:24  Kdor krade očetu svojemu ali materi svoji ter pravi: To ni greh! tovariš je možu ubijalcu.

28:25  Prešernež vnema prepir, kdor pa ima nado v Gospoda, obilo mu bode vsega.

28:26  Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak, kdor pa hodi modro, bo rešen.

28:27  Kdor daje ubogemu, ne bode mu potrebe, kdor pa zagrinja oči svoje, ga obsipajo s kletvinami.

28:28  Ko se povzdigujejo brezbožni, skrivajo se ljudje, ko pa pogibljejo, množijo se pravični.

Chapter 29

29:1  Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.

29:2  Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo vzdihuje.

29:3  Kdor ljubi modrost, razveseljuje očeta svojega, kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago.

29:4  Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo, oni pa, ki zahteva dari, jo razdeva.

29:5  Mož, ki se prilizuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim.

29:6  V pregrehi hudobneža je zadrga, pravični pa prepeva in je vesel.

29:7  Pravični spoznava pravdo siromakov, brezbožni se ne zmeni, da bi jo spoznal.

29:8  Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto, modri pa odvračajo jezo.

29:9  Če se modri prepira z neumnim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru.

29:10  Ljudje krvoželjni sovražijo brezmadežnega, pošteni pa skrbé za dušo njegovo.

29:11  Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.

29:12  Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.

29:13  Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje Gospod.

29:14  Kralju, ki zvesto sodi siromake, bo prestol utrjen na veke.

29:15  Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.

29:16  Ko se množe brezbožni, množi se greh, pravični pa bodo videli njih padec.

29:17  Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.

29:18  Ko ni razodetja, se ljudstvo razuzda; kdor pa se drži postave, o blagor mu!

29:19  Z golimi besedami se ne poboljša hlapec: umeje jih pač, a ne ravna se po njih.

29:20  Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.

29:21  Kdor mehkužno od mladega vzreja svojega hlapca, dočaka, da se bo naposled vedel kot sin.

29:22  Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.

29:23  Napuh človeka poniža, kdor pa je ponižnega duha, doseže slavo.

29:24  Kdor deli s tatom, sovraži dušo svojo; preklinjanje sliši, pa greha ne naznani.

29:25  Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v Gospoda, bode obvarovan.

29:26  Mnogo jih išče obličje vladarjevo, ali od Gospoda je vsakega pravica.

29:27  Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.

Chapter 30

30:1  Besede Agurja, Jakejevega sina; proroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:

30:2  Res, nespameten sem, bolj nego drugi, in umnosti človeške nimam,

30:3  in nisem se učil modrosti in spoznanja Najsvetejšega nimam.

30:4  Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli? kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlje? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime? Povej, če veš?

30:5  Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.

30:6  Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.

30:7  Dvojega te prosim, ne odrekaj mi tega, dokler živim:

30:8  Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene; ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,

30:9  da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je Gospod? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.

30:10  Ne črni hlapca pred gospodom njegovim, da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.

30:11  Je rod, ki kolne očeta svojega in matere svoje ne blagoslavlja.

30:12  Je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje.

30:13  Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči in trepalnice njegove se povzdigujejo!

30:14  Je rod, čigar zobje so meči in kočniki njegovi noži, da požre uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi.

30:15  Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!

30:16  Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.

30:17  Oko, ki zasmehuje očeta in zameta pokorščino materi – izkljujejo krokarji potočni in požro mladi orli.

30:18  Troje mi je prečudno, in četvero, česar ne umejem:

30:19  pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu.

30:20  Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.

30:21  Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more prenašati:

30:22  pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,

30:23  pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.

30:24  To četvero je majhno na zemlji, ali modrejše od modrijanov:

30:25  mravlje, ljudstvo slabotno, vendar znašajo po leti hrano svojo:

30:26  skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovju hiše svoje;

30:27  kobilice nimajo kralja, vendar gredó redoma skupaj;

30:28  kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami, a biva v palačah kraljevih.

30:29  To troje ima lepo hojo, in četvero lepo stopa:

30:30  lev, junak med živalmi, ki se nikomur ne umakne;

30:31  z opasanim ledjem konj, tudi kozel, in kralj, pri katerem je sklicana vojska.

30:32  Če si bil neumen, povzdigujoč sebe, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta!

30:33  Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.

Chapter 31

31:1  Besede Lemuela kralja; proroški govor, s katerim ga je poučevala mati njegova.

31:2  Kaj naj ti svetujem, sin moj? kaj pač, sin telesa mojega, in kaj, sin obljub mojih?

31:3  Ne dajaj ženskam moči svoje in potov svojih pogubnicam kraljev!

31:4  Ne spodobi se kraljem, o Lemuel, ne kraljem, da pijo vino, ne knezom, da vprašujejo: Kje je pijača opojna?

31:5  Da ne bi, ko so pili, pozabili postave in prevračali pravice komu, ki je v nadlogi.

31:6  Dajajte močne pijače njemu, ki pogiblje, in vina njim, ki so v bridkosti duše;

31:7  pije naj in pozabi uboštvo svoje in se nadloge svoje ne spominja več.

31:8  Odpri usta svoja za nemega, za pravdo vseh osirotelih.

31:9  Odpri usta svoja, sodi pravično, potezaj se za pravico siromaku in potrebnemu.

31:10  Vrlo ženo kdo najde? kajti visoko presega bisere cena njena.

31:11  Zaupa ji srce moža njenega, in dobička mu ne zmanjka.

31:12  Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega vse dni življenja svojega.

31:13  Skrbi za volno in lan, in veselo dela z rokami svojimi.

31:14  Podobna je ladjam trgovskim: oddaleč prinaša hrano svojo.

31:15  In vstaja, ko je še noč, ter deli jed družini svoji in delo deklam svojim.

31:16  Ogleda si njivo in jo pridobi, in z dobičkom rok svojih si zasadi vinograd.

31:17  Z močjo opazuje ledje svoje in roke svoje utrjuje.

31:18  Izkuša, da dober je prislužek njen: ne ugasne svetilnica njena ponoči.

31:19  Roke svoje izteguje po preslici in prsti njeni držé vreteno.

31:20  Dlan svojo odpira ubogemu in potrebnemu podaja roke.

31:21  Ne boji se snega za družino svojo, kajti vsa družina njena se oblači s karmezinasto volno.

31:22  Odeje si pripravlja, tenčica in škrlat je oblačilo njeno.

31:23  Znan je pri vratih mož njen, ko zboruje s starejšinami dežele.

31:24  Tenko platno dela in prodaja, tudi pas izroča trgovcu.

31:25  Moč in dostojnost je obleka njena in smeje se časom prihodnjim.

31:26  Usta svoja odpira modro in ljubezni uk ji je na jeziku.

31:27  Družine svoje pota pregleduje in lenobe kruha ne jé.

31:28  Sinovi njeni vstajajo ter jo blagrujejo, mož njen jo hvali enako:

31:29  „Mnoge hčere so vrlo ravnale, ti pa jih vse presegaš!“

31:30  Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: žena, ki se boji Gospoda, njej veljaj hvala!

31:31  Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!