SloKJV - Jeremiah

Chapter 1

1:1  Beseda Jeremija, Hilkijájevega sina, izmed duhovnikov, ki so bili v Anatótu v Benjaminovi deželi,

1:2  kateremu je prišla Gospodova beseda v dneh Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, v trinajstem letu njegovega kraljevanja.

1:3  Ta je prišla tudi v dneh Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, do konca enajstega leta Sedekíja, Jošíjevega sina, Judovega kralja, do preselitve jeruzalemskega ujetništva v petem mesecu.

1:4  Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč:

1:5  „Preden sem te oblikoval v trebuhu, sem te poznal. Preden si prišel iz maternice, sem te posvetil in te odredil [za] preroka narodom.“

1:6  Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Glej, ne morem govoriti, kajti jaz sem otrok.“

1:7  Toda Gospod mi je rekel: „Ne govori: ‚Jaz sem otrok,‘ kajti šel boš k vsem, h katerim te bom poslal in karkoli ti zapovem, boš govoril.

1:8  Ne boj se njihovih obrazov, kajti jaz sem s teboj, da te osvobodim,“ govori Gospod.

1:9  Potem je Gospod iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust. Gospod mi je rekel: „Glej, svoje besede sem položil v tvoja usta.

1:10  Glej, ta dan sem te postavil nad narode in nad kraljestva, da izkoreniniš, da podiraš, da uničiš, da zrušiš, da zgradiš in da sadiš.“

1:11  Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: „Jeremija, kaj vidiš?“ Rekel sem: „Vidim palico mandljevca.“

1:12  Potem mi je Gospod rekel: „Dobro si videl, kajti pospešil bom svojo besedo, da jo izpolnim.“

1:13  Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč: „Kaj vidiš?“ Rekel sem: „Vidim lonec, ki vre in njegova stran je proti severu.“

1:14  Potem mi je Gospod rekel: „Iz severa bo izbruhnilo zlo na vse prebivalce dežele.

1:15  Kajti, glej, poklical bom vse družine kraljestev iz severa,“ govori Gospod „in prišli bodo in postavili bodo vsak svoj prestol ob vhodu velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem in zoper vse njene zidove naokoli in zoper vsa Judova mesta.

1:16  Izrekel bom svoje sodbe proti tem, ki se dotikajo vseh svojih zlobnosti, ki so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom ter oboževali dela svojih lastnih rok.

1:17  Opaši si torej svoja ledja in vstani ter jim spregovori vse, kar sem ti zapovedal. Ne bodi zaprepaden ob njihovih obrazih, da te ne bi zbegal pred njimi.

1:18  Kajti glej, ta dan sem te naredil za obrambno mesto, železen steber in bronaste zidove zoper celotno deželo, zoper Judove kralje, zoper njegove prince in zoper njegove duhovnike in zoper ljudstvo dežele.

1:19  Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali zoper tebe, kajti jaz sem s teboj,“ govori Gospod, „da te osvobodim.“

Chapter 2

2:1  Poleg tega mi je prišla Gospodova beseda, rekoč:

2:2  „Pojdi in jokaj v ušesa [prestolnice] Jeruzalem, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Spominjam se tebe, prijaznosti tvoje mladosti, ljubezni tvojih zaročencev, ko si šla za menoj v divjino, v deželo, ki ni bila posejana.‘

2:3  Izrael je bil svetost Gospodu in prvi sadovi njegovega donosa. Vse, ki ga požirajo, bo jezil; zlo bo prišlo nadnje,‘“ govori Gospod.

2:4  Poslušajte besedo od Gospoda, oh hiša Jakobova in vse družine Izraelove hiše:

2:5  „Tako govori Gospod: ‚Kakšno krivičnost so vaši očetje našli v meni, da so odšli daleč od mene in so hodili za ničevostjo in so postali ničevost?

2:6  Niti niso rekli: ‚Kje je Gospod, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ki nas je vodil skozi divjino, skozi deželo puščav in jam, skozi deželo suše in smrtne sence, skozi deželo skozi katero noben človek ne gre in kjer noben človek ne prebiva?‘

2:7  Privedel sem vas v obilno deželo, da jeste njen sad in njeno dobroto, toda, ko ste vstopili, ste omadeževali mojo deželo in mojo dediščino naredili ogabnost.

2:8  Duhovniki niso rekli: ‚Kje je Gospod?‘ Tisti, ki so se ukvarjali s postavo, me niso poznali. Tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki so prerokovali pri Báalu in hodili za stvarmi, ki ne storijo koristi.

2:9  Zato se bom še pravdal z vami,‘ govori Gospod, ‚in z vašimi otrok otroki se bom pravdal.

2:10  Kajti šel bom čez otoke Kitéjcev in videl in poslal v Kedár in marljivo preudaril in videl, če je tam takšna stvar.

2:11  Je narod spremenil svoje bogove, ki vendar niso bogovi? Toda moje ljudstvo je zamenjalo svoje bogove za to, kar ne koristi.

2:12  Bodite osupla, oh ve nebesa, ob tem in bodite strašno prestrašena, bodite zelo zapuščena,‘ govori Gospod.

2:13  ‚Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili so mene, studenec živih vodá in si izklesali vodne zbiralnike, razpokane vodne zbiralnike, ki ne morejo držati vode.

2:14  Ali je Izrael služabnik? Ali je doma rojeni suženj? Zakaj je oplenjen?

2:15  Mladi levi so rjoveli nanj in vpili. Njegovo deželo so naredili opustošeno. Njegova mesta so požgana, brez prebivalcev.

2:16  Tudi otroci Nofa in Tahpanhésa so zlomili krono tvoje glave.

2:17  Ali si nisi tega priskrbela k sebi v tem, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, ko te je vodil po poti?

2:18  In sedaj, kaj imaš opraviti na egiptovski poti, da piješ vode iz Sihorja? Ali kaj imaš opraviti na asirski poti, da piješ vode iz reke?

2:19  Tvoja lastna zlobnost te bo grajala in tvoja zdrknjenja nazaj te bodo opominjala. Vedi torej in vidi, da je to huda stvar in grenka, da si zapustila Gospoda, svojega Boga in da mojega strahu ni v tebi,‘ govori Gospod, Bog nad bojevniki.

2:20  § ‚Kajti od starih časov sem prelomil tvoj jarem in raztrgal tvoje vezi; ti pa praviš: ‚Jaz ne bom grešila;‘ ko tavaš na vsakem visokem hribu in tavaš pod vsakim zelenim drevesom in igraš vlačugo.

2:21  Vendar sem te zasadil [kot] plemenito trto, popolnoma pravo seme. Kako si se mi potem obrnila v degenerirano sadiko tuje trte?

2:22  Kajti čeprav se umivaš s solitrom in si jemlješ precej mila, je vendar tvoja krivičnost zaznamovana pred menoj,‘ govori Gospod Bog.

2:23  Kako lahko rečeš: ‚Nisem onesnažena, nisem odšla za Báali?‘ Poglej svojo pot v dolini, vedi kaj si storila. Ti si hitri [enogrbi] velblod, ki prečka svoje poti,

2:24  divja oslica, vajena divjine, ki voha veter po svojem zadovoljstvu; kdo jo ob njeni priložnosti lahko odvrne proč? Vsi tisti, ki jo iščejo, se ne bodo izmučili; v njenem mesecu jo bodo našli.

2:25  Zadrži svoje stopalo pred bosostjo in svoje grlo pred žejo. Toda ti praviš: ‚Tam ni upanja. Ne, kajti ljubila sem tujce in za njimi bom šla.‘

2:26  Kakor je tat osramočen, ko je najden, tako je osramočena Izraelova hiša; oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki in njihovi preroki,

2:27  rekoč lesu: ‚Ti si moj oče;‘ in skali: ‚Ti si me rodila.‘ Kajti obrnili so mi svoj hrbet in ne svojega obraza. Toda v času njihove stiske bodo rekli: ‚Vstani in nas reši.‘

2:28  Toda kje so tvoji bogovi, ki si jih naredil? Naj vstanejo, če te lahko rešijo v času tvoje stiske, kajti glede na število tvojih mest so tvoji bogovi, oh Juda.

2:29  Zakaj se boste pravdali z menoj? Vsi vi ste se pregrešili zoper mene,‘ govori Gospod.

2:30  ‚V prazno sem udaril vaše otroke; nobenega grajanja niso prejeli. Vaš lasten meč je požrl vaše preroke kakor uničujoč lev.

2:31  Oh rod, poglejte Gospodovo besedo. Ali sem bil Izraelu divjina? Dežela teme? Zakaj pravi moje ljudstvo: ‚Mi smo gospodje, nič več ne bomo prišli k tebi?‘

2:32  Mar lahko devica pozabi svoje ornamente ali nevesta svoj okras? Vendar me moje ljudstvo pozablja brez števila dni.

2:33  Zakaj krajšaš svojo pot, da iščeš ljubezen? Zato si tudi zlobne učila svoje poti.

2:34  Tudi v krajcih tvojega oblačila je najdena kri duš ubogih nedolžnih. Nisem je našel s skrivnim iskanjem, temveč na vseh teh.

2:35  Vendar praviš: ‚Ker sem nedolžna, se bo njegova jeza zagotovo obrnila od mene.‘ Glej, jaz se bom pravdal s teboj, ker praviš: ‚Nisem grešila.‘

2:36  Zakaj toliko hodiš sem ter tja, da bi spremenila svojo pot? Tudi ti boš osramočena od Egipta, kakor si bila osramočena od Asirije.

2:37  Da, šla boš naprej od njega in tvoje roke na tvoji glavi, kajti Gospod je zavrnil tvoje zaupnosti in ne boš uspela v njih.‘“

Chapter 3

3:1  Pravijo: „Če človek odpusti svojo ženo in gre ona od njega in postane od nekega drugega moškega, ali se bo on ponovno vrnil k njej? Ali ne bi bila ta dežela silno oskrunjena? Ti pa si igrala pocestnico z mnogimi ljubimci; vendar se ponovno vrni k meni,“ govori Gospod.

3:2  „Dvigni svoje oči k visokim krajem in poglej in vidi kje vse nisi bila poležena z [njimi]. Na poteh si sedela zanje, kakor Arabec v divjini in deželo si oskrunila s svojim vlačugarstvom in svojo zlobnostjo.

3:3  Zato so bili nalivi zadržani in ni bilo poznega dežja; in ti imaš vlačugino čelo, odklonila si, da bi bila osramočena.

3:4  Ali ne boš od tega časa klicala k meni: ‚Moj oče, ti si vodič od moje mladosti?‘“

3:5  Ali bo svojo jezo hranil na veke? Ali jo bo držal do konca? Glej, govoril si in storil hude stvari, kot ti lahko.“

3:6  mi Gospod je tudi rekel v dneh kralja Jošíja: „Ali si videl to, kar je storila odpadnica Izrael? Odhajala je na vsako visoko goro in pod vsako zeleno drevo in tam igrala pocestnico.

3:7  Potem, ko je storila vse te stvari, sem rekel: ‚Obrni se k meni.‘ Toda ni se vrnila. In njena verolomna sestra Juda je to videla.

3:8  Videl sem, ko sem jo zaradi vseh vzrokov, s čimer je odpadnica Izrael zagrešila zakonolomstvo, odslovil in sem ji dal ločitveni list, se njena verolomna sestra Juda kljub temu ni bala, temveč je tudi ona odšla in prav tako igrala pocestnico.

3:9  Pripetilo se je skozi lahkomiselnost njenega vlačugarstva, da je omadeževala deželo in zagrešila zakonolomstvo s skalami in z lesom.

3:10  Vendar se zaradi vsega tega njena verolomna sestra Juda ni obrnila k meni z vsem svojim srcem, temveč hlinjeno,“ govori Gospod.

3:11  Gospod mi je rekel: „Odpadnica Izrael se je bolj opravičila kakor verolomna Juda.

3:12  Pojdi in razglasi te besede proti severu in reci: ‚Vrni se, ti odpadnica Izrael,‘ govori Gospod ‚in svoji jezi ne bom povzročil, da pade na vas, kajti jaz sem usmiljen,‘ govori Gospod, ‚in jeze ne bom držal na veke.

3:13  Samo priznaj svojo krivičnost, da si se pregrešila zoper Gospoda, svojega Boga in si svoje poti razkropila k tujcem pod vsakim zelenim drevesom in nisi ubogala mojega glasu,‘ govori Gospod.

3:14  ‚Obrnite se, odpadli otroci,‘ govori Gospod. ‚Kajti jaz sem poročen z vami. Vzel vas bom enega iz mesta in dva iz družine in vas privedel k Sionu.

3:15  Dal vam bom pastirje glede na moje srce, ki vas bodo hranili z znanjem in razumevanjem.

3:16  Zgodilo se bo, ko boste pomnoženi in povečani v deželi, v tistih dneh,‘ govori Gospod, ‚ne bodo več rekli: ‚Skrinja Gospodove zaveze.‘ Niti to ne bo prišlo na misel, niti se tega ne bodo spomnili, niti je ne bodo obiskali, niti to ne bo več storjeno.

3:17  Ob tistem času bodo [prestolnico] Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Vsi narodi bodo zbrani k njej, k imenu Gospoda, k [prestolnici] Jeruzalem. Niti ne bodo več hodili po zamisli svojih zlih src.

3:18  V tistih dneh bo Judova hiša hodila z Izraelovo hišo in skupaj bodo prišli iz severne dežele k deželi, ki sem jo dal v dediščino vašim očetom.

3:19  Toda rekel sem: ‚Kako te bom postavil med otroke in ti dal prijetno deželo, čedno dediščino vojske narodov?‘ Rekel sem: ‚Klicala me boš: ‚Moj oče‘ in ne boš se odvrnila od mene.‘

3:20  Zagotovo, kakor žena zahrbtno odide od svojega soproga, tako ste zahrbtno ravnali z menoj, oh hiša Izraelova,‘ govori Gospod

3:21  ‚Glas je bil slišan na visokih krajih, jokanje in ponižne prošnje Izraelovih otrok, kajti izkrivili so svojo pot in pozabili Gospoda, svojega Boga.

3:22  Vrnite se, vi odpadli otroci in ozdravil bom vaša odvračanja.‘“ „Glej, mi prihajamo k tebi, kajti ti si Gospod, naš Bog.

3:23  Resnično, zaman je upati na rešitev duše iz hribov in od množice gora. Zares, v Gospodu, našemu Bogu, je Izraelova rešitev duš.

3:24  Kajti sramota je od naše mladosti požrla trud naših očetov; njihove trope in njihove črede, njihove sinove in njihove hčere.

3:25  Uležemo se v naši sramoti in naša zmešnjava nas pokriva, kajti grešili smo zoper Gospoda, našega Boga, mi in naši očetje, od naše mladosti, celo do današnjega dne in nismo ubogali glasu Gospoda, našega Boga.“

Chapter 4

4:1  „Če se hočeš vrniti, oh Izrael,“ govori Gospod, „se vrni k meni. Če hočeš odstraniti svoje ogabnosti izpred mojega pogleda, potem se ne boš odstranil.

4:2  Prisegel boš: ‚Gospod živi v resnici in sodbi in v pravičnosti‘“ in narodi se bodo blagoslavljali v njem in v njem bodo slavili.

4:3  Kajti tako govori Gospod Judovim možem in Jeruzalemu: „Pobranajte svoja neposejana tla in ne sejte med trnjem.

4:4  Obrežite se Gospodu in odstranite prednje kožice svojega srca, vi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema, da ne bi moja razjarjenost prišla kakor ogenj in zažgala to, kar nihče ne more pogasiti, zaradi hudobije vaših ravnanj.

4:5  Razglasite v Judu in objavite v [prestolnici] Jeruzalem in recite: ‚Zatrobite na šofar v deželi.‘ Kličite, zberite se skupaj in recite: ‚Zberite se skupaj in pojdimo v obrambna mesta.‘

4:6  Postavite prapor proti Sionu. Umaknite se, ne ostanite, kajti jaz bom privedel hudo iz severa in veliko uničenje.

4:7  Lev je prišel iz svoje goščave in uničevalec poganov je na svoji poti; odšel je iz svojega kraja, da tvojo deželo naredi zapuščeno in tvoja mesta bodo opustošena, brez prebivalca.

4:8  Zaradi tega se opašite z vrečevino, žalujte in tulite, kajti kruta Gospodova jeza ni odvrnjena od nas.

4:9  Zgodilo se bo na ta dan,“ govori Gospod, „da bo srce kralja in srce princev oslabelo in duhovniki bodo osupli in preroki se bodo spraševali.“

4:10  Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Zagotovo si zelo prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, rekoč: ‚Imeli boste mir,‘ medtem ko meč sega do duše.“

4:11  Ob tistem času bo rečeno temu ljudstvu in [prestolnici] Jeruzalem: „Suh veter visokih krajev v divjini proti hčeri mojega ljudstva, ne da preveja niti da očisti,

4:12  celó poln veter iz tistih krajev bo prišel k meni. Sedaj bom tudi jaz izrekel obsodbo zoper njih.“

4:13  Glej, prišel bo gor kakor oblaki in njegovi bojni vozovi bodo kakor vrtinčast veter. Njegovi konji so bolj nagli kakor orli. Gorje nam! Kajti oplenjeni smo.

4:14  „Oh, [prestolnica] Jeruzalem, umij svoje srce pred zlobnostjo, da boš lahko rešena. Doklej bodo tvoje prazne misli prenočevale znotraj tebe?

4:15  Kajti glas razglaša od Dana in objavlja stisko od gore Efrájim.

4:16  Dajte omenjati narodom, glejte, objavite zoper [prestolnico] Jeruzalem, da stražarji prihajajo iz daljne dežele in objavite njihov glas zoper Judova mesta.

4:17  Kakor čuvaji polja, so oni zoper njo vsenaokrog, zato ker je bila uporna zoper mene,“ govori Gospod.

4:18  „Tvoja pot in tvoja početja so ti povzročila te stvari; to je tvoja zlobnost, ker je ta grenka, ker ta sega v tvoje srce.

4:19  § Moja notranjost, moja notranjost! Zaskrbljen sem prav v svojem srcu; moje srce dela v meni hrup; ne morem ohraniti miru, ker si slišala, oh moja duša, zvok šofarja, alarm vojne.

4:20  Uničenje na uničenje je razkričano, kajti celotna dežela je oplenjena. Moji šotori so nenadoma oplenjeni in moje zavese v trenutku.

4:21  Doklej bom videl prapor in slišal zvok šofarja?

4:22  Kajti moje ljudstvo je nespametno, niso me spoznali; trapasti otroci so in nobenega razumevanja nimajo. Modri so, da počno hudo, toda za početje dobrega nimajo spoznanja.“

4:23  Pogledal sem zemljo in glej, ta je bila brez oblike ter prazna in nebesni obok in le-ta nista imela nobene svetlobe.

4:24  Pogledal sem gore in glej, trepetale so in vsi hribi so se rahlo gibali.

4:25  Pogledal sem in glej, tam ni bilo nobenega človeka in vse ptice nebesnega oboka so odletele.

4:26  Pogledal sem in glej, rodoviten kraj je bila divjina in vsa njegova mesta so bila zlomljena ob Gospodovi prisotnosti in z njegovo kruto jezo.

4:27  Kajti tako je rekel Gospod: „Celotna dežela bo zapuščena, vendar ne bom naredil popolnega konca.

4:28  Zaradi tega bo zemlja žalovala in nebesni obok nad [njo] bo črn. Ker sem to govoril, sem to namenil in se ne bom kesal niti se ne bom obrnil nazaj od tega.“

4:29  Celotno mesto bo pobegnilo zaradi zvoka konjenikov in lokostrelcev; šli bodo v goščave in plezali na skale. Vsako mesto bo zapuščeno in ni človeka, da tam prebiva.

4:30  Ko si oplenjena, kaj boš storila? Čeprav se oblačiš s temno rdečo, čeprav se krasiš z ornamenti iz zlata, čeprav si obrobljaš svoj obraz z ličenjem, se boš zaman naredila lepo; tvoji ljubimci te bodo prezirali, stregli ti bodo po življenju.

4:31  Kajti slišal sem glas ženske kakor v porodnih bolečinah in tesnobo kakor od tiste, ki rojeva svojega prvega otroka, glas sionske hčere, ki se objokuje, ki razširja svoji roki, rekoč: „Gorje mi sedaj! Kajti moja duša je izmučena zaradi morilcev.“

Chapter 5

5:1  „Tecite sem ter tja skozi ulice [prestolnice] Jeruzalem in glejte sedaj in vedite in iščite na njenih širokih krajih, če lahko najdete človeka, če je tam kdorkoli, ki izvršuje sodbo, ki išče resnico in jaz bom to oprostil.

5:2  Čeprav govorijo: ‚Gospod živi,‘ zagotovo lažno prisegajo.“

5:3  Oh Gospod, ali niso tvoje oči [stabilno] na resnici? Udaril, si jih, toda niso žalovali; použil si jih, toda odklonili so, da sprejmejo grajanje. Svoje obraze so otrdili bolj kakor skala; odklonili so, da se vrnejo.

5:4  Zato sem rekel: „Ti so zagotovo ubogi; nespametni so, kajti ne poznajo Gospodove poti, niti sodbe njihovega Boga.

5:5  Spravil se bom do velikih mož in jim govoril, kajti poznali so Gospodovo pot in sodbo svojega Boga.“ Toda ti so povsem zlomili jarem in razpočili vezi.

5:6  Zatorej jih bo ubil lev iz gozda in volk večerov jih bo oplenil, leopard bo stražil nad njihovimi mesti. Vsak, kdor gre od tam, bo raztrgan na koščke, ker so njihovi prestopki številni in njihova odpadanja so se povečala.

5:7  Kako naj ti oprostim za to? Tvoji otroci so me zapustili in prisegali pri tistih, ki niso bogovi. Ko sem jih hranil do polnosti, so oni potem zagrešili zakonolomstvo in se s krdeli zbrali v hišah pocestnic.

5:8  Bili so kakor zjutraj nahranjeni konji. Vsakdo je hrzal za ženo svojega soseda.

5:9  Mar [jih] ne bom obiskal zaradi teh stvari?‘ govori Gospod: ‚Mar se ne bo moja duša maščevala na takšnem narodu, kot je ta?

5:10  § Pojdite gor na njene zidove in uničujte, toda ne naredite popolnega konca. Odvzemite njene obzidke, kajti le-ti niso Gospodovi.

5:11  Kajti Izraelova hiša in Judova hiša sta zelo zahrbtno postopali zoper mene,‘ govori Gospod.

5:12  Skrivali so Gospoda in rekli: ‚To ni on; niti hudo ne bo prišlo nad nas; niti ne bomo videli meča niti lakote.

5:13  Preroki bodo postali veter in besede ni v njih. Tako jim bo storjeno.“

5:14  Zato tako govori Gospod Bog nad bojevniki: „Ker ste govorili to besedo, glej, bom naredil svojo besedo v tvojih ustih ogenj in to ljudstvo les in ta jih bo použil.

5:15  Glej! Nadte bom od daleč privedel narod, oh hiša Izraelova,“ govori Gospod, „to je mogočen narod, to je starodaven narod, narod, čigar jezika ne poznaš niti ne razumeš kaj pravijo.

5:16  Njihov tul za puščice je kakor odprt mavzolej, vsi so mogočni možje.

5:17  Pojedli bodo tvojo žetev in tvoj kruh, ki naj bi ga jedli tvoji sinovi in tvoje hčere. Pojedli bodo tvoje trope in tvoje črede. Pojedli bodo tvoje trte in tvoja figova drevesa. Z mečem bodo izčrpali tvoja utrjena mesta, v katera zaupate.

5:18  Kljub temu v tistih dneh,“ govori Gospod, „z vami ne bom naredil popolnega konca.

5:19  Zgodilo se bo, ko boste rekli: ‚Zakaj nam Gospod, naš Bog, počne vse te stvari?‘ Potem nam boš odgovoril: ‚Podobno kakor ste vi zapustili mene in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.‘

5:20  Razglasite to v Jakobovi hiši in objavite to v Judu, rekoč:

5:21  ‚Poslušajte sedaj to, oh nespametno ljudstvo in brez razumevanja; ki imate oči, pa ne vidite; ki imate ušesa, pa ne slišite.

5:22  Mar se me ne bojite?‘ govori Gospod. ‚Ali ne boste trepetali ob prisotnosti mene, ki sem položil pesek za mejo morja z večnim odlokom, da ta ne more preiti? Čeprav se njegovi valovi premetavajo, vendar ne morejo prevladati; čeprav rjovijo, vendar ne morejo preiti preko.

5:23  Toda to ljudstvo ima puntarsko in uporno srce; spuntali so se in odšli.

5:24  Niti ne pravijo v svojem srcu: ‚Sedaj se bojmo Gospoda, našega Boga, ki daje dež, tako zgodnji kakor pozni, v svojem obdobju. Prihranja nam tedne, določene za žetev.

5:25  Vaše krivičnosti so te stvari obrnile proč in vaši grehi so pred vami zadržali dobre stvari.

5:26  Kajti med mojim ljudstvom so najdeni zlobni možje. Prežijo v zasedi, kakor tisti, ki nastavlja pasti; oni nastavijo past, ujamejo ljudi.

5:27  Kakor je kletka polna ptic, tako so njihove hiše polne prevare. Zato so postali veliki in obogateli.

5:28  Postali so debeli, sijejo. Da, presegajo dejanja zlobnih. Ne sodijo primera, primera sirot, vendar uspevajo in pravici pomoči potrebnih ne sodijo.

5:29  Mar ne bom obiskal zaradi teh stvari?‘ govori Gospod: ‚Ali ne bo moja duša maščevana na takem narodu kot je ta?

5:30  Čudovita in strašna stvar je zagrešena v deželi.

5:31  Preroki prerokujejo napačno in duhovniki vladajo s svojimi sredstvi. Moje ljudstvo ima rado to tako. Kaj pa boste storili ob koncu tega?‘“

Chapter 6

6:1  „Oh vi, Benjaminovi otroci, zberite se, da zbežite iz srede Jeruzalema in trobite na šofar v Tekói in postavite znamenje ognja v Bet Keremu. Kajti zlo se pojavlja iz severa in veliko uničenje.

6:2  § Hčer sionsko sem primerjal z ljubko in prefinjeno žensko.

6:3  Pastirji s svojimi tropi bodo prišli k njej, svoje šotore bodo postavili naokoli nje, vsak bo pasel na svojem kraju.‘“

6:4  „Pripravite vojno zoper njo. Vstanimo in gremo gor opoldan. Gorje nam! Kajti dan mineva, kajti sence večera so podaljšane.“

6:5  „Vstanimo in gremo gor ponoči in uničimo njene palače.“

6:6  Kajti tako je rekel Gospod nad bojevniki: „Posekajte drevesa in nasujte nasip zoper [prestolnico] Jeruzalem. To je mesto, ki bo obiskano; ona je v celoti zatirana v njeni sredi.

6:7  Kakor studenec bruha svoje vode, tako ona bruha svojo zlobnost. Nasilje in plen je slišati v njej; žalost in rane so nenehno pred menoj.

6:8  Bodi poučena, oh [prestolnica] Jeruzalem, da ne bi moja duša odšla od tebe; da te ne bi naredil zapuščeno, deželo, ki ni naseljena.“

6:9  Tako govori Gospod nad bojevniki: „Temeljito bodo paberkovali Izraelov preostanek kakor trto. Svojo roko obrni nazaj kakor obiralci grozdja v košare.

6:10  Komu naj govorim in dam svarilo, da bi lahko slišali? Glej, njihovo uho je neobrezano in ne morejo prisluhniti. Glej, Gospodova beseda jim je graja; v njej nimajo veselja.

6:11  Zato sem poln Gospodove razjarjenosti; izmučen sem z zadrževanjem. Izlil jo bom ven na otroke naokoli in skupaj na zbor mladeničev, kajti vzet bo celo soprog z ženo, ostarel s tistim, ki je izpolnjen z dnevi.

6:12  Njihove hiše bodo obrnjene k drugim, skupaj z njihovimi polji in ženami, kajti svojo roko bom iztegnil nad prebivalce dežele,“ govori Gospod.

6:13  „Kajti od najmanjših izmed njih, celo do največjih izmed njih, je vsak predan pohlepu, in od preroka, celo do duhovnika, vsak krivo postopa.

6:14  Kajti površno so ozdravili rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ‚Mir, mir,‘ ko tam ni miru.

6:15  Mar so bili osramočeni, ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. Ob času, ko jih obiščem, bodo vrženi dol,“ govori Gospod.

6:16  Tako govori Gospod: „Ustavite se na poteh in glejte ter vprašajte za starimi stezami, kje je dobra pot, hodite po njej in našli boste počitek svojim dušam.“ Rekli pa so: „Mi ne bomo hodili po njej.“

6:17  Prav tako sem nad vami postavil stražarje, rekoč: „Prisluhnite zvoku šofarja.“ Toda rekli so: „Ne bomo prisluhnili.“

6:18  Zato poslušajte, vi narodi in vedite, oh skupnost, kaj je med njimi.

6:19  Poslušaj, oh zemlja. Glej, nad to ljudstvo bom privedel zlo, celó sad njihovih misli, ker niso prisluhnili mojim besedam niti moji postavi, temveč so jo zavrnili.

6:20  S kakšnim namenom prihaja k meni kadilo iz Sabe in prijeten trst iz daljne dežele? Vaše žgalne daritve mi niso sprejemljive niti mi vaše klavne daritve niso prijetne.“

6:21  Zato tako govori Gospod: „Glej, pred to ljudstvo bom položil kamne spotike in očetje in sinovi bodo skupaj padli na njih; sosed in njegov prijatelj se bosta pogubila.“

6:22  Tako govori Gospod: „Glej, ljudstvo prihaja iz severne dežele in velik narod bo dvignjen od zemljinih strani.

6:23  Prijeli bodo lok in sulico; kruti so in nimajo usmiljenja; njihov glas rjovi kakor morje; in jahajo na konjih, postavljeni v vrste kakor možje za vojno zoper tebe, oh sionska hči.

6:24  „Slišali smo o njihovi slavi. Naše roke so oslabele. Tesnoba se nas je polastila in bolečina kakor žensko v porodnih mukah.

6:25  Ne pojdi naprej na polje niti ne hodi po poti, kajti sovražnikov meč in strah sta na vsaki strani.“

6:26  Oh hči mojega ljudstva, opaši se z vrečevino in se valjaj v pepelu. Naredi si žalovanje, kakor za edinim sinom, najbolj grenko žalovanje, kajti plenilec bo nenadoma prišel nad nas.

6:27  Postavil sem te za stolp in trdnjavo med mojim ljudstvom, da lahko spoznaš in preizkusiš njihovo pot.

6:28  Vsi so nadležni puntarji, hodijo z obrekovalci. Bron so in železo, vsi so izprijenci.

6:29  Mehovi so požgani, svinec je použit z ognjem; livar zaman tali, kajti zlobni niso izločeni.

6:30  Ljudje jih bodo imenovali zavrženo srebro, ker jih je Gospod zavrnil.“

Chapter 7

7:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč:

7:2  „Stopi v velika vrata Gospodove hiše in razglasi to besedo in reci: ‚Poslušajte Gospodovo besedo, vsi vi iz Juda, ki vstopate pri teh velikih vratih, da obožujete Gospoda.

7:3  Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Poboljšajte svoje poti in svoja dejanja in jaz vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju.

7:4  Ne zaupajte v lažnive besede, rekoč: ‚Gospodov tempelj,‘ ‚Gospodov tempelj,‘ ‚Gospodov tempelj so ti.‘

7:5  Kajti če temeljito poboljšate svoje poti in svoja dejanja, če temeljito izvršite sodbo med človekom in njegovim sosedom,

7:6  če ne zatirate tujca, sirote, vdove, in na tem kraju ne prelivate nedolžne krvi, niti v svojo škodo ne hodite za drugimi bogovi,

7:7  potem vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom na veke vekov.

7:8  Glejte, zaupate v lažnive besede, ki ne morejo koristiti.

7:9  Ali boste kradli, morili, počeli zakonolomstvo, krivo prisegali, zažigali kadilo Báalu in hodili za drugimi bogovi, katerih ne poznate

7:10  in prišli ter stali pred menoj v tej hiši, ki je imenovana z mojim imenom in rekli: „Ali smo osvobojeni, da počnemo vse te ogabnosti?

7:11  Ali je ta hiša, ki je imenovana z mojim imenom, v vaših očeh postala brlog roparjev? Glejte, celo jaz sem to videl,“ govori Gospod.

7:12  „Toda pojdite sedaj k mojemu kraju, ki je bil v Šilu, kjer sem najprej postavil svoje ime in poglejte kaj sem mu storil zaradi zlobnosti svojega ljudstva Izraela.

7:13  In sedaj, ker ste storili vsa ta dejanja,“ govori Gospod „in sem vam govoril, vas zgodaj vzdigoval in govoril, toda niste slišali; in vas klical, toda niste odgovorili;

7:14  zato bom tej hiši, ki je imenovala z mojim imenom, v katerega zaupate in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, storil kakor sem storil Šilu.

7:15  Zavrgel vas bom iz svojega pogleda, kakor sem zavrgel vse vaše brate, celó celotno Efrájimovo seme.

7:16  Zato ne moli za to ljudstvo, niti ne povzdiguj klica niti molitve zanje, niti ne posreduj k meni, kajti jaz te ne bom poslušal.

7:17  Mar ne vidiš kaj počno v Judovih mestih in na ulicah [prestolnice] Jeruzalem?

7:18  Otroci nabirajo les, očetje netijo ogenj in ženske gnetejo svoje testo, da naredijo kolače kraljici neba in da izlivajo pitne daritve k drugim bogovom, da bi me lahko dražili k jezi.

7:19  Mar me dražijo do jeze?“ govori Gospod: „Mar ne dražijo same sebe, do zmešnjave njihovih lastnih obrazov?“

7:20  Zato tako govori Gospod Bog: „Glej, moja jeza in moja razjarjenost bo izlita na tem kraju, na človeka, na žival, na drevesa polja in na sad tal; ta bo gorela in ne bo pogašena.“

7:21  Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „Položite svoje žgalne daritve k svojim klavnim daritvam in jejte meso.

7:22  Kajti nisem govoril vašim očetom niti jim nisem zapovedal na dan, ko sem jih privedel iz egiptovske dežele, glede žgalnih daritev ali klavnih daritev,

7:23  toda ukazal sem jim to stvar, rekoč: ‚Ubogajte moj glas in jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo; hodite po vseh poteh, ki sem vam jih zapovedal, da vam bo lahko dobro.‘

7:24  Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so hodili po nasvetih in po zamislih svojega zlega srca in odšli nazaj in ne naprej.

7:25  Od dneva, ko so vaši očetje izšli iz egiptovske dežele, do tega dne, sem vam celo pošiljal vse svoje služabnike preroke, dnevno sem jih zgodaj vzdigoval in pošiljal.

7:26  Vendar mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili svoj vrat. Ravnali so huje kakor njihovi očetje.

7:27  Zato jim boš govoril vse te besede, toda ne bodo ti prisluhnili. Tudi klical boš k njim, toda ne bodo ti odgovorili.

7:28  § Toda rekel jim boš: ‚To je narod, ki ne uboga glasu Gospoda, svojega Boga niti ne prejema grajanja. Resnica je izginila in je iztrebljena iz njihovih ust.‘“

7:29  Ostriži svoje lase, oh [prestolnica] Jeruzalem in jih vrzi proč in povzemi žalostinko na visokih krajih, kajti Gospod je zavrnil in zapustil rod svojega besa.

7:30  Kajti Judovi otroci so storili zlo v mojem pogledu,“ govori Gospod. „Svoje ogabnosti so postavili v hiši, ki se imenuje z mojim imenom, da jo oskrunijo.

7:31  Zgradili so visoke kraje Tofeta, ki je v dolini sina Hinómovega, da svoje sinove in svoje hčere sežigajo v ognju, kar jim nisem zapovedal niti ni prišlo v moje srce.

7:32  Zato, glej, prihajajo dnevi,“ govori Gospod, „da ta ne bo več imenovan Tofet niti dolina sina Hinómovega, temveč dolina klanja, kajti v Tofetu bodo pokopavali, dokler tam ne bo več prostora.

7:33  Trupla tega ljudstva bodo meso za perjad neba in zemeljske živali in nihče jih ne bo plašil proč.

7:34  Potem bom povzročil, da od Judovih mest in od ulic [prestolnice] Jeruzalem preneha glas smeha, glas veselja, glas ženina in glas neveste, kajti dežela bo zapuščena.

Chapter 8

8:1  „Ob tistem času,“ govori Gospod, „bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem

8:2  in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, katere so ljubili, katerim so služili, za katerimi so hodili, katere so iskali in katere so oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje.

8:3  Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje,“ govori Gospod nad bojevniki.

8:4  Poleg tega jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil?

8:5  Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili.

8:6  Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Noben človek se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ‚Kaj sem storil?‘ Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko.

8:7  Da, štorklja na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe.

8:8  Kako pravite: ‚Modri smo in z nami je Gospodova postava?‘ Glej, zagotovo jo je on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman.

8:9  Modri možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšna modrost je v njih?

8:10  Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak postopa napačno.

8:11  Kajti površno so ozdravili rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ‚Mir, mir,‘ ko tam ni miru.

8:12  Mar so bili osramočeni, ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol,‘ govori Gospod.

8:13  § ‚Zagotovo jih bom použil,‘ govori Gospod: ‚tam ne bo grozdja na trti niti fig na figovem drevesu in list bo ovenel; in stvari, katere sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‘“

8:14  Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo iz žolča, ker smo grešili zoper Gospoda.

8:15  Iskali smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in za čas zdravja, pa glej težava!

8:16  „Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana. Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njihovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse, kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem.

8:17  Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane in te vas bodo pikale,“ govori Gospod.

8:18  Ko bi se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo v meni.

8:19  Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva je prišel od tistih, ki prebivajo v daljni deželi: ‚Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‘ Zakaj ste me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi?

8:20  Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni.

8:21  Zaradi bolečine hčere mojega ljudstva sem prizadet, črn sem, osuplost se me je polastila.

8:22  Mar ni balzama v Gileádu, ali tam ni nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno?

Chapter 9

9:1  Oh, da bi bila moja glava vode in moje oči studenec solza, da bi lahko jokal dan in noč zaradi umorjenih hčere mojega ljudstva!

9:2  Oh, da bi imel v divjini kraj za nastanitev popotnikov; da bi lahko zapustil svoje ljudstvo in odšel od njih! Kajti vsi so zakonolomci, zbor zahrbtnih mož.

9:3  Svoje jezike krivijo za laži kakor svoj lok, toda niso hrabri za resnico na zemlji. Kajti napredujejo od zla k zlu, mene pa ne poznajo,‘ govori Gospod.

9:4  ‚Vsakdo naj se pazi svojega soseda in ne zaupajte v kateregakoli brata, kajti vsak brat bo popolnoma izpodrinjen in vsak sosed bo hodil z obrekovalci.

9:5  Zavajali bodo vsak svojega soseda in ne bodo govorili resnice. Svoj jezik so naučili, da govori laži in izmučili so se s početjem krivičnosti.

9:6  Tvoje prebivališče je v sredi prevare, zaradi prevare so odklonili, da me spoznajo,‘ govori Gospod.

9:7  Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, stopil jih bom in jih preizkusil. Kajti kako naj bi delal za hčer svojega ljudstva?

9:8  Njihov jezik je kakor izstreljena puščica; ta govori prevaro. Nekdo s svojimi usti govori miroljubno svojemu sosedu, toda v srcu preži.

9:9  Mar naj jih ne obiščem za te stvari?‘ govori Gospod. ‚Mar se ne bo moja duša maščevala na takšnem narodu, kot je ta?

9:10  Zaradi gora bom dvignil jokanje in tarnanje in zaradi prebivališč divjine žalovanje, ker so požgani, tako da nihče ne more iti skozi njih; niti noben človek ne more slišati glasu živine. Tako perjad nebesnega oboka kakor živali polja so pobegnile, odšle so.

9:11  [Prestolnico] Jeruzalem bom naredil kupe in brlog zmajev. Judova mesta bom naredil zapuščena, brez prebivalcev.

9:12  Kdo je moder človek, da lahko to razume? Kdo je tisti, kateremu so Gospodova usta govorila, da lahko to oznani, čemu dežela propada in je požgana kakor divjina, da nihče ne gre skozi?‘

9:13  Gospod govori: ‚Ker so zapustili mojo postavo, ki sem jo postavil prednje in niso ubogali mojega glasu niti hodili v tem,

9:14  temveč so hodili po zamisli svojega lastnega srca in za Báali, kar so jih naučili njihovi očetje,‘

9:15  zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej, pasel jih bom, celó to ljudstvo, s pelinom in piti jim bom dajal vodo iz žolča.

9:16  Razkropil jih bom tudi med pogane, katere niso poznali niti oni niti njihovi očetje. Za njimi bom poslal meč, dokler jih ne použijem.‘

9:17  Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Preudarite in pokličite žalovalke, da bi lahko prišle in pošljite po spretne ženske, da bi lahko prišle.

9:18  Podvizajo naj se in povzamejo tarnanje za nas, da bodo naše oči lahko tekle s solzami in naše veke brizgale z vodami.

9:19  Kajti glas tarnanja je slišati iz Siona: ‚Kako smo oplenjeni! Silno smo zbegani, ker smo zapustili deželo, ker so nas naša prebivališča izvrgla.‘‘

9:20  Vendar poslušajte Gospodovo besedo, oh ve ženske in naj vaše uho prejme besedo iz njegovih ust in svoje hčere učite tarnanja in vsaka svojo sosedo objokovanja.

9:21  Kajti smrt se je povzpela skozi naša okna in vstopila v naše palače, da iztrebi otroke od zunaj in mladeniče iz ulic.

9:22  „Govori: ‚Tako govori Gospod: ‚Celo trupla ljudi bodo padala kakor gnoj na odprtem polju in kakor prgišče za žanjcem in nihče jih ne bo zbral.‘

9:23  Tako govori Gospod: ‚Ne dopusti, da moder človek slavi v svoji modrosti niti naj mogočen človek ne slavi v svoji moči, naj bogat človek ne slavi v svojih bogastvih.

9:24  Temveč naj tisti, ki slavi, slavi v tem, da me razume in spoznava, da jaz sem Gospod, ki izvajam ljubečo skrbnost, sodbo in pravičnost na zemlji. Kajti v teh stvareh se veselim,‘ govori Gospod.

9:25  ‚Glej, dnevi prihajajo,‘ govori Gospod, ‚da bom kaznoval vse tiste, ki so obrezani, z neobrezanimi:

9:26  Egipt, Juda, Edóm, Amónove otroke, Moáb in vse, ki so na skrajnih vogalih, ki prebivajo v divjini, kajti vsi ti narodi so neobrezani in vse Izraelove hiše so v srcu neobrezane.‘“

Chapter 10

10:1  Prisluhnite besedi, ki vam jo govori Gospod, oh hiša Izraelova:

10:2  „Tako govori Gospod: ‚Ne uči se poti poganov in ne bodi zaprepaden ob znamenjih z neba, kajti pogani so zaprepadeni ob njih.

10:3  Kajti običaji ljudstva so prazni, kajti nekdo s sekiro poseka drevo iz gozda, delo delavčevih rok.

10:4  Okrasijo ga s srebrom in zlatom; pritrdijo ga z žeblji in kladivi, da se ne premika.

10:5  Pokončni so kakor palmovo drevo, toda ne govorijo. Morajo jih nositi, ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, kajti ne morejo storiti zla niti ni v njih, da delajo dobro.‘“

10:6  Ker ne obstaja nihče podoben tebi, oh Gospod; ti si velik in tvoje ime je veliko in mogočno.

10:7  Kdo se te ne bi bal, oh kralj narodov? Kajti tebi to pripada, glede na to, da med vsemi modrimi možmi narodov in med vsemi njihovimi kraljestvi, ni tam nikogar podobnega tebi.

10:8  Toda oni so vsi skupaj brutalni in nespametni. Kos lesa je nauk ničevosti.

10:9  § Srebro, sploščeno na ploščice, je prinešeno iz Taršíša in zlato iz Ufáza, delo delavca in iz roke livarja. Modra in vijolična so njihova oblačila. Vsa so delo spretnih ljudi.

10:10  Toda Gospod je resničen Bog, on je živi Bog in večen kralj. Ob njegovem besu bo zemlja trepetala in narodi ne bodo zmožni prenesti njegovega ogorčenja.

10:11  Tako jim boste govorili: ‚Celó bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, bodo izginili iz zemlje in izpod tega neba.‘“

10:12  S svojo močjo je naredil zemljo, s svojo modrostjo je osnoval zemeljski krog in s svojo preudarnostjo razprostrl nebesni obok.

10:13  Kadar izusti svoj glas, je tam množica vodá v nebesih in meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje; on dela bliskanje z dežjem in iz svojih zakladnic prinaša veter.

10:14  Vsak človek je v svojem spoznanju brutalen. Vsak livar je zbegan z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih.

10:15  Ničevost so in delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginili.

10:16  Jakobov delež ni podoben njihovemu, kajti on je tvorec vseh stvari; in Izrael je rod njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime.

10:17  Zberi svoje blago iz dežele, oh prebivalec iz trdnjave.

10:18  Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, naenkrat bom izvrgel prebivalce dežele in jih spravil v tegobo, da bodo lahko našli, [da je] to tako.

10:19  Gorje mi za mojo poškodbo! Moja rana je boleča. Toda rekel sem: „Resnično, to je žalost in jaz jo moram nositi.

10:20  Moje šotorsko svetišče je oplenjeno in vse moje vrvi so pretrgane, moji otroci so odšli od mene in jih ni, nikogar ni, da bi še razpenjal moj šotor in da bi postavljal moje zavese.

10:21  Kajti pastirji so postali brutalni in niso iskali Gospoda, zato ne bodo uspeli in vsi njihovi tropi bodo razkropljeni.

10:22  Glej, hrup objave je prišel in veliko razburjenje iz severne dežele, da bi Judova mesta naredil opustošena in brlog zmajev.

10:23  Oh Gospod, vem da človekova pot ni v njem samem, tega ni v človeku, ki hodi, da usmerja svoje korake.

10:24  Oh Gospod, grajaj me, toda s sodbo; ne v svoji jezi, da me ne bi privedel v nič.

10:25  Svojo razjarjenost izlij na pogane, ki te ne poznajo in na družine, ki ne kličejo k tvojemu imenu, kajti pojedli so Jakoba in ga požrli in ga pogoltnili ter njegovo prebivališče naredili zapuščeno.

Chapter 11

11:1  Beseda, ki je prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč:

11:2  „Poslušaj besede te zaveze in govori možem iz Juda in prebivalcem [prestolnice] Jeruzalem

11:3  in jim reci: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Preklet bodi mož, ki ne uboga besed te zaveze,

11:4  ki sem jo zapovedal vašim očetom na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz železne talilne peči, rekoč: ‚Ubogajte moj glas in jih izvršujte, glede na vse, kar vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog,

11:5  da bom lahko izpolnil prisego, ki sem jo prisegel vašim očetom, da jim dam deželo, kjer tečeta mleko in med, kakor je to ta dan.‘“ Potem sem odgovoril in rekel: „Tako naj bo, oh Gospod.“

11:6  Potem mi je Gospod rekel: „Razglasi vse te besede po Judovih mestih in ulicah Jeruzalema, rekoč: ‚Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte.

11:7  Kajti iskreno sem izpričal vašim očetom na dan, ko sem jih privedel gor iz egiptovske dežele, celó do današnjega dne, [jih] zgodaj vzdigoval in izjavljal, rekoč: ‚Ubogajte moj glas.‘

11:8  Vendar niso ubogali niti nagnili svojega ušesa, temveč so vsi hodili v zamisli svojega zlega srca. Zato bom nanje privedel vse besede te zaveze, katere sem jim zapovedal izpolnjevati, toda oni jih niso izpolnjevali.

11:9  Gospod mi je rekel: „Zarota je najdena med Judovimi možmi in med prebivalci Jeruzalema.

11:10  Obrnili so se nazaj h krivičnosti svojih pradedov, ki so odklonili, da slišijo moje besede; in šli za drugimi bogovi, da jim služijo. Izraelova hiša in Judova hiša sta prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti.

11:11  Zato tako govori Gospod: ‚Glej, nanje bom privedel zlo, kateremu ne bodo mogli pobegniti. Čeprav bodo klicali k meni, jim ne bom prisluhnil.

11:12  Potem bodo Judova mesta in prebivalci Jeruzalema šli in klicali k bogovom, katerim darujejo kadilo. Toda sploh jih ne bodo rešili v času njihove stiske.

11:13  Kajti glede na število tvojih mest so bili tvoji bogovi, oh Juda; in glede na število ulic [prestolnice] Jeruzalem ste postavili oltarje tisti sramotni stvari, celó oltarje, da zažigate kadilo Báalu.

11:14  Zatorej ne moli za to ljudstvo niti ne povzdiguj vpitja ali molitve zanje, kajti jaz jih ne bom poslušal ob času, ko vpijejo k meni zaradi svoje stiske.

11:15  Kaj ima moj ljubljeni za početi v moji hiši, videč da je ona izvrševala nespodobnost s številnimi in je sveto meso odšlo od tebe? Ko počneš zlo, potem se razveseljuješ.

11:16  Gospod je tvoje ime imenoval: ‚Zelena oljka, čeden in lep sad.‘ Z zvokom velikega hrupa je na njej vžgal ogenj in njene mladike so polomljene.

11:17  Kajti Gospod nad bojevniki, ki te je zasadil, je zoper tebe proglasil zlo, zaradi zla Izraelove hiše in Judove hiše, ki so ga storili zoper sebe, da bi me dražili do jeze v darovanju kadila Báalu.

11:18  Gospod mi je dal spoznanje o tem in jaz sem to spoznal; takrat si mi kazal njihova dejanja.

11:19  Toda jaz sem bil podoben jagnjetu ali volu, ki je priveden h klanju in nisem vedel, da so zoper mene snovali naklepe, rekoč: „Uničimo drevo skupaj z njegovim sadom in odsekajmo ga iz dežele živih, da se njegovega imena ne bo več spominjalo.“

11:20  Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki sodiš pravično, ki preizkušaš notranjost in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem razodel svoj primer.

11:21  „Zato tako govori Gospod o možeh iz Anatóta, ki ti strežejo po življenju, rekoč: ‚Ne prerokuj v Gospodovem imenu, da ne umreš po naši roki.‘

11:22  Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, kaznoval jih bom; mladenič bo umrl pod mečem, njihovi sinovi in njihove hčere bodo umrli od lakote.

11:23  Tam ne bo nobenega ostanka izmed njih, kajti nad ljudi iz Anatóta bom privedel zlo, celó leto njihovega obiskanja.‘“

Chapter 12

12:1  Pravičen si ti, oh Gospod, ko sem se pravdal s teboj, vendar mi pusti govoriti s teboj o tvojih sodbah: „Zakaj pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?“

12:2  Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo, da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti.

12:3  Toda ti, oh Gospod, me poznaš, videl si me in preizkušaš moje srce do tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja.

12:4  Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venijo zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so požrte in ptice, ker so rekli: „Ne bo videl našega zadnjega konca.“

12:5  „Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana?

12:6  Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicali množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepe besede.

12:7  Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčno ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov.

12:8  Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpije proti meni, zatorej sem jo zasovražil.

12:9  Moja dediščina mi je kakor lisasta ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite vse živali polja, da pridejo, da žrejo.

12:10  Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pogazili pod stopalom, moj prijeten delež so naredili zapuščeno divjino.

12:11  Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si noben človek tega ne jemlje k srcu.

12:12  Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru.

12:13  Sejali so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jih bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.“

12:14  Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: „Glej, izruval jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih.

12:15  Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi.

12:16  In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ‚Gospod živi,‘ kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva.

12:17  Toda če ne bodo ubogali, bom popolnoma izruval in uničil ta narod,“ govori Gospod.

Chapter 13

13:1  Tako mi govori Gospod: „Pojdi in si priskrbi lanen pas in ga deni na svoja ledja, v vodo pa ga ne daj.“

13:2  Tako sem dobil pas glede na Gospodovo besedo in si ga nadel na svoja ledja.

13:3  Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč:

13:4  „Vzemi pas, ki si ga dobil, ki je na tvojih ledjih in vstani, pojdi k Evfratu in ga tam skrij v skalno luknjo.“

13:5  Tako sem odšel in ga skril pri Evfratu, kakor mi je Gospod zapovedal.

13:6  Po mnogih dneh se je pripetilo, da mi je Gospod rekel: „Vstani, pojdi k Evfratu in vzemi od tam pas, katerega sem ti tam zapovedal skriti.“

13:7  Potem sem odšel k Evfratu in kopál ter vzel pas iz kraja, kjer sem ga skril. Glej, pas je bil iznakažen, ni bil koristen za nič.

13:8  Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč:

13:9  „Tako govori Gospod: ‚Na ta način bom oškodoval Judov ponos in velik ponos Jeruzalema.

13:10  To zlo ljudstvo, ki je zavrnilo poslušati moje besede, ki hodijo v zamisli svojega srca in hodijo za drugimi bogovi, da jim služijo in da jih obožujejo, bo celo kakor ta pas, ki ni dober za nič.

13:11  Kajti kakor se pas trdno drži moževih ledij, tako sem storil, da se me trdno drži celotna Izraelova hiša in celotna Judova hiša,‘ govori Gospod, ‚da mi bodo lahko za ljudstvo, za ime, za hvalo in za slavo. Toda nočejo slišati.

13:12  Zato jim boš govoril to besedo: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Vsak meh bo napolnjen z vinom.‘ Rekli ti bodo: ‚Mar ne vemo zagotovo, da bo vsak meh napolnjen z vinom?‘

13:13  Potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Glejte, s pijanostjo bom napolnil vse prebivalce te dežele, celo kralje, ki sedijo na Davidovem prestolu, duhovnike, preroke in vse prebivalce [prestolnice] Jeruzalem.

13:14  Treščil jih bom enega ob drugega, celo očete in sinove skupaj,‘ govori Gospod. ‚Ne bom se usmilil niti prizanašal niti imel usmiljenja, temveč jih uničim.‘“

13:15  Poslušajte in pazljivo prisluhnite. Ne bodite ponosni, kajti Gospod je govoril.

13:16  Dajte slavo Gospodu, svojemu Bogu, preden povzroči temo in preden se vaša stopala spotaknejo na temnih gorah in medtem ko gledate za svetlobo, jo obrne v smrtno senco in jo naredi [za] veliko temo.

13:17  Toda če tega ne boste poslušali, bo moja duša jokala na skrivnih krajih zaradi vašega ponosa. Moje oko bo hudo jokalo in teklo s solzami, ker je bil Gospodov trop ujet odveden.

13:18  „Reci kralju in kraljici: ‚Ponižajta se, usedita se, kajti vajine kneževine bodo propadle, celó krona vajine slave.

13:19  Južna mesta bodo zaprta in nihče jih ne bo odprl. Ves Juda bo odveden v ujetništvo, v celoti bo odveden v ujetništvo.‘

13:20  Povzdigni svoje oči in poglej tiste, ki so prišli iz severa. Kje je trop, ki ti je bil dan, tvoj krasen trop?

13:21  Kaj boš rekla, ko te bo kaznoval? Kajti učila si jih, da so poveljniki in kakor vodja nad teboj. Ali te ne bodo zajele bolesti, kakor žensko v porodnih mukah?

13:22  Če rečeš v svojem srcu: ‚Zakaj so prišle nadme te stvari?‘ Zaradi veličine tvoje krivičnosti so odkriti krajci tvojih oblačil in tvoje pete so razgaljene.

13:23  Mar lahko Etiopijec spremeni svojo kožo ali leopard svoje lise? Potem bi lahko tudi vi delali dobro, ki ste navajeni, da delate zlo.

13:24  Zato jih bom razkropil kakor strnišče, ki ga odnaša veter iz divjine.

13:25  To je tvoj žreb, delež tvojih zmožnosti od mene,‘ govori Gospod; ‚ker si me pozabila in zaupala v neresnico.

13:26  Zato bom odkril krajce tvojih oblačil nad tvojim obrazom, da se lahko prikaže tvoja sramota.

13:27  Videl sem tvoja zakonolomstva in tvoja rezgetanja, nespodobnost tvojega vlačugarstva in tvoje ogabnosti na hribih polj. Gorje ti, oh [prestolnica] Jeruzalem! Mar ne boš očiščena? Kdaj bo to enkrat prišlo?‘“

Chapter 14

14:1  Beseda Gospodova, ki je prišla Jeremiju glede pomanjkanja.

14:2  Juda žaluje in njegova velika vrata pešajo; črna so do tal; in krik [prestolnice] Jeruzalem se je vzdignil.

14:3  Vsi njeni plemiči so poslali svoje malčke k vodam. Prišli so k jamam, pa niso našli nobene vode; s svojimi praznimi posodami so se vrnili; bili so osramočeni in zbegani in si pokrili svoje glave.

14:4  § Ker so tla razpokana, kajti ni bilo dežja na zemljo, so bili orači osramočeni, pokrili so si svoje glave.

14:5  Da, tudi košuta je povrgla na polju in to zapustila, ker tam ni bilo nobene trave.

14:6  Divji osli so stali na visokih krajih, vohali so veter kakor zmaji; njihove oči so odpovedale, ker tam ni bilo nobene trave.

14:7  Oh Gospod, čeprav naše krivičnosti pričajo zoper nas, stori to zaradi svojega imena, kajti naša zdrknjenja nazaj so številna; grešili smo zoper tebe.

14:8  Oh, Izraelovo upanje, njegov rešitelj v času stiske, zakaj bi bil kakor tujec v deželi in kakor popotnik, ki se obrača vstran, da ostane čez noč?

14:9  Zakaj bi bil kakor osupel človek, kakor mogočen človek, ki ne more rešiti? Vendar si ti, oh Gospod, v naši sredi in mi smo imenovani po tvojem imenu; ne zapusti nas.

14:10  Tako govori Gospod temu ljudstvu: „Tako so ljubili tavanje, svojih stopal niso zadržali, zato jih Gospod ne sprejema. Sedaj se bo spomnil njihove krivičnosti in obiskal njihove grehe.“

14:11  Potem mi je Gospod rekel: „Ne moli za to ljudstvo za njihovo dobro.

14:12  Ko se postijo, ne bom slišal njihovega vpitja; in ko darujejo žgalno daritev in daritev, jih ne bom sprejel. Temveč jih bom použil z mečem, lakoto in kužno boleznijo.“

14:13  Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Glej, preroki jim pravijo: ‚Ne boste videli meča niti ne boste imeli lakote. Temveč vam bom na tem kraju dal zagotovljen mir.‘“

14:14  Nato mi je Gospod rekel: „‚Preroki v mojem imenu prerokujejo laži. Jaz jih nisem poslal niti jim zapovedal niti jim nisem govoril. Prerokujejo vam lažnivo videnje, vedeževanje, prazno stvar in prevaro svojega srca.‘

14:15  Zato tako govori Gospod glede prerokov, ki prerokujejo v mojem imenu in jih jaz nisem poslal in vendar pravijo: ‚Meča in lakote ne bo v tej deželi.‘ Z mečem in lakoto bodo ti preroki použiti.

14:16  Ljudstvo, kateremu prerokujejo, bo zaradi lakote in meča vrženo ven na ulice [prestolnice] Jeruzalem. Nikogar ne bodo imeli, da bi jih pokopal, njih, njihove žene niti njihove sinove niti njihove hčere, kajti nanje bom izlil njihovo zlobnost.

14:17  Zato jim boš rekel to besedo: ‚Naj iz mojih oči tečejo solze ponoči in podnevi in naj ne prenehajo, kajti devica, hči mojega ljudstva je zlomljena z veliko vrzeljo, z zelo bolečim udarcem.‘“

14:18  Če grem naprej na polje, potem glej, umorjeni z mečem! Če vstopim v mesto, potem glej, tisti, ki so bolni od lakote! Da, prerok in duhovnik gresta naokrog v deželo, ki je ne poznata.

14:19  Mar si popolnoma zavrnil Juda? Ali se je tvoji duši gnusil Sion? Zakaj si nas udaril in tam ni ozdravljenja za nas? Iskali smo mir, pa tam ni nič dobrega; in čas ozdravljenja, pa glej, stiska!

14:20  Priznavamo, oh Gospod, našo zlobnost in krivičnost naših očetov, kajti grešili smo zoper tebe.

14:21  Ne preziraj nas zaradi svojega imena, ne osramoti prestola svoje slave. Spomni se, ne prelomi svoje zaveze z nami.

14:22  Je katerakoli izmed ničevosti poganov, ki lahko povzroči dež? Lahko nebesni obok da nalive? Mar nisi ti, oh Gospod, naš Bog? Zato bomo čakali nate, ker si ti naredil vse te stvari.

Chapter 15

15:1  Potem mi je Gospod rekel: „Čeprav bi pred menoj stala Mojzes in Samuel, vendar moj um ne bi mogel biti k temu ljudstvu. Vrzi jih iz mojega pogleda in naj gredo naprej.

15:2  Zgodilo se bo, če ti rečejo: ‚Kam naj gremo naprej?‘ Potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Tisti, ki ste za smrt, k smrti; tisti, ki ste za meč, k meču; tisti, ki ste za lakoto, k lakoti in tisti, ki ste za ujetništvo, k ujetništvu.‘

15:3  Nad njimi bom določil štiri vrste,‘ govori Gospod: ‚meč da ubija, pse, da trgajo ter perjad neba in zemeljske živali, da požirajo in uničujejo.

15:4  § Povzročil jim bom, da bodo odstranjeni v vsa kraljestva zemlje, zaradi Manáseja, sina Ezekíja, Judovega kralja, za to, kar je storil v Jeruzalemu.

15:5  Kajti kdo bo imel usmiljenje nad teboj, oh [prestolnica] Jeruzalem? Kdo te bo obžaloval? Kdo bo šel vstran, da te vpraša kako si?

15:6  Zapustila si me,‘ govori Gospod, ‚umaknila si se nazaj. Zato bom zoper tebe iztegnil svojo roko in te uničil; izmučen sem od kesanja.

15:7  Vejál jih bom z vejálnikom v velikih vratih dežele; oropal jih bom otrok, uničil bom svoje ljudstvo, ker se niso vrnili iz svojih poti.

15:8  Njene vdove so mi [številčno] narasle nad peskom morja. Zoper mater mladeničev sem nadnje opoldan privedel plenitelja. Storil sem mu, da je nenadoma padel nanjo in strahote so padle nad mesto.

15:9  Tista, ki jih je rodila sedem, peša. Izročila je duha. Njeno sonce je zašlo medtem ko je bil še dan. Bila je osramočena in zmedena. Preostanek izmed njih bom izročil meču pred njihovimi sovražniki,‘“ govori Gospod.

15:10  „Gorje meni, moja mati, da si me rodila, človeka prepira in človeka spora celotni zemlji! Niti nisem posojal za obresti niti mi ljudje niso posojali za obresti, vendar me vsakdo izmed njih preklinja.“

15:11  § Gospod je rekel: „Resnično, dobro bo s tvojim preostankom. Resnično, povzročil bom, da bo sovražnik dobro ravnal s teboj v času zla in v času stiske.

15:12  Se bo železo zlomilo, severno železo in jeklo?

15:13  Tvoje imetje in tvoje zaklade bom izročil v plen brez cene in to za vse tvoje grehe, celo v vseh tvojih mejah.

15:14  Storil ti bom, da v deželo, ki je ne poznaš, preideš s svojimi sovražniki. Kajti ogenj je vnet v moji jezi, ki bo gorel na vas.“

15:15  Oh Gospod, ti veš. Spomni se me in me obišči in me maščuj nad mojimi preganjalci. V svoji potrpežljivosti me ne odvzemi proč. Vedi, da sem zaradi tebe trpel grajo.

15:16  Tvoje besede so bile najdene in sem jih jedel, in tvoje besede so mi bile radost in veselje mojega srca, kajti imenovan sem po tvojem imenu, oh Gospod, Bog nad bojevniki.

15:17  Nisem sedel v zboru zasmehovalcev niti se nisem razveseljeval; sam sem sedel zaradi tvoje roke, kajti napolnil si me z ogorčenjem.

15:18  Zakaj je moja bolečina neprestana in moja rana, ki odklanja biti ozdravljena, nezaceljiva? Ali mi hočete biti vsi skupaj kakor lažnivec in kakor vode, ki odpovedo?

15:19  Zato tako govori Gospod: „Če se spreobrneš, potem te bom ponovno privedel in boš stal pred menoj. Če odvzameš dragoceno iz hudobnega, boš kakor moja usta. Oni naj se vrnejo k tebi, toda ti se ne vrni k njim.

15:20  Temu ljudstvu te bom naredil za ograjen bronast zid. Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali zoper tebe, kajti jaz sem s teboj, da te rešim in da te osvobodim,‘ govori Gospod.

15:21  ‚Rešil te bom iz roke zlobnih in odkupil te bom iz roke strašnih.‘“

Chapter 16

16:1  Gospodova beseda je prav tako prišla k meni, rekoč:

16:2  „Ne boš si vzel žene niti na tem kraju ne boš imel sinov ali hčera.

16:3  Kajti tako govori Gospod glede sinov in glede hčera, ki so rojeni na tem kraju in glede njihovih mater, ki so jih nosile in glede njihovih očetov, ki so jih zaplodili v tej deželi:

16:4  ‚Umrli bodo bolečih smrti; ne bodo objokovani, niti ne bodo pokopani, temveč bodo kakor gnoj na obličju zemlje; z mečem in lakoto bodo použiti in njihova trupla bodo hrana za perjad neba in za živali na polju.‘

16:5  Kajti tako govori Gospod: ‚Ne vstopi v hišo žalovanja niti ne pojdi, da žaluješ niti da jih objokuješ, kajti svoj mir sem odvzel od tega ljudstva,‘ govori Gospod, ‚celó ljubečo skrbnost in usmiljenja.

16:6  Tako veliki kakor majhni bodo umirali v tej deželi. Ne bodo pokopani, niti ljudje ne bodo žalovali za njimi, niti se rezali, niti se ne bodo zaradi njih naredili plešaste.

16:7  § Niti se zanje ljudje ne bodo trgali v žalovanju, da bi jih tolažili zaradi mrtvih; niti jim ljudje ne bodo dali čaše tolažbe, da bi pili za njihovega očeta ali za njihovo mater.

16:8  Prav tako ne boš šel v hišo praznovanja, da sediš z njimi, da bi jedel in pil.

16:9  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej povzročil bom, da iz tega kraja, v vaših očeh in v vaših dneh, izgine glas smeha, glas veselja, glas ženina in glas neveste.

16:10  In zgodilo se bo, ko boš temu ljudstvu pokazal vse te besede in ti bodo rekli: ‚Zakaj je Gospod proglasil vso to veliko zlo zoper nas? Ali kaj je naša krivda? Ali kakšen je naš greh, ki smo ga zagrešili zoper Gospoda, našega Boga?‘

16:11  Potem jim boš rekel: ‚Zato, ker so me vaši očetje zapustili,‘ govori Gospod, ‚in so hodili za drugimi bogovi, jim služili in jih oboževali, mene pa zapustili in se niso držali moje postave.

16:12  Vi pa ste storili slabše kakor vaši očetje. Kajti glejte, hodite vsakdo za zamislijo svojega zlobnega srca, da mi ne bi prisluhnili.

16:13  Zato vas bom vrgel iz te dežele v deželo, ki je ne poznate, niti vi niti vaši očetje in tam boste podnevi in ponoči služili drugim bogovom, kjer vam ne bom pokazal nobene naklonjenosti.

16:14  Zato glejte, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚da ne bo več rečeno: ‚Gospod živi, ki je privedel Izraelove otroke gor iz egiptovske dežele,‘

16:15  temveč: ‚Gospod živi, ki je Izraelove otroke privedel iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je pregnal,‘ in ponovno jih bom privedel v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim očetom.

16:16  Glej, poslal bom po mnogo ribičev,‘ govori Gospod, ‚in lovili jih bodo in za njimi bom poslal mnogo lovcev in lovili jih bodo iz vsake gore in iz vsakega hriba in iz skalnih lukenj.

16:17  Kajti moje oči so na vseh njihovih poteh, niso skrite pred mojim obrazom niti njihova krivičnost ni skrita pred mojimi očmi.

16:18  Najprej bom dvojno poplačal njihovo krivičnost in njihov greh zato, ker so omadeževali mojo deželo, mojo dediščino so napolnili s trupli svojih ostudnih in gnusnih stvari.‘“

16:19  Oh Gospod, moja moč, moja trdnjava in moje zatočišče v dnevu stiske, pogani bodo prišli k tebi od koncev zemlje in bodo rekli: „Zagotovo so naši očetje podedovali laži, ničevost in stvari, v katerih ni koristi.

16:20  Ali bo človek zase delal bogove in le-ti niso bogovi?

16:21  „Zato, glej, tokrat bom povzročil, da bodo vedeli, povzročil jim bom, da bodo spoznali mojo roko in mojo moč in vedeli bodo, da je moje ime Gospod.“

Chapter 17

17:1  „Judov greh je zapisan z železnim peresom in z diamantno konico. Ta je vrezan na ploščo njihovega srca in na rogove njihovih oltarjev,

17:2  medtem ko se njihovi otroci spominjajo njihovih oltarjev in njihovih ašer pri zelenih drevesih na visokih hribih.

17:3  § Oh moja gora na polju, tvoje imetje in vse tvoje zaklade bom izročil v plen in tvoje visoke kraje zaradi greha, po vseh tvojih mejah.

17:4  Ti pa, celo ti sam, boš odpravljen od svoje dediščine, ki sem ti jo dal in povzročil ti bom, da služiš svojim sovražnikom v deželi, ki je ne poznaš, kajti zanetili ste ogenj v moji jezi, ki bo gorel na veke.“

17:5  Tako govori Gospod: „Preklet bodi človek, ki zaupa v moža in postavlja osebo [za] svoj laket in katerega srce odhaja od Gospoda.

17:6  Kajti podoben bo brinu v puščavi in ne bo videl, ko prihaja dobro, temveč bo naselil izsušene kraje v divjini, v slani in nenaseljeni deželi.

17:7  Blagoslovljen je človek, ki zaupa v Gospoda in čigar upanje je v Gospodu.

17:8  Kajti on bo kakor drevo, posajeno ob vodah in ki razširja svoje korenine ob rekah in ne bo videlo, ko prihaja vročina, temveč bo njegovo listje zeleno; v sušnem letu ne bo zaskrbljeno niti ne bo prenehalo rojevati sadu.

17:9  Srce je varljivo nad vsemi stvarmi in obupno zlobno. Kdo ga lahko spozna?

17:10  Jaz, Gospod, preiskujem srce, jaz preizkušam notranjost, celó da vsakemu človeku dam glede na njegove poti in glede na sad njegovih dejanj.

17:11  Kakor jerebica sedi na jajcih, ki jih ni znesla, tako tisti, ki pridobiva bogastva, pa ne po pravici, jih bo zapustil v sredi svojih dni in ob svojem koncu bo bedak.“

17:12  Veličasten visok prestol od začetka je prostor našega svetišča.

17:13  Oh, Gospod, Izraelovo upanje, vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni in tisti, ki odidejo od mene, bodo zapisani v zemlji, ker so zapustili Gospoda, studenec živih vodá.

17:14  Ozdravi me, oh Gospod in jaz bom ozdravljen, reši me in jaz bom rešen, kajti ti si moja hvala.

17:15  Glej, pravijo mi: „Kje je beseda od Gospoda? Naj ta sedaj pride.“

17:16  Kar se mene tiče, nisem hitel pred tem, da bi bil pastir, da ti sledim. Niti si nisem želel dneva, polnega gorja; ti veš. To, kar je prišlo iz mojih ustnic, je bilo pred teboj pravilno.

17:17  Ne bodi mi strahota. Ti si moje upanje v dnevu zla.

17:18  Naj bodo zbegani, ki me preganjajo, toda jaz naj ne bom zbegan. Naj bodo zaprepadeni, toda jaz naj ne bom zaprepaden. Nanje privedi dan zla in jih uniči z dvojnim uničenjem.

17:19  Tako mi je rekel Gospod: „Pojdi in stoj v velikih vratih otrok ljudstva, pri katerih Judovi kralji vstopajo in pri katerih gredo ven in v vseh jeruzalemskih velikih vratih

17:20  in jim reci: ‚Poslušajte Gospodovo besedo, vi Judovi kralji in ves Juda in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopate pri teh velikih vratih.

17:21  Tako govori Gospod: ‚Pazite nase in na sábatni dan ne prenašajte nobenega bremena niti tega ne prinašajte noter pri jeruzalemskih velikih vratih.

17:22  Niti ne prinašajte bremena iz vaših hiš na sábatni dan niti ne počnite nobenega dela, temveč posvečujte sábatni dan, kakor sem zapovedal vašim očetom.

17:23  Toda niso ubogali niti niso nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili svoj vrat, da ne bi niti slišali niti prejeli poučevanja.

17:24  In zgodilo se bo, če mi boste marljivo prisluhnili,‘ govori Gospod, ‚da ne prinašate nobenega bremena skozi velika vrata tega mesta na sábatni dan, temveč posvečujete sábatni dan, da v tem [dnevu] ne delate nobenega dela,

17:25  potem bodo tam, v velika vrata tega mesta, vstopali kralji in princi, sedeč na Davidovem prestolu, jahajoč na bojnih vozovih in konjih, oni in njihovi princi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema; in to mesto bo ostalo na veke.

17:26  Prišli bodo iz Judovih mest in iz krajev okoli Jeruzalema in iz Benjaminove dežele in ravnine in iz gora in iz juga, prinašajoč žgalne daritve, klavne daritve, jedilne daritve in kadilo ter prinašajoč daritve hvale v Gospodovo hišo.

17:27  Toda če mi ne boste prisluhnili, da posvečujete sábatni dan in ne nosite bremena, celo ko vstopate pri jeruzalemskih velikih vratih na sábatni dan, potem bom zanetil ogenj pri velikih vratih in ta bo požrl jeruzalemskih palače in ne bo pogašen.‘“

Chapter 18

18:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč:

18:2  „Vstani in pojdi dol k lončarjevi hiši in tam ti bom povzročil, da boš slišal moje besede.“

18:3  Potem sem odšel dol k lončarjevi hiši in glej, izdeloval je delo na kolesih.

18:4  Posoda, ki jo je naredil iz ila je bila iznakažena v lončarjevi roki. Tako je še enkrat naredil drugo posodo, kakor se je lončarju zdelo dobro, da jo naredi.

18:5  Potem je k meni prišla Gospodova beseda rekoč:

18:6  „Oh, Izraelova hiša, mar ne morem narediti z vami kakor ta lončar?“ govori Gospod. „Glejte, kakor je ilo v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, oh Izraelova hiša.

18:7  V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga izruvam, poderem in uničim.

18:8  Če [pa] se ta narod, zoper katerega sem proglasil, obrne od svojega zla, se bom pokesal od zla, katerega sem jim mislil storiti.

18:9  V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga zgradim in zasadim.

18:10  Če [pa] dela zlo v mojem pogledu, da ne uboga mojega glasu, potem se bom pokesal dobrega, s katerim sem rekel, da jim bom koristil.

18:11  Zdaj torej pojdi, govori Judovim možem in prebivalcem Jeruzalema, rekoč: ‚Tako govori Gospod; ‚Glejte, zoper vas oblikujem zlo in zoper vas naklepam naklep. Torej se vrnite, vsakdo iz svoje hudobne poti in naredite svoje poti in svoja dejanja dobra.‘“

18:12  Rekli so: „Tam ni nobenega upanja, temveč bomo hodili po svojih lastnih naklepih in vsakdo izmed nas bo počel zamisel svojega zlega srca.“

18:13  Zato tako govori Gospod: „Vprašajte torej med pogani, kdo je slišal takšne stvari. Izraelova devica je storila zelo strašno stvar.

18:14  Mar bo človek zapustil libanonski sneg, ki prihaja iz poljske skale? Mar bodo hladne tekoče vode, ki prihajajo iz drugega kraja, zapuščene?

18:15  Ker me je moje ljudstvo pozabilo so zažigali kadilo ničnostim in le-ti so jim storili, da se spotikajo na svojih poteh od starodavnih steza, da hodijo po stezah, na poti, ki ni nasuta,

18:16  da naredijo svojo deželo zapuščeno in neprestan posmeh; vsak, kdor gre tam mimo, bo osupel in bo zmajeval z glavo.

18:17  Pred sovražnikom jih bom razkropil kakor z vzhodnim vetrom; pokazal jim bom hrbet in ne obraza, na dan njihove katastrofe.“

18:18  Potem so rekli: „Pridite in naklepajmo naklepe zoper Jeremija; kajti postava ne bo izginila od duhovnika niti nasvet od modrega niti beseda od preroka. Pridite in udarimo ga z jezikom in ne dajmo pozornosti katerikoli izmed njegovih besed.“

18:19  Nakloni mi pozornost, oh Gospod in prisluhni glasu tistih, ki se pričkajo z menoj.

18:20  Mar bo zlo poplačilo za dobro? Kajti izkopali so jamo za mojo dušo. Spomni se, da sem stal pred teboj, da govorim dobro zanje in da odvrnem tvoj bes od njih.

18:21  Zato njihove otroke izroči lakoti in njihovo kri izlij s silo meča; in naj bodo njihove žene oropane svojih otrok in bodo vdove; in naj bodo njihovi možje usmrčeni; naj bodo njihovi mladeniči v bitki umorjeni z mečem.

18:22  Naj bo krik slišan od njihovih hiš, ko boš nadnje nenadoma privedel krdelo, kajti izkopali so jamo, da bi me ujeli in skrili pasti za moja stopala.

18:23  Vendar, Gospod, ti poznaš vse njihove namere zoper mene, da me ubijejo. Ne odpusti njihove krivičnosti niti njihovega greha ne izbriši pred svojim pogledom, temveč naj bodo zrušeni pred teboj; tako postopaj z njimi v času svoje jeze.

Chapter 19

19:1  Tako govori Gospod: „Pojdi in dobi si lončarjev vrč in vzemi od starcev izmed ljudstva in od starcev izmed duhovnikov;

19:2  in pojdi naprej v dolino sina Hinómovega, ki je pri vhodu vzhodnih velikih vrat in tam razglasi besede, ki ti jih bom povedal

19:3  in reci: ‚Poslušajte besedo od Gospoda, oh Judovi kralji in prebivalci [prestolnice] Jeruzalem: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, privedel bom zlo nad ta kraj, kdorkoli bo slišal o njem, mu bo v ušesih zvenelo.

19:4  Ker so me zapustiti in odtujili ta kraj in na njem zažigali kadilo drugim bogovom, katerih niti oni niti njihovi očetje niti Judovi kralji niso poznali in so ta kraj napolnili s krvjo nedolžnih;

19:5  zgradili so tudi Báalove visoke kraje, da svoje sinove sežigajo z ognjem za žgalne daritve Báalu, katere nisem zapovedal niti tega nisem govoril niti to ni prišlo v moj um.

19:6  Zato, glej, pridejo dnevi,‘ govori Gospod, ‚ko ta kraj ne bo več imenovan Tofet niti Dolina sina Hinómovega, temveč Dolina pokola.

19:7  Nasvet Juda in Jeruzalema bom na tem kraju naredil prazen in povzročil jim bom, da padejo pod mečem pred svojimi sovražniki in po rokah tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla bom izročil, da bodo hrana perjadi neba in zemeljskim živalim.

19:8  To mesto bom naredil zapuščeno in sikanje. Vsak, kdor bo šel mimo, bo osupel in sikal zaradi vseh njegovih nadlog.

19:9  Povzročil jim bom, da jedo meso svojih sinov in meso svojih hčera in vsak bo jedel meso svojega prijatelja, v obleganju in strogosti, s katero so jih stisnili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju.

19:10  Potem boš razbil vrč pred očmi mož, ki gredo s teboj

19:11  in jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Celo tako bom zlomil to ljudstvo in to mesto, kakor nekdo razbija lončarjevo posodo, ki ne more biti narejena ponovno cela. Pokopavali jih bodo v Tofetu, dokler ne bo nobenega prostora za pokop.

19:12  Tako bom storil temu kraju,‘ govori Gospod ‚in njegovim prebivalcem in to mesto bom naredil celó kot Tofet.

19:13  Hiše Jeruzalema in hiše Judovih kraljev bodo omadeževane kakor kraj Tofet, zaradi vseh hiš, na čigar strehah so zažigali kadilo vsej vojski neba in izlivali pitne daritve drugim bogovom.‘“

19:14  Potem je iz Tofeta prišel Jeremija, kamor ga je poslal Gospod, da prerokuje. Stopil je na dvor Gospodove hiše in vsemu ljudstvu rekel:

19:15  „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, nad to mesto in nad vse njegove kraje bom privedel vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njega, ker so otrdili svoje vratove, da ne bi slišali mojih besed.“

Chapter 20

20:1  Torej Pašhúr, Imêrjev sin, duhovnik, ki je bil tudi glavni voditelj Gospodove hiše, je slišal, da je Jeremija prerokoval te stvari.

20:2  Potem je Pašhúr udaril preroka Jeremija in ga vtaknil v klade, ki so bile pri Benjaminovih visokih velikih vratih, ki so bila pri Gospodovi hiši.

20:3  Naslednji dan se je pripetilo, da je Pašhúr privedel Jeremija iz klad. Potem mu je Jeremija rekel: „Gospod tvojega imena ne imenuje Pašhúr, temveč Magor misabib.

20:4  Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, naredil te bom sebi in vsem tvojim prijateljem za strahoto. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in tvoje oči bodo to gledale in celotnega Juda bom izročil v roko babilonskega kralja in ta jih bo odvedel ujete v Babilon in jih umoril z mečem.

20:5  Poleg tega bom izročil vso moč tega mesta, vse njegove trude, vse njegove dragocene stvari in vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roko njihovih sovražnikov, ki jih bodo oplenili, jih vzeli in jih odnesli v Babilon.

20:6  Ti, Pašhúr in vsi, ki prebivate v tvoji hiši, boste šli v ujetništvo. Prišel boš v Babilon in tam boš umrl in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži.‘“

20:7  Oh Gospod, zavedel si me in bil sem zaveden. Močnejši si kakor jaz in si prevladal. Vsak dan sem v posmeh, vsakdo me zasmehuje.

20:8  Kajti odkar sem govoril, sem vpil, razglašal nasilje in plen, ker mi je bila Gospodova beseda vsak dan narejena [v] grajo in posmeh.

20:9  Potem sem rekel: „Ne bom ga omenjal niti ne bom več govoril v njegovem imenu.“ Toda njegova beseda je bila v mojem srcu kakor goreč ogenj, zaprta v mojih kosteh, jaz pa sem bil izmučen od prizanašanja in nisem mogel ostati.

20:10  Kajti slišal sem psovanje mnogih, strah na vsaki strani. „Ovadite,“ so rekli „in ovadili bomo.“ Vsi moji znanci so opazovali moje oklevanje, rekoč: „Morda bo premamljen in bomo prevladali zoper njega in naše maščevanje bomo izvedli nad njim.“

20:11  Toda Gospod je z menoj kakor mogočen strahovitež. Zato se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo prevladali. Silno bodo osramočeni, kajti ne bodo uspeli. Njihova večna zmeda ne bo nikoli pozabljena.

20:12  Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki preizkušaš pravične in vidiš notranjosti in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem odprl svojo pravdo.

20:13  Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, kajti dušo ubogega je osvobodil pred roko hudodelcev.

20:14  Preklet bodi dan, na katerega sem bil rojen. Naj ne bo blagoslovljen dan, na katerega me je moja mati rodila.

20:15  Preklet bodi človek, ki je prinesel novice mojemu očetu, rekoč: „Fantek se ti je rodil,“ in ga tako naredil zelo veselega.

20:16  Naj bo ta človek kakor mesta, ki jih je Gospod razdejal in se ni pokesal. Naj sliši jok zjutraj in vriskanje opoldan,

20:17  ker me ni usmrtil od maternice; ali da bi bila moja mati moj grob in njena maternica vedno velika z menoj.

20:18  Zakaj sem prišel ven iz maternice, da vidim trud in bridkost, da bodo moji dnevi použiti s sramoto?

Chapter 21

21:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko je kralj Sedekíja k njemu poslal Malkijájevega sina Pašhúrja in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, rekoč:

21:2  „Poizvedi, prosim te za nas od Gospoda, kajti babilonski kralj Nebukadnezar pripravlja vojno zoper nas; če bo tako, da bo Gospod postopal z nami glede na vsa njegova čudovita dela, da bo ta lahko odšel od nas.“

21:3  Potem jim je Jeremija rekel: „Tako boste rekli Sedekíju:

21:4  ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Glejte, obrnil bom bojna orožja, ki so v vaših rokah, s katerimi se borite zoper babilonskega kralja in zoper Kaldejce, ki vas oblegajo zunaj obzidij in jih zbral v sredi tega mesta.

21:5  Jaz sam se bom z iztegnjeno roko boril proti vam in z močnim laktom, celó v jezi in v razjarjenosti in v velikem besu.

21:6  Udaril bom prebivalce tega mesta, tako ljudi in živali. Umrli bodo od velike kužne bolezni.

21:7  Potem,‘ govori Gospod, ‚bom izročil Judovega kralja Sedekíja in njegove služabnike in ljudstvo in tiste, ki so preostali v tem mestu od kužne bolezni, od meča in od lakote, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in ta jih bo udaril z ostrino meča; ne bo jim prizanesel niti ne bo imel sočutja niti usmiljenja.

21:8  Temu ljudstvu boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Glejte, pred vas sem postavil pot življenja in pot smrti.

21:9  Kdor ostaja v tem mestu bo umrl pod mečem, od lakote in od kužne bolezni. Toda kdor gre ven in pobegne h Kaldejcem, ki vas oblegajo, bo živel in mu bo njegovo življenje za plen.

21:10  Kajti svoj obraz sem naravnal zoper to mesto v zlo in ne v dobro,‘ govori Gospod; ‚le-to bo dano v roko babilonskega kralja in požgal ga bo z ognjem.‘

21:11  Glede hiše Judovega kralja reci: ‚Poslušajte Gospodovo besedo:

21:12  ‚Oh, Davidova hiša,‘ tako govori Gospod: ‚Izvršujte sodbo zjutraj in osvobodite tega, ki je oplenjen, iz roke zatiralca, da ne bi moja razjarjenost odšla ven kakor ogenj in gorela, da tega nihče ne more pogasiti zaradi zla vaših početij.

21:13  Glej, jaz sem zoper tebe, oh prebivalec doline in skala ravnine,‘ govori Gospod, ‚[zoper vas], ki pravite: ‚Kdo bo prišel dol? Ali kdo bo vstopil v naša prebivališča?‘

21:14  Toda kaznoval vas bom glede na sad vaših dejanj,‘ govori Gospod ‚in jaz bom vžgal ogenj v tem gozdu in ta bo požrl vse stvari naokoli njega.‘“

Chapter 22

22:1  Tako govori Gospod: „Pojdi dol k hiši Judovega kralja in tam spregovori to besedo

22:2  in reci: ‚Poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti in tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki vstopate pri teh velikih vratih.

22:3  Tako govori Gospod: ‚Izvršujte sodbo in pravičnost ter oplenjenega osvobodite iz roke zatiralca. Ne delajte napačno, ne delajte nasilja tujcu [niti] osirotelemu niti vdovi niti ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju.

22:4  Kajti če zares storite to stvar, potem bodo tam, pri velikih vratih te hiše, vstopali kralji, sedeči na Davidovem prestolu, jahajoči na bojnih vozovih in na konjih, on, njegovi služabniki in njegovo ljudstvo.

22:5  Toda če ne boste poslušali teh besed, prisežem pri sebi,‘ govori Gospod, ‚da bo ta hiša postala opustošenje.‘

22:6  Kajti tako govori Gospod hiši Judovega kralja: ‚Ti si mi Gileád in glava Libanona, vendar te bom zagotovo spremenil [v] divjino in mesta, ki niso naseljena.

22:7  Zoper tebe bom pripravil uničevalce, vsakogar s svojimi orožji. Posekali bodo tvoje izbrane cedre in jih vrgli v ogenj.

22:8  Številni narodi bodo šli mimo tega mesta in vsak človek bo rekel svojemu sosedu: ‚Zakaj je Gospod tako storil temu velikemu mestu?‘

22:9  Potem bodo odgovorili: ‚Ker so zapustili zavezo Gospoda, svojega Boga in oboževali druge bogove ter jim služili.‘

22:10  Ne jokajte za mrtvim niti ne žalujte za njim, temveč boleče jokajte za tistim, ki gre proč, kajti ne bo se več vrnil niti ne bo videl svoje domače dežele.

22:11  Kajti tako govori Gospod glede Jošíjevega sina Šalúma, Judovega kralja, ki je zakraljeval namesto svojega očeta Jošíja, ki je odšel iz tega kraja: ‚Tja se ne bo več vrnil,‘

22:12  temveč bo umrl na kraju, kamor so ga odvedli v ujetništvo in ne bo več videl te dežele.

22:13  Gorje tistemu, ki svojo hišo gradi z nepravičnostjo in svoje sobe s krivico; ki brez plačil uporablja pomoč svojega soseda in mu ne daje za njegovo delo;

22:14  ki pravi: ‚Zgradil si bom široko hišo in velike sobe‘ in ji izreže okna; in ta je obložena s cedrovino in pobarvana z živo rdečo.

22:15  Mar boš kraljeval, ker se zapiraš s cedrovino? Mar ni tvoj oče jedel, pil, izvajal sodbo in pravico in je bilo potem dobro z njim?

22:16  Sodil je primer revnega in pomoči potrebnega; tedaj je bilo dobro z njim. Ali ni bilo to poznati mene?‘ govori Gospod.

22:17  Toda tvoje oči in tvoje srce sta zgolj za tvojo pohlepnost, za prelivanje nedolžne krvi, za zatiranje in za nasilje, da ga počneš.

22:18  Zato tako govori Gospod glede Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja: ‚Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ‚Ah, moj brat!‘ ali ‚Ah, sestra.‘ Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ‚Ah, gospod!‘ ali ‚Ah, njegova slava!‘

22:19  Pokopan bo s pokopom osla, povlečen in vržen bo naprej onkraj velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem.

22:20  § Pojdi gor na Libanon in jokaj; povzdigni svoj glas v Bašánu in jokaj iz prehodov, kajti vsi tvoji ljubimci so uničeni.

22:21  Govoril sem ti v tvojem uspevanju, toda praviš: ‚Ne bom poslušala.‘ To je bil tvoj način od tvoje mladosti, da ne ubogaš mojega glasu.

22:22  Veter bo pojedel vse tvoje pastirje in tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo. Potem boš zagotovo osramočena in zbegana zaradi vse svoje zlobnosti.

22:23  Oh prebivalec Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vredna boš, ko pridejo nadte ostre bolečine, bolečina kakor ženski v porodnih mukah!

22:24  Kakor jaz živim,‘ govori Gospod ‚čeprav bi bil Konija, sin Jojahína, Judovega kralja, za pečat na moji desnici, bi te vendar od tam izruval

22:25  in te izročil v roko tistih, ki ti strežejo po življenju in v roko tistih, katerih obraza se bojiš, celo v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko Kaldejcev.

22:26  Vrgel te bom ven in tvojo mati, ki te je nosila, v drugo deželo, kjer nista bila rojena, in tam bosta umrla.

22:27  Toda v deželo, kamor se želita vrniti, tja se ne bosta vrnila.

22:28  Ali je ta mož Konija preziran, polomljen malik? Ali je on posoda, v kateri ni zadovoljstva? Zakaj so izvrženi, on in njegovo seme in so vrženi v deželo, ki je ne poznajo?‘

22:29  Oh dežela, dežela, dežela, poslušaj Gospodovo besedo.

22:30  Tako govori Gospod: ‚Zapiši tega moža brez otrok, moža, ki ne bo uspeval v svojih dneh, kajti noben mož iz njegovega semena ne bo uspeval, sedeč na Davidovem prestolu in ne bo več vladal v Judu.‘“

Chapter 23

23:1  „‚Gorje pastirjem, ki uničujejo in razganjajo ovce mojega pašnika!‘ govori Gospod.

23:2  Zato tako govori Gospod, Izraelov Bog, zoper pastirje, ki pasejo moje ljudstvo: ‚Razkropili ste moj trop in jih odgnali proč in jih niste obiskovali. Glejte, na vas bom obiskal zlo vaših dejanj,‘ govori Gospod.

23:3  Zbral bom preostanek svojega tropa iz vseh dežel, kamor sem jih pognal in ponovno jih bom privedel k njihovim stajam; in bodo plodne in se množile.

23:4  Postavil bom pastirje nad njimi, ki jih bodo pasli, in ne bodo se več bale niti bile prestrašene niti ne bodo trpele pomanjkanja,‘ govori Gospod.

23:5  ‚Glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod ‚ko bom Davidu vzdignil pravično Mladiko in Kralj bo vladal in uspeval in na zemlji bo izvajal sodbo in pravico.

23:6  V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo varno prebival. To je njegovo ime, s katerim bo imenovan: Gospod, NAŠA PRAVIČNOST.

23:7  Zato, glejte, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚ko ne bodo več rekli: ‚Gospod živi, ki je Izraelove otroke privedel gor iz egiptovske dežele,‘

23:8  temveč ‚Gospod živi, ki jih je privedel gor in ki je vodil seme Izraelove hiše iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor sem jih pognal; in prebivali bodo v svoji lastni deželi.‘“

23:9  Moje srce znotraj mene je zlomljeno zaradi prerokov, vse moje kosti se tresejo. Podoben sem pijanemu človeku in podoben človeku, katerega je vino premagalo, zaradi Gospoda in zaradi besed njegove svetosti.

23:10  „Kajti dežela je polna zakonolomcev, kajti zaradi priseganja dežela žaluje. Prijetni kraji divjine so se posušili in njihova smer je zlo in njihova moč ni prava.

23:11  Kajti tako prerok kakor duhovnik sta oskrunjena; da, v svoji hiši sem našel njuno zlobnost,“ govori Gospod.

23:12  Zato jim bo njihova pot kakor spolzke poti v temi, pognani bodo naprej in padli na njej, kajti zlo bom privedel nadnje, celó leto njihovega obiskanja,“ govori Gospod.

23:13  Videl sem nespametnost pri samarijskih prerokih. Prerokovali so pri Báalu in mojemu ljudstvu Izraelu povzročili, da zaide na kriva pota.

23:14  Tudi pri jeruzalemskih prerokih sem videl strašno stvar: zagrešujejo zakonolomstvo in hodijo v lažeh. Prav tako krepijo roke hudodelcem, da se nihče ne vrne od svoje zlobnosti. Vsi so mi kakor Sódoma in njeni prebivalci kakor Gomóra.“

23:15  Zato tako govori Gospod nad bojevniki glede prerokov: „Glej, hranil jih bom s pelinom in jih pripravil piti vodo iz žolča, kajti od jeruzalemskih prerokov je izšla oskrunjenost po vsej deželi.“

23:16  Tako govori Gospod nad bojevniki: „Ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo. Delajo vas domišljave, govorijo videnje iz svojega lastnega srca in ne iz Gospodovih ust.

23:17  Tem, ki me prezirajo, nenehno pravijo: ‚GOSPOD je rekel: ‚Imeli boste mir;‘‘ in vsakomur, ki hodi po zamisli svojega lastnega srca, pravijo: ‚Nobeno zlo ne bo prišlo nad vas.“

23:18  Kajti kdo je stal na posvetovanju pri Gospodu in zaznal ter slišal njegovo besedo? Kdo je opazil njegovo besedo in jo slišal?

23:19  Glej, vrtinčast veter od Gospoda je v razjarjenosti šel naprej, celo bridek vrtinčast veter; ta bo bridko padel na glavo zlobnih.

23:20  Jeza od Gospoda se ne bo vrnila, dokler ne izvrši in dokler ne izvede misli svojega srca. V zadnjih dneh boste to popolno preudarili.

23:21  Teh prerokov nisem pošiljal, vendar tečejo; nisem jim govoril, vendar so prerokovali.

23:22  Toda če bi stali na mojem posvetu in storili mojemu ljudstvu, da sliši moje besede, potem bi jih obrnili iz njihovih zlih poti in od zla njihovih početij.

23:23  Ali sem jaz pri roki,“ govori Gospod „in ne Bog daleč proč?

23:24  Ali se lahko kdo skrije na skrivnih krajih, da bi ga jaz ne videl?“ govori Gospod. „Mar ne napolnjujem neba in zemlje?“ govori Gospod.

23:25  „Slišal sem kaj so rekli preroki, ki v mojem imenu prerokujejo laži, rekoč: ‚Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je.‘

23:26  Doklej bo to v srcu prerokov, ki prerokujejo laži? Da, oni so preroki prevare svojega lastnega srca;

23:27  ki mislijo, da bi mojemu ljudstvu povzročili, da pozabi moje ime z svojimi sanjami, ki jih oni govorijo vsak mož svojemu sosedu, kakor so njihovi očetje pozabili moje ime zaradi Báala.

23:28  Prerok, ki ima sanje, naj ta pripoveduje sanje in kdor ima mojo besede, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj je plevel v primerjavi s pšenico?“ govori Gospod.

23:29  „Mar ni moja beseda kakor ogenj?“ govori Gospod, „in kakor kladivo, ki razbija skalo na koščke?

23:30  Zato glej, jaz sem zoper preroke,“ govori Gospod, „ki kradejo moje besede, vsakdo od svojega soseda.

23:31  Glej, jaz sem zoper preroke,“ govori Gospod, „ki uporabljajo svoje jezike in govorijo: ‚On pravi.‘

23:32  § Glej, jaz sem zoper tiste, ki prerokujejo lažne sanje,“ govori Gospod„ in jih pripovedujejo in mojemu ljudstvu povzročajo, da s svojimi lažmi in s svojo lahkomiselnostjo zaide iz svojih poti, vendar jih nisem jaz poslal niti jim zapovedal, zato sploh ne bodo koristili temu ljudstvu,“ govori Gospod.

23:33  „In ko te bo to ljudstvo, ali prerok ali duhovnik, vprašalo, rekoč: ‚Kaj je breme od Gospoda?‘ jim boš potem rekel: ‚Kakšno breme? Jaz vas bom celo zapustil,‘“ govori Gospod.

23:34  „In kar se tiče preroka, duhovnika in ljudstva, ki bodo rekli: ‚Breme od Gospoda,‘ jaz bom celo kaznoval tistega moža in njegovo hišo.

23:35  Tako boste govorili vsak svojemu sosedu in vsak svojemu bratu: ‚Kaj je Gospod odgovoril?‘ in ‚Kaj je Gospod govoril?‘

23:36  Gospodovega bremena pa ne boste več omenjali, kajti vsakogar beseda bo njegovo breme, kajti sprevračali ste besede živega Boga, Gospoda nad bojevniki, našega Boga.

23:37  Tako boš rekel preroku: ‚Kaj ti je Gospod odgovoril?‘ in ‚Kaj je rekel Gospod?‘

23:38  Toda ker pravite: ‚Breme od Gospoda;‘“ zato tako govori Gospod, „Ker pravite to besedo: ‚Breme od Gospoda‘ in sem jaz poslal k vam rekoč: ‚Ne boste rekli: ‚Breme od Gospoda;‘‘

23:39  zato glejte, jaz, celo jaz, vas bom popolnoma pozabil in vas zapustil in mesto, ki sem ga dal vam in vašim očetom in vas vrgel iz svoje prisotnosti,

23:40  in nad vas bom privedel večno grajo in neprestano sramoto, ki ne bo pozabljena.“

Chapter 24

24:1  Gospod mi je pokazal in glej, dve košari fig sta bili postavljeni pred Gospodovim templjem, potem ko je babilonski kralj Nebukadnezar odvedel ujetništvo Jehoníja, sina Jojakíma, Judovega kralja in Judove prince s tesarji in kovači iz Jeruzalema in jih privedel v Babilon.

24:2  Ena košara je imela zelo dobre fige, celó kakor fige, ki so najprej zrele, druga košara pa je imela zelo nespodobne fige, ki se niso mogle jesti, tako slabe so bile.

24:3  Potem mi je Gospod rekel: „Kaj vidiš Jeremija?“ Rekel sem: „Fige, dobre fige, zelo dobre in slabe ter zelo slabe, ki ne morejo biti pojedene, tako slabe so.“

24:4  Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč:

24:5  „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Podobno kot te dobre fige, tako bom priznal tiste, ki so odvedeni v ujetništvo od Juda, katere sem poslal ven iz tega kraja, v deželo Kaldejcev, v njihovo dobro.

24:6  Kajti svoje oči bom naravnal nanje v dobro in jih ponovno privedel v to deželo. Pozidal jih bom in jih ne podiral, jih sadil in ne ruval.

24:7  Dal jim bom srce, da me spoznajo, da jaz sem Gospod. In oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, kajti k meni se bodo vrnili s svojim celotnim srcem.

24:8  Kakor slabe fige, ki se ne morejo jesti, tako so slabe;‘ zagotovo tako govori Gospod: ‚Tako bom izročil Judovega kralja Sedekíja, njegove prince in Jeruzalemov preostanek, ki preostane v tej deželi in tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi.

24:9  Izročil jih bom, da bodo odstranjeni v vsa zemeljska kraljestva, v njihovo škodo, da bodo graja in pregovor, zbadljivka in prekletstvo, na vseh krajih, kamor jih bom pognal.

24:10  Mednje bom poslal meč, lakoto in kužno bolezen, dokler ne bodo použiti iz dežele, ki sem jo dal njim in njihovim očetom.‘“

Chapter 25

25:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju glede vsega Judovega ljudstva, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, kar je bilo prvo leto babilonskega kralja Nebukadnezarja,

25:2  katero je prerok Jeremija govoril vsemu Judovemu ljudstvu in vsem prebivalcem Jeruzalema, rekoč:

25:3  „Od trinajstega leta Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, celo do današnjega dne, to je triindvajsetega leta, je prišla k meni Gospodova beseda in govoril sem vam, vzdigujoč se zgodaj in govoril; toda niste prisluhnili.

25:4  Gospod je pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke, vzdigujoč jih zgodaj in jih pošiljal; toda niste prisluhnil niti nagnili svojega ušesa, da bi prisluhnili.

25:5  Rekli so: ‚Sedaj se ponovno obrnite, vsakdo iz svoje zle poti in od hudobije svojih dejanj in prebivajte v deželi, ki jo je Gospod dal vam in vašim očetom na veke vekov,

25:6  in ne hodite za drugimi bogovi, da jim služite in da jih obožujete in ne dražite me do jeze z deli svojih rok, in vam ne bom storil nobene škode.‘

25:7  Vendar mi niste prisluhnili,‘ govori Gospod; ‚da bi me lahko dražili do jeze z deli svojih rok v svojo lastno škodo.‘

25:8  Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Ker niste poslušali mojih besed,

25:9  glejte, poslal bom in vzel vse družine iz severa,‘ govori Gospod ‚in babilonskega kralja Nebukadnezarja, mojega služabnika in privedel jih bom zoper to deželo in zoper njene prebivalce in zoper vse te narode naokoli in popolnoma jih bom uničil in jih naredil osuplost in posmeh in neprestana opustošenja.

25:10  Poleg tega bom od njih odvzel glas smeha in glas veselja, glas ženina in glas neveste, zvok mlinskih kamnov in svetlobo sveče.

25:11  In ta celotna dežela bo opustošenje in osuplost; in ti narodi bodo sedemdeset let služili babilonskemu kralju.

25:12  Ko pa se dovrši sedemdeset let, se bo zgodilo, da bom kaznoval babilonskega kralja in ta narod,‘ govori Gospod, ‚zaradi njihove krivičnosti in deželo Kaldejcev in naredil jo bom za neprestana opustošenja.

25:13  Nad to deželo bom privedel vse svoje besede, ki sem jih proglasil zoper njo, celó vse, kar je zapisano v tej knjigi, katero je Jeremija prerokoval zoper vse narode.

25:14  Kajti tudi številni narodi in veliki kralji izmed njih jim bodo služili. Poplačal jim bom glede na njihova dejanja in glede na dela njihovih lastnih rok.‘“

25:15  Kajti tako mi govori Gospod, Izraelov Bog: „Vzemi vinsko čašo te razjarjenosti pri moji roki in vsem narodom, h katerim te pošiljam, povzroči, da jo pijejo.

25:16  Pili bodo in bodo omajani in zmešani zaradi meča, ki ga bom poslal mednje.‘“

25:17  Potem sem vzel čašo pri Gospodovi roki in vsem narodom, h katerim me je Gospod poslal, sem dal, da pijejo:

25:18  namreč Jeruzalemu in Judovim mestom, njihovim kraljem in njihovim princem, da jih naredim za opustošenje, osuplost, posmeh in prekletstvo; kakor je to ta dan;

25:19  faraonu, egiptovskemu kralju, njegovim služabnikom, njegovim princem in vsemu njegovemu ljudstvu;

25:20  vsemu pomešanemu ljudstvu in vsem kraljem dežele Uc, vsem kraljem dežele Filistejcev, Aškelónu, Gazi, Ekrónu, preostanku iz Ašdóda,

25:21  Edómu, Moábu in Amónovim sinovom,

25:22  vsem tirskim kraljem, vsem sidónskim kraljem in kraljem otokov, ki so onstran morja,

25:23  § Dedánu, Temáju, Buzu in vsem, ki so na skrajnih vogalih

25:24  in vsem kraljem Arabije in vsem kraljem pomešanega ljudstva, ki prebivajo v puščavi

25:25  in vsem kraljem v Zimríju in vsem kraljem v Elámu in vsem kraljem v Mediji

25:26  in vsem kraljem na severu, daleč in blizu, enega z drugim in vsem kraljestvom sveta, ki so na obličju zemlje; in kralj v Šešáh bo pil za njimi.

25:27  Zatorej jim boš rekel: „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Pijte, bodite pijani, bljuvajte, padite in ne vstanite več zaradi meča, ki ga bom poslal med vas.

25:28  In zgodilo se bo, če odklonijo vzeti čašo iz tvoje roke, da pijejo, potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Zagotovo boste pili.‘

25:29  Kajti, glejte, začenjam prinašati zlo na mesto, ki je imenovano z mojim imenom in ali naj bi bili vi popolnoma nekaznovani? Ne boste nekaznovani, kajti poklical bom meč nad vse prebivalce zemlje,‘ govori Gospod nad bojevniki.

25:30  Zato prerokuj zoper njih vse te besede in jim reci: ‚Gospod bo rjovel iz višine in izustil svoj glas iz svojega svetega prebivališča; mogočno bo rjovel nad svojim prebivališčem; zavpil bo kakor tisti, ki tlači grozdje, zoper vse prebivalce zemlje.

25:31  Hrup bo prišel celó do koncev zemlje, kajti Gospod ima pravdo z narodi, pravdal se bo z vsem mesom; te, ki so zlobni, bo izročil meču,‘ govori Gospod.

25:32  Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, zlo bo šlo naprej od naroda do naroda in od zemeljskih obal se bo dvignil velik vrtinčast veter.

25:33  Umorjeni od Gospoda bodo na ta dan od enega konca zemlje do drugega konca zemlje. Ne bodo objokovani niti zbrani niti pokopani; za gnoj bodo na tleh.

25:34  Tulite pastirji in jokajte; valjajte se v pepelu vodje tropa, kajti dnevi vašega klanja in vaših razpršenosti so dovršeni; padli boste kakor prijetna posoda.

25:35  Pastirji ne bodo imeli nobene poti, da bežijo niti glavni od tropa, da pobegnejo.

25:36  Slišati bo glas vpitja pastirjev in tuljenje vodje tropa, kajti Gospod je oplenil njihov pašnik.

25:37  Miroljubna prebivališča so posekana zaradi Gospodove krute jeze.

25:38  Zapustil je svoje skrivališče kakor lev, kajti njihova dežela je zapuščena zaradi okrutnosti zatiralca in zaradi njegove krute jeze.‘“

Chapter 26

26:1  Na začetku kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla ta beseda od Gospoda, rekoč:

26:2  „Tako govori Gospod: ‚Stoj v dvoru Gospodove hiše in govori vsem Judovim mestom, ki pridejo oboževat v Gospodovo hišo, vse besede, ki sem ti jih zapovedal, da jim jih govoriš; ne zmanjšaj niti besede.

26:3  Če bo tako, bodo prisluhnili in se obrnili, vsak človek iz svoje zle poti, da se lahko pokesam od zla, ki sem jim ga namenil storiti zaradi zla njihovih početij.

26:4  Rekel jim boš: ‚Tako govori Gospod: ‚Če mi ne boste prisluhnili, da se ravnate po moji postavi, ki sem jo postavil pred vas,

26:5  da prisluhnete besedam mojih služabnikov prerokov, katere sem pošiljal k vam; zgodaj sem jih vzdigoval in jih pošiljal, toda niste prisluhnili;

26:6  potem bom to hišo naredil podobno Šilu in to mesto naredil prekletstvo vsem narodom zemlje.‘“

26:7  Tako so duhovniki, preroki in vse ljudstvo slišali Jeremija govoriti te besede v Gospodovi hiši.

26:8  Pripetilo se je torej, ko je Jeremija končal govorjenje vsega, kar mu je Gospod zapovedal, da govori vsemu ljudstvu, da so ga duhovniki in preroki in vse ljudstvo zgrabili, rekoč: „Zagotovo boš umrl.

26:9  Zakaj si prerokoval v Gospodovem imenu, rekoč: ‚Ta hiša bo podobna Šilu in to mesto bo zapuščeno, brez prebivalca?‘“ In vse ljudstvo je bilo zbrano zoper Jeremija v Gospodovi hiši.

26:10  Ko so Judovi princi slišali te stvari, potem so prišli gor iz kraljeve hiše h Gospodovi hiši in se usedli pri vhodu novih velikih vrat Gospodove hiše.

26:11  Potem so duhovniki in preroki spregovorili princem in vsemu ljudstvu, rekoč: „Ta mož je vreden, da umre, kajti prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali s svojimi ušesi.“

26:12  Potem je Jeremija spregovoril vsem princem in vsemu ljudstvu, rekoč: „Gospod me je poslal, da prerokujem zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali.

26:13  Zato sedaj poboljšajte svoje poti in svoja dejanja in ubogajte glas Gospoda, svojega Boga, in Gospod se bo pokesal od zla, ki ga je proglasil zoper vas.

26:14  Poglejte, kar se mene tiče, jaz sem v vaši roki. Z menoj storite kakor se vam zdi dobro in primerno.

26:15  Toda zagotovo vedite, da če me boste usmrtili, boste zagotovo privedli nedolžno kri nadse, nad to mesto in nad njegove prebivalce, kajti resnično me je k vam poslal Gospod, da v vaša ušesa govorim vse te besede.“

26:16  Potem so princi in vse ljudstvo rekli duhovnikom in prerokom: „Ta mož ni vreden, da umre, kajti govoril nam je v imenu Gospoda, našega Boga.“

26:17  Potem so vstali nekateri izmed starešin dežele in spregovorili vsemu zboru ljudstva, rekoč:

26:18  „Mihej Moréšečan je prerokoval v dneh Ezekíja, Judovega kralja in govoril vsemu Judovemu ljudstvu, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Sion bo preoran kakor polje in Jeruzalem bo spremenjen v razvaline in gora [te] hiše kakor visoki kraji gozda.

26:19  Ali ga je Judov kralj Ezekíja in ves Juda sploh dal usmrtiti? Mar se ni bal Gospoda in rotil Gospoda in se je Gospod pokesal zla, ki ga je proglasil zoper njih. Tako bi lahko prihranili veliko zlo zoper naše duše.

26:20  Tam pa je bil tudi človek, ki je prerokoval v Gospodovem imenu, Urijá, sin Šemajája iz Kirját Jearíma, ki je prerokoval zoper to mesto in zoper to deželo, glede na vse Jeremijeve besede.

26:21  Ko je kralj Jojakím, z vsemi svojimi mogočnimi možmi in vsemi princi, slišal njegove besede, je kralj iskal, da ga usmrti. Toda, ko je Urijá to slišal, je bil prestrašen in pobegnil ter odšel v Egipt.

26:22  Kralj Jojakím pa je poslal može v Egipt, in sicer Ahbórjevega sina Elnatána in nekatere može z njim v Egipt.

26:23  Ti so Urijá spravili iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu, ki ga je usmrtil z mečem in njegovo truplo vrgel v grobove preprostega ljudstva.

26:24  Kljub temu je bila roka Šafánovega sina Ahikáma z Jeremijem, da ga ne bi predali v roko ljudstva, da ga usmrti.

Chapter 27

27:1  Na začetku kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla Jeremiju ta beseda od Gospoda, rekoč:

27:2  „Tako mi govori Gospod: ‚Naredi si vezi in jarme in si jih položi na svoj vrat

27:3  in jih pošlji edómskemu kralju, moábskemu kralju, amónskemu kralju, tirskemu kralju in k sidónskemu kralju, po roki poslancev, ki so prišli v Jeruzalem k Judovemu kralju Sedekíju

27:4  in jim zapovej, da rečejo svojim gospodarjem: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Tako boste rekli svojim gospodarjem:

27:5  ‚Jaz sem naredil zemljo, človeka in živali, ki so na tleh, s svojo veliko močjo in s svojim razširjenim laktom in izročil sem jo komur se je meni zdelo primerno.

27:6  Sedaj sem vse te dežele dal v roko svojega služabnika, babilonskega kralja Nebukadnezarja in tudi živali polja sem mu izročil, da mu služijo.

27:7  § Vsi narodi bodo služili njemu, njegovemu sinu in sinu njegovega sina, dokler ne pride pravi čas njegove dežele, potem pa ga bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji.

27:8  In zgodilo se bo, da narodi in kraljestva, ki ne bodo služili istemu babilonskemu kralju Nebukadnezarju in ki svojega vratu ne bodo položili pod jarem babilonskega kralja, da bom ta narod kaznoval,‘ govori Gospod, ‚z mečem in z lakoto in s kužno boleznijo, dokler jih ne použijem s svojo roko.

27:9  Zato ne prisluhnite niti svojim prerokom, niti vedeževalcem, niti sanjačem, niti uročevalcem, niti svojim čarodejem, ki vam govorijo, rekoč: ‚Ne boste služili babilonskemu kralju,‘

27:10  kajti prerokujejo vam laž, da bi vas odstranili daleč od vaše dežele; in da bi vas jaz izgnal in bi se vi pogubili.

27:11  Toda narodi, ki svoje vratove privedejo pod jarem babilonskega kralja in mu služijo, tiste bom pustil ostati mirne v njihovi lastni deželi,‘ govori Gospod; ‚in obdelovali jo bodo in prebivali v njej.

27:12  Tudi Judovemu kralju Sedekíju sem spregovoril glede na vse te besede, rekoč: ‚Privedi vaše vratove pod jarem babilonskega kralja in služite njemu in njegovemu ljudstvu in živite.

27:13  Zakaj bi umirali ti in tvoje ljudstvo, pod mečem, z lakoto in kužno bolezenijo, kakor je Gospod govoril zoper narod, ki ne bo služil babilonskemu kralju?

27:14  Zato ne prisluhnite besedam prerokov, ki vam govorijo, rekoč: ‚Ne boste služili babilonskemu kralju,‘ kajti laž vam prerokujejo.

27:15  Kajti jaz jih nisem poslal,‘ govori Gospod, ‚vendar v mojem imenu prerokujejo laž; da bi jih lahko izgnal ven in bi se pogubili, vi in preroki, ki vam prerokujejo.‘“

27:16  Govoril sem tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Ne prisluhnite besedam svojih prerokov, ki vam prerokujejo, rekoč: ‚Glejte, posode Gospodove hiše bodo sedaj v kratkem ponovno privedene nazaj iz Babilona,‘ kajti prerokujejo vam laž.

27:17  Ne prisluhnite jim. Služite babilonskemu kralju in živite. Zakaj bi bilo to mesto opustošeno?

27:18  Toda če bi bili preroki in bi bila Gospodova beseda z njimi, naj sedaj naredijo posredovanje h Gospodu nad bojevniki, da posode, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega kralja in pri Jeruzalemu, ne gredo v Babilon.

27:19  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki glede stebrov, glede morja, glede podnožij in glede preostanka posod, ki preostajajo v tem mestu,

27:20  katerih babilonski kralj Nebukadnezar ni vzel, ko je odvedel proč v ujetništvo Jehoníja, Jojakímovega sina, Judovega kralja, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemiče iz Juda in Jeruzalema.

27:21  Da, tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, glede posod, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega in jeruzalemskega kralja:

27:22  odnesene bodo v Babilon in tam bodo do dneva, ko jih obiščem,‘ govori Gospod, ‚potem jih bom privedel gor in jih ponovno vrnil na ta kraj.‘“

Chapter 28

28:1  Pripetilo se je isto leto, v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, v četrtem letu in v petem mesecu, da mi je spregovoril Hananjá, sin preroka Azúrja, ki je bil iz Gibeóna, v Gospodovi hiši, v prisotnosti duhovnikov in vsega ljudstva, rekoč:

28:2  „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Zlomil sem jarem babilonskega kralja.

28:3  V dveh letih bom ponovno na ta kraj privedel vse posode Gospodove hiše, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vzel iz tega kraja in jih odnesel v Babilon.

28:4  Ponovno bom na ta kraj privedel Jehoníja, sina Jojakíma, Judovega kralja, z vsemi Judovimi ujetniki, ki so šli v Babilon,‘ govori Gospod, ‚kajti jaz bom zlomil jarem babilonskega kralja.‘“

28:5  Potem je prerok Jeremija rekel preroku Hananjáju, v prisotnosti duhovnikov in v prisotnosti vsega ljudstva, ki je stalo v Gospodovi hiši,

28:6  celo prerok Jeremija je rekel: „Amen. Gospod naj tako stori. Gospod naj izpolni tvoje besede, ki si jih prerokoval, da ponovno privede posode Gospodove hiše in vse, kar je odvedeno ujeto, iz Babilona na ta kraj.

28:7  Kljub temu poslušaj sedaj te besede, ki jih govorim v tvoja ušesa in v ušesa vsega ljudstva.

28:8  Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj od davnine, so prerokovali tako zoper mnoge dežele kakor zoper velika kraljestva, o vojni in o zlu in o kužni bolezni.

28:9  Prerok, ki prerokuje o miru, ko se bo zgodila prerokova beseda, potem bo prerok znan, da ga je resnično poslal Gospod.“

28:10  Potem je prerok Hananjá snel jarem iz vratu preroka Jeremija in ga zlomil.

28:11  Hananjá je spregovoril v prisotnosti vsega ljudstva, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Celo tako bom zlomil jarem babilonskega kralja Nebukadnezarja iz vratu vseh narodov, v času dveh polnih let.‘“ In prerok Jeremija je odšel svojo pot.

28:12  Potem je Gospodova beseda prišla preroku Jeremiju, potem ko je prerok Hananjá zlomil jarem iz vratu preroka Jeremija, rekoč:

28:13  „Pojdi in povej Hananjáju, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Zlomil si lesene jarme, toda zanje boš naredil železne jarme.‘

28:14  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Železen jarem sem položil na vrat vseh teh narodov, da bodo lahko služili babilonskemu kralju Nebukadnezarju; in služili mu bodo in dal sem mu tudi poljske živali.‘“

28:15  Potem je prerok Jeremija rekel preroku Hananjáju: „Prisluhni sedaj Hananjá: ‚Gospod te ni poslal, temveč ti zavajaš to ljudstvo, da zaupa v laž.‘

28:16  Zato tako govori Gospod: ‚Glej, vrgel te bom iz obličja zemlje. To leto boš umrl, ker si učil upor zoper Gospoda.‘“

28:17  Tako je prerok Hananjá to isto leto umrl, v sedmem mesecu.

Chapter 29

29:1  Torej to so besede pisma, ki ga je prerok Jeremija poslal iz Jeruzalema preostanku starešin, ki so bili odvedeni ujeti, duhovnikom, prerokom in vsemu ljudstvu, katerega je Nebukadnezar ujete odvedel iz Jeruzalema v Babilon

29:2  (potem so bili kralj Jehoníja, kraljica, evnuhi, princi iz Juda in Jeruzalema ter tesarji in kovači odvedeni iz Jeruzalema)

29:3  po roki Šafánovega sina Elasá in Hilkijájevega sina Gemarjá (katera je Judov kralj Sedekíja poslal v Babilon k babilonskemu kralju Nebukadnezarju), rekoč:

29:4  „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, vsem, ki so odvedeni ujeti, katerim sem povzročil, da so odvedeni proč iz Jeruzalema v Babilon:

29:5  ‚Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasajajte vrtove in jejte njihov sad,

29:6  jemljite si žene in zaplodite sinove ter hčere, in vzemite žene za svoje sinove in svoje hčere dajte soprogom, da bodo lahko rodile sinove in hčere, da boste tam lahko povečani in ne zmanjšani.

29:7  Iščite mir mestu, kamor sem vam povzročil, da ste bili odvedeni ujeti in zanj molite h Gospodu, kajti v njegovem miru boste vi imeli mir.‘

29:8  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „Naj vas vaši preroki in vaši vedeževalci, ki so v vaši sredi, ne zavajajo, niti ne prisluhnite svojim sanjam, ki ste jim povzročili, da so sanjane.

29:9  Kajti lažno vam prerokujejo v mojem imenu. Nisem jih poslal,“ govori Gospod.

29:10  Kajti tako govori Gospod: „Da vas bom po tem, ko bo v Babilonu dovršenih sedemdeset let, obiskal in izvêdel svojo dobro besedo napram vam, v tem, da povzročim, da se vrnete na ta kraj.

29:11  Kajti poznam misli, ki jih mislim napram vam,“ govori Gospod, „misli miru in ne zla, da vam dam pričakovan konec.

29:12  Takrat boste klicali k meni in boste šli in molili k meni in vam bom prisluhnil.

29:13  Iskali me boste in me našli, ko me boste iskali z vsem svojim srcem.

29:14  Dal se vam bom najti,“ govori Gospod, „in vaše ujetništvo bom odvrnil proč in zbral vas bom izmed vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas pregnal,“ govori Gospod, „in jaz vas bom ponovno privedel na kraj, od koder sem vam povzročil, da ste bili odvedeni ujeti.

29:15  Ker ste rekli: ‚Gospod nam je v Babilonu vzdignil preroke;‘

29:16  vedite, da tako govori Gospod o kralju, ki sedi na Davidovem prestolu in o vsemu ljudstvu, ki prebiva v tem mestu in o vaših bratih, ki niso šli z vami naprej v ujetništvo;“

29:17  tako govori Gospod nad bojevniki: „Poglejte, nadnje bom poslal meč, lakoto in kužno bolezen in naredil jih bom kot ogabne fige, ki se ne morejo pojesti, ker so tako zle.

29:18  Preganjal jih bom z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo in izročil jih bom, da bodo odstranjeni k vsem kraljestvom zemlje, da bodo prekletstvo, osuplost, posmeh in graja med vsemi narodi, kamor sem jih pregnal,

29:19  ker niso prisluhnili mojim besedam,“ govori Gospod, „ki sem jim jih pošiljal po svojih služabnikih prerokih, jih zgodaj vzdigoval in pošiljal; toda vi niste hoteli poslušati,“ govori Gospod.

29:20  „Poslušajte torej besedo od Gospoda, vsi vi iz ujetništva, katere sem poslal iz Jeruzalema v Babilon.

29:21  Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog o Kolajájevemu sinu Ahábu, in o Maasejájevemu sinu Sedekíju, ki vam prerokujeta laž v mojem imenu: ‚Glejte, izročil ju bom v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ju bo ubil pred vašimi očmi.‘

29:22  Od njiju bo vse Judovo ujetništvo, ki je v Babilonu, povzelo prekletstvo rekoč: ‚Gospod naj ti stori kakor Sedekíju in kakor Ahábu, ki ju je babilonski kralj pekel na ognju,

29:23  ker sta zagrešila podlost v Izraelu in zagrešila zakonolomstvo z ženami svojih sosedov in v mojem imenu govorila lažnive besede, ki jima jih nisem zapovedal. Celo vedel sem in sem priča,‘ govori Gospod.

29:24  ‚Tako boš tudi ti govoril Šemajáju Nehelaméjcu, rekoč:

29:25  ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Ker si v svojem imenu poslal pisma vsemu ljudstvu, ki so v Jeruzalemu in k duhovniku Cefanjáju, Maasejájevemu sinu in vsem duhovnikom, rekoč:

29:26  ‚Gospod te je postavil za duhovnika namesto duhovnika Jojadája, da bi bili častniki v Gospodovi hiši, za vsakega človeka, ki je zmešan in se dela preroka, da ga bi vtaknil v ječo in v klade.

29:27  Zdaj torej zakaj nisi grajal Jeremija iz Anatóta, ki se vam dela preroka?

29:28  Kajti zato je poslal k nam v Babilon, rekoč: ‚To ujetništvo je dolgo. Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasadite vrtove in jejte sad od njih.‘“

29:29  Duhovnik Cefanjá je to pismo prebral v ušesa preroka Jeremija.

29:30  Potem je prišla Gospodova beseda Jeremiju, rekoč:

29:31  „Pošlji k vsem tem iz ujetništva, rekoč: ‚Tako govori Gospod glede Šemajája Nehelaméjca: ‚Zato, ker je ta Šemajá prerokoval zoper vas, pa ga nisem poslal jaz in vam je storil, da zaupate v laž,

29:32  zato tako govori Gospod: ‚Glejte, kaznoval bom Šemajája Nehelaméjca in njegovo seme. Ne bo imel človeka, da prebiva med tem ljudstvom; niti ne bo gledal dobrega, ki ga bom storil za svoje ljudstvo,‘ govori Gospod; ‚ker je učil upor zoper Gospoda.‘“

Chapter 30

30:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč:

30:2  „Tako govori Gospod, Izraelov Bog, rekoč: ‚V knjigo si zapiši vse besede, ki sem ti jih govoril.

30:3  Kajti glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚da bom ponovno privedel ujetništvo svojega ljudstva Izraela in Juda,‘ govori Gospod ‚in povzročil jim bom, da se vrnejo v deželo, ki sem jo dal njihovim očetom in oni jo bodo vzeli v last.‘“

30:4  To so besede, ki jih je Gospod govoril glede Izraela in glede Juda.

30:5  Kajti tako govori Gospod: „Slišali smo glas trepetanja, strahu in ne miru.

30:6  Vprašajte torej in poglejte ali je mož v porodnih mukah z otrokom? Zakaj vidim vsakega moža s svojimi rokami na svojih ledjih, kakor žensko v porodnih mukah in so vsi obrazi postali bledi?

30:7  Ojoj! Kajti ta dan je velik, tako da mu ni noben podoben. To je celo čas Jakobove stiske, toda rešen bo iz nje.

30:8  Kajti to se bo zgodilo na ta dan,“ govori Gospod nad bojevniki, „da bom zlomil njegov jarem s tvojega vratu in raztrgal tvoje vezi in tujcem ne bo več sužnjeval,

30:9  temveč bodo služili Gospodu, svojemu Bogu in Davidu, svojemu kralju, katerega jim bom vzdignil.

30:10  Zato se ne boj, oh moj služabnik Jakob,‘ govori Gospod; ‚niti ne bodi zaprepaden, oh Izrael, kajti, glej, rešil te bom od daleč in tvoje seme iz dežele njihovega ujetništva. Jakob se bo vrnil in bo v miru in bo tiho in nihče ga ne bo prestrašil.

30:11  Kajti jaz sem s teboj,‘ govori Gospod, ‚da te rešim. Čeprav naredim poln konec vsem narodom, kamor sem te razkropil, vendar iz tebe ne bom naredil polnega konca, temveč te bom grajal po meri in te ne bom pustil povsem nekaznovanega.‘

30:12  Kajti tako govori Gospod: ‚Tvoja poškodba je nezaceljiva in tvoja rana je boleča.

30:13  Nobenega ni, da zagovarja tvoj primer, da bi bil lahko obvezan. Nobenih zdravilnih zdravil nimaš.

30:14  Vsi tvoji ljubimci so te pozabili. Ne iščejo te; kajti ranil sem te z rano sovražnika, s kaznovanjem krutega, zaradi množice tvojih krivičnosti, ker so tvoji grehi narasli.

30:15  Zakaj vpiješ za svojo stisko? Tvoja bridkost je neozdravljiva zaradi množice tvoje krivičnosti. Ker so tvoji grehi narasli, sem ti jaz storil te stvari.

30:16  Zatorej bodo vsi, ki te požirajo, požrti, in vsi tvoji nasprotniki, vsak izmed njih, bodo šli v ujetništvo, in tisti, ki te plenijo, bodo plen in vse to ukradeno blago na tebi bom dal za plen.

30:17  Kajti jaz ti bom obnovil zdravje in jaz te bom ozdravil tvojih ran,‘ govori Gospod, ‚ker so te imenovali Izobčenec, rekoč: ‚To je Sion, za katerim si noben človek ne prizadeva.‘

30:18  Tako govori Gospod: ‚Glej, ponovno bom privedel ujetništvo Jakobovih šotorov in se usmilil njegovih bivališč, in mesto bo zgrajeno na svojem lastnem kupu in palača bo ostala po svoji lastni navadi.

30:19  Iz njih bo izšlo zahvaljevanje in glas tistih, ki se veselijo. Pomnožil jih bom in ne bo jih malo; prav tako jih bom proslavil in ne bodo majhni.

30:20  Tudi njihovi otroci bodo kakor poprej in njihova skupnost bo utrjena pred menoj, kaznoval pa bom vse, ki jih zatirajo.

30:21  § Njihovi plemiči bodo izmed njih in njihov voditelj bo izšel iz njihove srede. Povzročil mu bom, da se približa in pristopil bo k meni, kajti kdo je ta, ki daje svojemu srcu jamstvo, da se mi približa?‘ govori Gospod.

30:22  ‚Vi boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.‘“

30:23  Glej, vrtinčast veter od Gospoda gre naprej z razjarjenostjo, nenehen vrtinčast veter; boleče bo padel na glavo zlobnih.

30:24  Gospodova kruta jeza se ne bo vrnila, dokler ne bo tega storil in dokler ne izpolni namene svojega srca. V zadnjih dneh boste to preudarili.

Chapter 31

31:1  „‚Isti čas,‘ govori Gospod, ‚bom jaz Bog vsem Izraelovim družinam in oni bodo moje ljudstvo.‘

31:2  Tako govori Gospod: ‚Ljudstvo, ki je preostalo od meča, je našlo milost v divjini; celó Izrael, ko sem odšel, da mu povzročim, da počiva.‘“

31:3  Gospod se mi je prikazal od davnine, rekoč: „Da, ljubil sem te z večno ljubeznijo, zato sem te pritegnil z ljubečo skrbnostjo.

31:4  Ponovno te bom zgradil in boš zgrajena, oh devica Izraelova. Ponovno boš okrašena s svojimi bobniči in šla naprej na plese tistih, ki se veselijo.

31:5  Še boš sadila trte na gorah Samarije. Sadilci bodo sadili in jih bodo jedli kakor običajne stvari.

31:6  Kajti dan bo, da bodo stražarji na gori Efrájim klicali: ‚Vstanite in pojdimo gor na Sion h Gospodu, svojemu Bogu.‘

31:7  Kajti tako govori Gospod: ‚Prepevajte z veseljem zaradi Jakoba in vzklikajte med vodjem narodov. Razglašajte, hvalite in recite: ‚Oh Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek.‘

31:8  Glej, privedel jih bom iz severne dežele in jih skupaj zbral iz obal zemlje in z njimi slepe ter hrome, skupaj nosečnico in tisto, ki je v porodnih mukah skupaj z otrokom, velika skupina se bo vrnila tja.

31:9  Prišli bodo z jokanjem in s ponižnimi prošnjami jih bom vodil. Povzročil jim bom, da hodijo po ravni poti ob rekah vodá, na kateri se ne bodo spotaknili, kajti jaz sem oče Izraelu in Efrájim je moj prvorojenec.‘

31:10  Poslušajte Gospodovo besedo: ‚Oh vi narodi‘ in razglasite jo na oddaljenih otokih ter recite: ‚Kdor je razkropil Izraela, ga bo zbral in ga varoval, kakor pastir stori svojemu tropu.‘

31:11  Kajti Gospod je odkupil Jakoba in ga izpustil proti odkupnini iz roke tistega, ki je bil močnejši od njega.

31:12  Zato bodo prišli in prepevali na višini Siona in skupaj bodo tekli h Gospodovi dobroti zaradi pšenice, zaradi vina, zaradi olja in zaradi mladičev izmed tropa in od črede. Njihova duša bo kakor namakan vrt in sploh ne bodo več žalovali.

31:13  Potem se bo devica veselila na plesu, tako mladeniči in stari skupaj, kajti njihovo žalovanje bom obrnil v radost in jaz jih bom potolažil in jim dal, da se veselijo od njihove bridkosti.

31:14  Dušo duhovnikov bom nasitil z obiljem in moje ljudstvo bo nasičeno z mojo dobroto,‘ govori Gospod.

31:15  Tako govori Gospod: ‚Glas je bil slišan v Rami, žalovanje in grenko jokanje. Rahela, jokajoč za svojimi otroci, je odklanjala biti potolažena zaradi svojih otrok, ker jih ni bilo.‘

31:16  Tako govori Gospod: ‚Svoj glas zadrži pred jokanjem in svoje oči pred solzami, kajti tvoje delo bo nagrajeno,‘ govori Gospod, ‚in ponovno bodo prišli iz sovražnikove dežele.

31:17  Upanje je v tvojem koncu,‘ govori Gospod, ‚da bodo tvoji otroci ponovno prišli k svoji lastni meji.

31:18  Zagotovo sem slišal Efrájima tako žalovati: ‚Kaznoval si me in bil sem kaznovan, kakor bikec nenavajen jarma. Obrni me in bom obrnjen, kajti ti si Gospod, moj Bog.

31:19  Zagotovo sem se pokesal, potem ko sem bil obrnjen; in potem ko sem bil poučen, sem udaril na svoje stegno. Osramočen sem bil, da, celo zbegan, ker sem nosil grajo svoje mladosti.‘

31:20  Ali je Efrájim moj dragi sin? Je on prijeten otrok? Kajti odkar sem govoril zoper njega, se ga še vedno iskreno spominjam, zato je moja notranjost zaskrbljena zanj; zagotovo se ga bom usmilil,‘ govori Gospod.

31:21  Postavi kažipote, naredi si visoke kupe. Svoje srce naravnaj proti glavni cesti, celó poti, po kateri si hodila. Ponovno se obrni, oh devica Izraelova, ponovno se obrni k tem tvojim mestom.‘“

31:22  Doklej boš hodila okoli, oh ti odpadla hči? Kajti Gospod je ustvaril novo stvar na zemlji: „Ženska bo obdajala moškega.“

31:23  Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „‚Še bodo uporabljali ta govor v Judovi deželi in njenih mestih, ko bom ponovno privedel njihovo ujetništvo;‘ Gospod [naj] te blagoslovi, oh prebivališče pravice in gora svetosti.

31:24  In tam bodo skupaj prebivali v samem Judu in v vseh njihovih mestih, poljedelci in tisti, ki gredo naprej s tropi.

31:25  Kajti nasitil sem izmučeno dušo in na novo napolnil vsako žalostno dušo.‘“

31:26  Ob tem sem se prebudil in pogledal, in moje spanje mi je bilo sladko.

31:27  „‚Glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚da bom Izraelovo hišo in Judovo hišo posejal s človeškim semenom in s semenom živali.

31:28  In zgodilo se bo, da kakor sem stražil nad njimi, da izrujem, da zlomim, da zrušim, da uničim in da prizadenem, tako bom stražil nad njimi, da gradim in da sadim,‘ govori Gospod.

31:29  V tistih dneh ne bodo več rekli: ‚Očetje so jedli kisel grozd, zobje otrok pa so skominasti.‘

31:30  Temveč bo vsak umrl zaradi svoje lastne krivičnosti. Vsak človek, ki jé kisel grozd, bodo njegovi zobje skominasti.

31:31  Glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚da bom sklenil novo zavezo z Izraelovo hišo in z Judovo hišo.

31:32  Ne glede na zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih prijel za roko, da jih privedem ven iz egiptovske dežele. Tisto mojo zavezo so prelomili, čeprav sem jim bil soprog,‘ govori Gospod.

31:33  Toda to bo zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo: ‚Po tistih dneh,‘ govori Gospod, ‚bom svojo postavo položil v njihove notranje dele in jo zapisal v njihova srca, in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.‘

31:34  Ne bodo več učili vsak svojega soseda in vsak svojega brata, rekoč: ‚Spoznajte Gospoda,‘ kajti vsi me bodo poznali, od najmanjšega izmed njih, do največjega izmed njih,‘ govori Gospod, ‚kajti odpustil bom njihovo krivičnost in njihovega greha se ne bom več spominjal.‘

31:35  Tako govori Gospod, ki daje sonce za svetlobo podnevi in odredbe o luni in zvezdah za svetlobo ponoči, ki razdeljuje morje, ko njegovi valovi rjovijo; Gospod nad bojevniki je njegovo ime.

31:36  ‚Če ti odredbe odidejo izpred mene,‘ govori Gospod, ‚potem bo tudi Izraelovo seme prenehalo biti narod pred menoj na veke.‘

31:37  Tako govori Gospod: ‚Če se lahko izmeri nebo zgoraj in se raziščejo temelji zemlje spodaj, bom prav tako zavrgel Izraelovo seme, zaradi vsega tega, kar so storili,‘ govori Gospod.

31:38  ‚Glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚da bo mesto zgrajeno Gospodu, od Hananélovega stolpa do vogalnih velikih vrat.

31:39  Merilna vrvica bo šla še naprej, vodila bo na hrib Garéb in ga obkrožila do Goe.

31:40  In celota dolina trupel in pepela in vsa polja do potoka Kidrona, do vogala konjskih velikih vrat proti vzhodu, bodo sveta Gospodu; ta ne bo več izruvana niti razrušena na veke.‘“

Chapter 32

32:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, v desetem letu Judovega kralja Sedekíja, kar je bilo osemnajsto leto Nebukadnezarja.

32:2  Kajti takrat je kralj babilonske vojske oblegal Jeruzalem in prerok Jeremija je bil zaprt na dvorišču ječe, ki je bila v hiši Judovega kralja.

32:3  Kajti Judov kralj Sedekíja ga je zaprl, rekoč: „Zakaj prerokuješ in praviš: ‚Tako govori Gospod, ‚Glejte, to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in on ga bo zavzel.

32:4  Judov kralj Sedekíja ne bo pobegnil iz roke Kaldejcev, temveč bo zagotovo izročen v roko babilonskega kralja in bo z njim govoril od ust do ust in njegove oči bodo gledale njegove oči,

32:5  in on bo vodil Sedekíja v Babilon in tam bo dokler ga ne obiščem,‘ govori Gospod. ‚Čeprav se borite s Kaldejci, ne boste uspeli.‘“

32:6  Jeremija je rekel: „K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč:

32:7  ‚Glej, Hanamél, sin tvojega strica Šalúma, bo prišel k tebi, rekoč: ‚Kupi si moje polje, ki je v Anatótu, kajti pravica odkupitve je tvoja, da ga kupiš.‘“

32:8  Tako je Hanamél, sin mojega strica, prišel k meni na dvorišče ječe, glede na Gospodovo besedo in mi rekel: „Kupi moje polje, prosim te, ki je v Anatótu, ki je v Benjaminovi deželi, kajti pravica dediščine je tvoja in odkupitev je tvoja; kupi ga zase.“ Potem sem vedel, da je bila to Gospodova beseda.

32:9  Polje sem kupil od Hanaméla, sina mojega strica, ki je bil v Anatótu in mu odtehtal denar, celó sedemnajst šeklov srebra.

32:10  Podpisal sem dokaz, ga zapečatil, vzel priče in mu na tehtnici odtehtal denar.

32:11  Tako sem vzel dokaz o nakupu, tako tistega, ki je bil zapečaten glede na postavo in običaj in tistega, ki je bil odprt.

32:12  Dokaz o nakupu sem dal Nerijájevemu sinu Baruhu, Maasejájevemu sinu, pred očmi Hanaméla, sina mojega strica in v prisotnosti prič, ki so podpisali knjigo o nakupu pred vsemi Judi, ki so sedeli na dvorišču ječe.

32:13  Vpričo njih sem Baruhu naročil, rekoč:

32:14  „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Vzemi te dokaze, ta dokaz o nakupu, oba, [tega], ki je zapečaten in ta dokaz, ki je odprt, in ju daj v lončeno posodo, da se bosta lahko ohranila mnogo dni.

32:15  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚V tej deželi boste ponovno imeli v lasti hiše, polja in vinograde.‘“

32:16  Torej ko sem dokaz o nakupu izročil Nerijájevemu sinu Baruhu, sem molil h Gospodu, rekoč:

32:17  „Ah, Gospod Bog! Glej, naredil si nebo in zemljo s svojo veliko močjo in iztegnjenim laktom in zate ni nič pretežko.

32:18  Ti izkazuješ ljubečo skrbnost tisočim in poplačaš krivičnost očetov v naročje njihovih otrok za njimi. Veliki, Mogočni Bog, Gospod nad bojevniki je njegovo ime,

32:19  velik v nasvetu in mogočen v delu, kajti tvoje oči so odprte na vseh poteh človeških sinov, da daš vsakemu glede na njegove poti in glede na sad njegovih ravnanj,

32:20  ki si postavil znamenja in čudeže v egiptovski deželi, celó do današnjega dne in v Izraelu in med drugimi ljudmi, in si si naredil ime, kakor na ta dan.

32:21  Svoje ljudstvo Izrael si izpeljal iz egiptovske dežele, z znamenji in s čudeži, z močno roko, z iztegnjenim laktom in z veliko strahoto

32:22  in jim dal to deželo, katero si prisegel njihovim očetom, da jim jo daš, deželo, kjer tečeta mleko in med.

32:23  Vstopili so vanjo in jo vzeli v last, toda niso ubogali tvojega glasu niti hodili po tvoji postavi. Od vsega, kar si jim zapovedal storiti, niso storili ničesar. Zato si storil, da pride nadnje vse to zlo.

32:24  Glej okope, prišli so v mesto, da ga zavzamejo; in mesto je izročeno v roko Kaldejcem, ki se borijo zoper njega zaradi meča, zaradi lakote in zaradi kužne bolezni in kar si govoril, se je zgodilo; in glej, ti to vidiš.

32:25  Ti, oh Gospod Bog, si mi rekel: ‚Kupi si polje za denar in vzemi priče, kajti mesto je izročeno v roko Kaldejcem.‘“

32:26  Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju, rekoč:

32:27  „‚Glej, jaz sem Gospod, Bog vsega mesa, ali je zame katerakoli stvar pretežka?‘

32:28  Zato tako govori Gospod: ‚Glej, to mesto bom izročil v roko Kaldejcev in v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ga bo zavzel.

32:29  Kaldejci, ki se borijo zoper to mesto, bodo prišli in vžgali ogenj nad tem mestom in ga zažgali, s hišami, na katerih strehah so darovali kadilo Báalu in izlivali pitne daritve drugim bogovom, da me dražijo do jeze.

32:30  Kajti Izraelovi otroci in Judovi otroci so od svoje mladosti pred menoj počeli zgolj zlo, kajti Izraelovi otroci so me z deli svojih rok samo dražili do jeze,‘ govori Gospod.

32:31  ‚Kajti to mesto mi je bilo kakor izzivanje moje jeze in moje razjarjenosti od dneva, ko so ga zgradili, celo do današnjega dne, da bi ga odstranil izpred svojega obraza,

32:32  zaradi vsega zla Izraelovih otrok in Judovih otrok, ki so ga storili, da me dražijo k jezi, oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki, njihovi preroki, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema.

32:33  Obrnili so mi hrbet in ne obraza, čeprav sem jih učil, zgodaj vzdigoval in jih učil, vendar niso prisluhnili, da bi sprejeli poučevanje.

32:34  Temveč so v hišo, ki je imenovana z mojim imenom, postavili svoje ogabnosti, da jo omadežujejo.

32:35  Zgradili so visoke kraje Báalu, ki so v dolini sina Hinómovega, da svojim sinovom in svojim hčeram povzročijo, da gredo skozi ogenj k Molohu; kar jim nisem zapovedal niti mi ni prišlo na misel, da storijo to ogabnost, da Judu povzročijo, da greši.‘

32:36  Sedaj torej tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede tega mesta, o katerem pravite: ‚Izročen bo v roko babilonskega kralja, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo.

32:37  Glejte, zbral jih bom iz vseh dežel, kamor sem jih pognal v svoji jezi, v svoji razjarjenosti in v velikem besu; in ponovno jih bom privedel na ta kraj in povzročil jim bom, da varno prebivajo.

32:38  Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog.

32:39  Dal jim bom eno srce in eno pot, da se me bodo lahko bali na veke, v dobro njim in njihovim otrokom za njimi.

32:40  Z njimi bom sklenil večno zavezo, da se ne bom odvrnil proč od njih, da jim delam dobro; toda svoj strah bom položil v njihova srca, da ne bodo odšli od mene.

32:41  Da, razveseljeval se bom nad njimi, da jim delam dobro in v tej deželi jih bom zagotovo sadil s svojim celotnim srcem in s svojo celotno dušo.‘

32:42  Kajti tako govori Gospod: ‚Kakor sem privedel vso to veliko zlo nad to ljudstvo, tako bom nadnje privedel vse dobro, ki sem jim ga obljubil.

32:43  Polja se bodo kupovala v tej deželi, o kateri pravite: ‚Ta je zapuščena, brez človeka ali živali; ta je izročena v roke Kaldejcem.‘

32:44  Ljudje bodo polja kupovali za denar, podpisovali dokaze, jih pečatili in jemali priče v Benjaminovi deželi in v krajih okoli Jeruzalema, v Judovih mestih, gorskih mestih, dolinskih mestih in v mestih na jugu, kajti jaz bom njihovemu ujetništvu povzročil, da se vrne,‘ govori Gospod.“

Chapter 33

33:1  Poleg tega je beseda od Gospoda drugič prišla Jeremiju, medtem ko je bil še zaprt na dvorišču ječe, rekoč:

33:2  „Tako govori Gospod, ki to dela, Gospod, ki je to oblikoval, da to osnuje, Gospod je njegovo ime.

33:3  ‚Kliči k meni in ti bom odgovoril in ti pokazal velike in mogočne stvari, ki jih ne poznaš.‘

33:4  Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede hiš tega mesta in glede hiš Judovih kraljev, ki so zrušene z okopi in z mečem:

33:5  ‚Prišli so, da se borijo s Kaldejci, toda to je, da jih napolnijo s trupli mož, katere sem umoril v svoji jezi in v svoji razjarjenosti in svoj obraz sem zaradi vse zlobnosti skril pred tem mestom.

33:6  Glej, privedel bom zdravje in zdravilo, jih ozdravil in jim razodel obilje miru in resnice.

33:7  Povzročil bom Judovemu ujetništvu in Izraelovemu ujetništvu, da se vrnejo in jih bom zgradil kakor poprej.

33:8  Očistil jih bom pred vso njihovo krivičnostjo, s katero so grešili zoper mene, in oprostil jim bom vse njihove krivičnosti, s katerimi so grešili in s katerimi so se pregrešili zoper mene.

33:9  To mi bo ime radosti, hvala in čast pred vsemi narodi zemlje, ki bodo slišali vse dobro, ki jim ga storim. Bali se bodo in trepetali zaradi vse dobrote in zaradi vsega uspevanja, katerega sem priskrbel.‘

33:10  Tako govori Gospod: ‚Ponovno se bo na tem kraju, za katerega pravite, [da] bo zapuščen, brez človeka in brez živali, celó v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, ki so zapuščene, brez človeka in brez naseljenca in brez živali, slišal

33:11  glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste, glas tistih, ki bodo rekli: ‚Hvalite Gospoda nad bojevniki, kajti Gospod je dober, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke,‘ in od teh, ki bodo prinašali žrtev hvale v Gospodovo hišo. Kajti povzročil bom vrnitev ujetništva dežele, kakor na začetku,‘ govori Gospod.

33:12  Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Ponovno bo na tem kraju, ki je zapuščen, brez človeka in brez živali in v vseh njegovih mestih, prebivališče pastirjev, ki bodo svojim tropom povzročali, da se uležejo.

33:13  V gorskih mestih, v dolinskih mestih, v mestih na jugu, v Benjaminovi deželi, v krajih okoli Jeruzalema in v Judovih mestih bodo tropi ponovno prehajali pod rokama tistega, ki jih prešteva,‘ govori Gospod.

33:14  ‚Glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚da bom izpolnil to dobro stvar, ki sem jo obljubil Izraelovi hiši in Judovi hiši.

33:15  V tistih dneh in v tistem času, bom povzročil, da Davidu zraste Mladika pravičnosti, in on bo izvršil sodbo in pravičnost v deželi.

33:16  V tistih dneh bo Juda rešen in [prestolnica] Jeruzalem bo varno prebivala, in to je ime, s katerim bo imenovana: ‚Gospod, naša pravičnost.‘

33:17  Kajti tako govori Gospod: ‚Davidu nikoli ne bo manjkalo moža, da sedi na prestolu Izraelove hiše,

33:18  niti ne bo duhovnikom Lévijevcem manjkal mož pred menoj, da daruje žgalne daritve in da vžiga jedilne daritve in da opravlja nenehno klavno daritev.‘“

33:19  Gospodova beseda je prišla Jeremiju, rekoč:

33:20  „Tako govori Gospod: ‚Če lahko prelomite mojo zavezo dneva in mojo zavezo noči in da ne bo več dneva in noči v njunem obdobju,

33:21  potem bo lahko tudi moja zaveza z Davidom, mojim služabnikom, prelomljena, da ne bi imel sina, da kraljuje na njegovem prestolu, in z duhovniki Lévijevci, mojimi služabniki.

33:22  Kakor vojska neba ne more biti prešteta niti morski pesek izmerjen, tako bom pomnožil seme Davida, svojega služabnika in Lévijevce, ki mi služijo.‘“

33:23  Poleg tega je Gospodova beseda prišla Jeremiju, rekoč:

33:24  „Mar ne preudarjaš tega, kar je to ljudstvo govorilo, rekoč: ‚Dve družini, kateri je Gospod izbral, je celó zavrgel?‘ Tako so prezirali moje ljudstvo, da ne bi bilo več narod pred njimi.‘

33:25  Tako govori Gospod: ‚Če ne bi bilo moje zaveze z dnevom in nočjo in če ne bi določil odredb o nebu in zemlji,

33:26  potem bom zavrgel Jakobovo seme in Davida, svojega služabnika, tako da ne bom vzel nobenega iz njegovega semena, da bi bili vladarji nad semenom Abrahama, Izaka in Jakoba, kajti njihovemu ujetništvu bom povzročil, da se vrnejo in se jih bom usmilil.‘“

Chapter 34

34:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko se je babilonski kralj Nebukadnezar, vsa njegova vojska, vsa zemeljska kraljestva njegovega gospostva in vse ljudstvo borilo zoper [prestolnico] Jeruzalem in zoper vsa njena mesta, rekoč:

34:2  „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Pojdi in govori Judovemu kralju Sedekíju in mu povej: ‚Tako govori Gospod: ‚Glej, to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in ta ga bo požgal z ognjem.

34:3  Ti ne boš pobegnil iz njegove roke, temveč boš zagotovo zajet in izročen v njegovo roko, in tvoje oči bodo gledale oči babilonskega kralja in ta bo govoril s teboj od ust do ust in šel boš v Babilon.‘“

34:4  Vendar poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj Sedekíja: „Tako govori Gospod o tebi: ‚Ne boš umrl pod mečem,

34:5  temveč boš umrl v miru, in s sežigi [dišav] tvojim očetom, prejšnjim kraljem, ki so bili pred teboj, tako bodo sežgali dišave zate; in oni te bodo objokovali, rekoč: ‚Ah, gospod!‘ Kajti jaz sem proglasil besedo,‘ govori Gospod.“

34:6  Potem je prerok Jeremija vse te besede govoril Judovemu kralju Sedekíju v Jeruzalemu,

34:7  ko se je vojska babilonskega kralja borila zoper Jeruzalem in zoper vsa Judova mesta, ki so ostala, zoper Lahíš in zoper Azéko, kajti ta obrambna mesta so preostala od Judovih mest.

34:8  To je beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko je kralj Sedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom, ki je bilo v Jeruzalemu, da jim razglasi svobodo,

34:9  da naj vsak človek pusti svojega sluga in vsak človek svojo deklo, ki je Hebrejec ali Hebrejka, oditi prosto, da ne bi nihče izmed teh služil samemu sebi, namreč svojemu bratu Judu.

34:10  Torej ko so vsi princi in vse ljudstvo, ki je vstopilo v zavezo, slišalo, da naj bi vsak pustil svojega sluga in vsakdo svojo deklo, oditi prosto, da jim ne bi nihče izmed njih nič več služil, potem so ubogali in jim pustili oditi.

34:11  Toda potem so se obrnili nazaj in veleli služabnikom in pomočnicam, katere so pustili oditi proste, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje za služabnike in za pomočnice.

34:12  Zato je Gospodova beseda prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč:

34:13  „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Zavezo sem sklenil z vašimi očeti na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, rekoč:

34:14  ‚Ob koncu sedmih let pustite oditi vsak mož svojega brata Hebrejca, ki ti je bil prodan; in ko ti je služil šest let, ga boš pustil od sebe oditi prostega.‘ Toda vaši očetje mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa.

34:15  In sedaj ste bili obrnjeni in storili pravilno v mojem pogledu v razglašanju svobode vsak človek svojemu sosedu; in pred menoj ste sklenili zavezo v hiši, ki je imenovana z mojim imenom.

34:16  Toda obrnili ste se in oskrunili moje ime in veleli vsak človek svojemu služabniku in vsak mož svoji pomočnici, katere ste v njihovo zadovoljstvo spustili na svobodo, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje, da so vam za služabnike in pomočnice.‘

34:17  Zato tako govori Gospod: ‚Niste mi prisluhnili v razglašanju svobode, vsak človek svojemu bratu in vsak človek svojemu sosedu. Glejte, razglašam vam svobodo,‘ govori Gospod, ‚meču, kužni bolezni in lakoti, in storil vam bom, da boste odstranjeni v vsa kraljestva zemlje.

34:18  In jaz bom dal ljudi, ki so prestopali mojo zavezo, ki niso izpolnjevali besed zaveze, ki so jo sklenili pred menoj, ko so tele preklali na polovico in šli med njegovima deloma,

34:19  Judove prince in jeruzalemske prince, evnuhe in duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med deloma teleta;

34:20  jaz jih bom celo izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla bodo za hrano perjadi neba in zemeljskim živalim.

34:21  Judovega kralja Sedekíja in njegove prince bom izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in v roko kralja babilonske vojske, ki so šli gor od vas.

34:22  Glej, zapovedal bom,‘ govori Gospod, ‚in jim povzročil, da se vrnejo k temu mestu; in bojevali se bodo zoper njega, ga zavzeli in ga požgali z ognjem in jaz bom Judova mesta naredil opustošenje brez prebivalca.‘“

Chapter 35

35:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda v dneh Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, rekoč:

35:2  „Pojdi v hišo Rehábovcev in jim govori in jih privedi v Gospodovo hišo, v eno izmed sob in jim daj piti vino.“

35:3  Potem sem vzel Jaazanjá, Jeremijevega sina, sina Habacinjájevega in njegove brate in vse njegove sinove in celotno hišo Rehábovcev;

35:4  in jih privedel v Gospodovo hišo, v sobo sinov Hanána, Jigdaljájevega sina, Božjega moža, ki je bila pri sobi princev, ki je bila nad sobo Šalúmovega sina Maasejája, čuvaja vrat.

35:5  Pred sinove hiše Rehábovcev sem postavil vrče, polne vina in čaše ter jim rekel: „Pijte vino.“

35:6  Toda rekli so: „Nobenega vina ne bomo pili, kajti Jonadáb, sin Rehába, naš oče, nam je zapovedal, rekoč: ‚Nobenega vina ne boste pili niti vi niti vaši sinovi na veke.

35:7  Niti ne boste gradili hiše, niti sejali semena, niti sadili vinograda, niti imeli karkoli, temveč boste vse svoje dni prebivali v šotorih, da boste lahko mnogo dni živeli v deželi, kjer ste tujci.‘

35:8  Tako smo ubogali glas Rehábovega sina Jonadába, našega očeta, v vsem, kar nam je določil, da vse naše dni ne pijemo nobenega vina, ne mi, ne naše žene, ne naši sinovi niti naše hčere,

35:9  niti da si ne gradimo hiš, da bi prebivali v njih, niti nimamo vinograda, niti polja, niti semena,

35:10  temveč smo prebivali v šotorih in ubogali in storili glede na vse, kar nam je naš oče Jonadáb zapovedal.

35:11  Toda pripetilo se je, ko je babilonski kralj Nebukadnezar prišel gor v to deželo, da smo rekli: ‚Pridimo in pojdimo v Jeruzalem zaradi strahu pred vojsko Kaldejcev in zaradi strahu pred sirsko vojsko‘ in tako prebivamo pri Jeruzalemu.‘“

35:12  Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju, rekoč:

35:13  „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Pojdite in povejte ljudem Juda in prebivalcem Jeruzalema: ‚Ali ne boste sprejeli poučevanja, da prisluhnete mojim besedam?‘ govori Gospod.

35:14  ‚Besede Rehábovega sina Jonadába, ki jih je zapovedal svojim sinovom, naj ne pijejo vina, se izvršujejo, kajti do današnjega dne ne pijejo, temveč ubogajo zapoved svojega očeta. Vendar sem vam jaz govoril, vzdigujoč zgodaj in govoreč, toda niste mi prisluhnili.

35:15  K vam sem pošiljal tudi vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ‚Vrnite se sedaj, vsakdo ali vsak človek iz svoje zle poti in poboljšate svoja dejanja in ne pojdite za drugimi bogovi, da jim služite in boste prebivali v deželi, ki sem jo dal vam in vašim očetom.‘ Toda niste nagnili svojega ušesa niti mi niste prisluhnili.

35:16  Ker sinovi Rehábovega sina Jonadába so izvajali zapoved svojega očeta, ki jim jo je zapovedal, toda to ljudstvo mi ni prisluhnilo,

35:17  zato tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, privedel bom nad Juda in nad vse prebivalce Jeruzalema, vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njih, ker sem jim govoril, toda niso slišali, in klical k njim, toda niso odgovorili.‘“

35:18  Jeremija je hiši Rehábovcev rekel: „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Ker ste ubogali zapoved Jonadába, svojega očeta in se držali vseh njegovih predpisov in storili glede na vse, kar vam je zapovedal,

35:19  zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Rehábovemu sinu Jonadábu ne bo manjkal moški, da bi stal pred menoj na veke.‘“

Chapter 36

36:1  Pripetilo se je v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, da je ta beseda prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč:

36:2  „Vzemi zvitek knjige in zapiši vanjo vse besede, ki sem ti jih govoril zoper Izrael in zoper Juda in zoper vse narode, od dneva, ko sem ti spregovoril, od Jošíjevih dni, celo do tega dne.

36:3  Morda bo Judova hiša prisluhnila vsemu zlu, ki jim ga nameravam storiti, da se bodo lahko vrnili vsak človek iz svoje zle poti, da bi lahko odpustil njihovo krivičnost in njihov greh.“

36:4  Potem je Jeremija poklical Nerijájevega sina Baruha in Baruh je iz Jeremijevih ust zapisal vse besede od Gospoda, ki mu jih je povedal, v zvitek knjige.

36:5  Jeremija je zapovedal Baruhu, rekoč: „Jaz sem zaprt; ne morem iti v Gospodovo hišo.

36:6  Zato pojdi ti in beri iz zvitka, katerega si zapisal iz mojih ust, besede od Gospoda v ušesa ljudstva, v Gospodovi hiši, na dan posta, in bral jih boš tudi v ušesa vsega Juda, ki pride iz njihovih mest.

36:7  Morda bodo predstavili svojo ponižno prošnjo pred Gospodom in se bodo vrnili vsak iz svoje zle poti, kajti velika je jeza in razjarjenost, ki jo je Gospod proglasil zoper to ljudstvo.“

36:8  Nerijájev sin Baruh je storil glede na vse, kar mu je prerok Jeremija zapovedal, ko je iz knjige bral besede od Gospoda v Gospodovi hiši.

36:9  Pripetilo se je v petem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, v devetem mesecu, da so razglasili post pred Gospodom vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je iz Judovih mest prišlo v Jeruzalem.

36:10  Potem je Baruh v knjigi bral Jeremijeve besede v Gospodovi hiši, v sobi Gemarjája, Šafánovega sina, pisarja, na višjem dvoru, ob vhodu novih velikih vrat Gospodove hiše, v ušesa vsega ljudstva.

36:11  Ko je Mihajá, sin Gemarjája, sin Šafána, iz knjige slišal vse Gospodove besede,

36:12  § je potem odšel dol v kraljevo hišo, v pisarjevo sobo. Glej, vsi princi so sedeli tam, celó pisar Elišamá in Šemajájev sin Delajája in Ahbórjev sin Elnatána, Šafánov sin Gemarjá in Hananjájev sin Sedekíja in vsi princi.

36:13  Potem jim je Mihajá naznanil vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral knjigo v ušesa ljudstva.

36:14  Zatorej so vsi princi k Baruhu poslali Jehudíja, sina Netanjája, sina Šelemjája, sina Kušíja, rekoč: „V svojo roko vzemi zvitek, katerega si prebral v ušesa ljudstva in pridi.“ Tako je Nerijájev sin Baruh vzel zvitek v svojo roko in prišel k njim.

36:15  Rekli so mu: „Usedi se sedaj in preberi to v naša ušesa.“ Tako je Baruh to prebral v njihova ušesa.

36:16  Pripetilo se je torej, ko so slišali vse besede, da so bili prestrašeni, tako eni kakor drugi in rekli Baruhu: „Zagotovo bomo o vseh teh besedah povedali kralju.“

36:17  Baruha pa so vprašali, rekoč: „Sedaj nam povej: ‚Kako si zapisal vse te besede pri njegovih ustih?‘“

36:18  Potem jim je Baruh odgovoril: „On mi je vse te besede proglasil s svojimi usti, jaz pa sem jih s črnilom zapisal v knjigo.“

36:19  Potem so princi rekli Baruhu: „Pojdi, skrij se, ti in Jeremija. Naj noben človek ne ve kje sta.“

36:20  Vstopili so h kralju na dvor, toda zvitek so položili v sobo pisarja Elišamá in vse besede povedali kralju v ušesa.

36:21  Tako je kralj poslal Jehudíja, da prinese zvitek in ta ga je vzel iz sobe pisarja Elišamája. In Jehudí ga je prebral v ušesa kralja in v ušesa vseh princev, ki so stali poleg kralja.

36:22  Torej kralj je sedel v zimski hiši, v devetem mesecu, in tam je bil ogenj, ki je pred njim gorel na ognjišču.

36:23  Pripetilo se je, da ko je Jehudí prebral tri ali štiri stolpce, je on to odrezal z nožkom in to vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, dokler ni bil ves zvitek použit v ognju, ki je bil na ognjišču.

36:24  Vendar niso bili prestrašeni, niti pretrgali svojih oblek, niti kralj, niti katerikoli izmed njegovih služabnikov, ki so slišali vse te besede.

36:25  Kljub temu so Elnatán, Delajá in Gemarjá posredovali h kralju, da ne bi zažgal zvitka, toda ni jih hotel poslušati.

36:26  § Toda kralj je zapovedal Jerahmeélu, sinu Hameleha in Serajáju, sinu Azriéla in Šelemjájevemu sinu Abdeélu, da primejo pisarja Baruha in preroka Jeremija, toda Gospod ju je skril.

36:27  Potem je Jeremiju prišla beseda od Gospoda, potem ko je kralj sežgal zvitek in besede, ki jih je Baruh zapisal pri Jeremijevih ustih, rekoč:

36:28  „Ponovno si vzemi drug zvitek in nanj zapiši vse prejšnje besede, ki so bile na prvem zvitku, katerega je Judov kralj Jojakím sežgal.

36:29  Judovemu kralju Jojakímu pa boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Ti si sežgal ta zvitek, rekoč: ‚Zakaj si pisal tja noter, rekoč: ‚Babilonski kralj bo zagotovo prišel in uničil to deželo in bo povzročil, da sta od tam odvzeta človek in žival?‘‘

36:30  Zato tako govori Gospod o Judovem kralju Jojakímu: ‚Nikogar ne bo imel, da sedi na Davidovem prestolu, in njegovo truplo bo vrženo ven, podnevi v vročino in ponoči v zmrzal.

36:31  Kaznoval ga bom, njegovo seme in njegove služabnike zaradi njihove krivičnosti in jaz bom privedel nadnje, nad prebivalce Jeruzalema in nad Judove može, vse zlo, katerega sem proglasil zoper njih; toda niso mi prisluhnili.‘“

36:32  Potem je Jeremija vzel drug zvitek in ga izročil pisarju Baruhu, Nerijájevemu sinu, ki je iz Jeremijevih ust nanj zapisal vse besede iz knjige, ki jo je Judov kralj Jojakím sežgal v ognju. Poleg teh so jim bile dodane mnoge druge podobne besede.

Chapter 37

37:1  Kralj Sedekíja, sin Jošíja, je zakraljeval namesto Jojakímovega sina Konija, katerega je babilonski kralj Nebukadnezar postavil za kralja v Judovi deželi.

37:2  Toda niti on niti njegovi služabniki niti ljudstvo dežele, ni prisluhnilo Gospodovim besedam, ki jih je govoril po preroku Jeremiju.

37:3  Kralj Sedekíja je poslal Šelemjájevega sina Juhála in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, k preroku Jeremiju, rekoč: „Moli za nas sedaj h Gospodu, našemu Bogu.“

37:4  Torej Jeremija je prihajal in odhajal ven med ljudstvom, kajti niso ga vtaknili v ječo.

37:5  Potem je faraonova vojska prišla naprej iz Egipta. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Jeruzalem, slišali novice o njih, so se umaknili od Jeruzalema.

37:6  Potem je prišla beseda od Gospoda preroku Jeremiju, rekoč:

37:7  „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Tako boš rekel Judovemu kralju, ki te je poslal k meni, da poizveduješ od mene: ‚Glej, faraonova vojska, ki je prišla naprej, da vam pomaga, se bo vrnila v Egipt, v svojo lastno deželo.

37:8  Kaldejci pa bodo ponovno prišli in se borili zoper to mesto, ga zavzeli in požgali z ognjem.‘

37:9  Tako govori Gospod: ‚Ne zavajajte same sebe, rekoč: ‚Kaldejci bodo zagotovo odšli od nas,‘ kajti ne bodo odšli.

37:10  Kajti čeprav bi udarili celotno vojsko Kaldejcev, ki se bori zoper vas in bi tam med njimi preostali samo ranjeni možje, bi se vendar vzdignili vsak človek v svojem šotoru in to mesto požgali z ognjem.‘“

37:11  Pripetilo se je, ko je bila vojska Kaldejcev odrezana izpred Jeruzalema zaradi strahu pred faraonovo vojsko, da

37:12  § je potem Jeremija odšel naprej iz Jeruzalema, da gre v Benjaminovo deželo, da bi se oddvojil tja, v sredo ljudstva.

37:13  Ko je bil v velikih vratih Benjamina, je bil tam poveljnik straže, katerega ime je bilo Jirijá, sin Šelemjája, sin Hananjá, in ta je prijel preroka Jeremija, rekoč: „Ti bežiš stran h Kaldejcem.“

37:14  Potem je Jeremija rekel: „To je napačno. Jaz ne bežim h Kaldejcem.“ Toda ta mu ni prisluhnil. Tako je Jirijá prijel Jeremija in ga privedel k princem.

37:15  Zakaj princi so bili ogorčeni nad Jeremijem, ga udarili in ga vtaknili v ječo, v hišo pisarja Jonatana, kajti le-to so naredili za ječo.

37:16  Ko je Jeremija vstopil v jetniško jamo in v kabine, je Jeremija tam ostal mnogo dni.

37:17  Potem je kralj Sedekíja poslal in ga potegnil ven. Kralj ga je na skrivnem vprašal v svoji hiši in rekel: „Ali je kakršnakoli beseda od Gospoda?“ Jeremija je rekel: „Je, kajti,“ je rekel, „izročen boš v roko babilonskega kralja.“

37:18  Poleg tega je Jeremija rekel kralju Sedekíju: „Kaj sem se pregrešil zoper tebe ali zoper tvoje služabnike ali zoper to ljudstvo, da ste me vtaknili v ječo?

37:19  Kje so sedaj vaši preroki, ki so vam prerokovali, rekoč: ‚Babilonski kralj ne bo prišel zoper vas niti zoper to deželo.‘

37:20  Zatorej poslušaj sedaj, prosim te, oh moj gospod kralj. Naj bo moja ponižna prošnja, prosim te, sprejeta pred teboj, da mi ne povzročiš, da se vrnem k hiši pisarja Jonatana, da tam ne umrem.

37:21  Potem je kralj Sedekíja zapovedal, da naj Jeremija pošljejo na dvorišče ječe in da mu dnevno dajejo kos kruha iz pekarske ulice, dokler ne bi bil ves kruh v mestu porabljen. Tako je Jeremija ostal na dvorišču ječe.

Chapter 38

38:1  Potem so Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájajev sin Pašhúr slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu, rekoč:

38:2  „Tako govori Gospod: ‚Kdor preostaja v tem mestu, bo umrl pod mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, toda kdor gre naprej h Kaldejcem, bo živel, kajti svoje življenje bo imel za plen in bo živel.‘

38:3  Tako govori Gospod: ‚To mesto bo zagotovo izročeno v roko kralja babilonske vojske, ki ga bo zavzel.‘“

38:4  Zato so princi rekli kralju: „Rotimo te, naj bo ta človek usmrčen, kajti on tako slabi roke bojevnikov, ki preostajajo v tem mestu in roke vsega ljudstva, ko jim govori takšne besede, kajti ta človek ne išče blaginje tega ljudstva, temveč škodo.“

38:5  Potem je kralj Sedekíja rekel: „Glejte, v vaši roki je, kajti kralj ni tisti, ki lahko stori kakršnokoli stvar zoper vas.“

38:6  § Potem so prijeli Jeremija in ga vrgli v odprtino jame Malkijája, sina Hameleha, ki je bila na dvorišču ječe in Jeremija so spustili dol z vrvmi. Tam v jami pa ni bilo vode ampak blato. Tako se je Jeremija pogreznil v blato.

38:7  Torej ko je Ebed Meleh, Etiopec, eden izmed evnuhov, ki je bil v kraljevi hiši, slišal, da so Jeremija vtaknili v jamo; kralj je takrat sedel v Benjaminovih velikih vratih;

38:8  je Ebed Meleh odšel naprej iz kraljeve hiše in kralju spregovoril, rekoč:

38:9  „Moj gospod kralj, ti možje so storili zlo v vsem, kar so storili preroku Jeremiju, katerega so vrgli v jamo, in verjetno bo umrl zaradi lakote na kraju kjer je, kajti v mestu ni več kruha.“

38:10  Potem je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: „Vzemi od tod trideset mož s seboj in dvigni preroka Jeremija iz jame preden umre.“

38:11  Tako je Ebed Meleh s seboj vzel može in odšel v kraljevo hišo pod zakladnico in od tam vzel stara zakrpana oblačila in stare cunje ter jih z vrvmi spustil dol v jamo k Jeremiju.

38:12  Etiopec Ebed Meleh je rekel Jeremiju: „Deni si ta stara zakrpana oblačila in stare cunje pod svoja ramena pod vrvi.“ Jeremija je tako storil.

38:13  Tako so Jeremija potegnili gor z vrvmi in ga vzeli iz jame in Jeremija je ostal na dvorišču ječe.

38:14  Potem je kralj Sedekíja poslal in vzel preroka Jeremija k sebi v tretji vhod, ki je v Gospodovi hiši. Kralj je rekel Jeremiju: „Vprašal te bom stvar, ničesar ne prikrij pred menoj.“

38:15  Potem je Jeremija rekel Sedekíju: „Če ti to razglasim, mar me ne boš zagotovo usmrtil? In če ti dam nasvet, mar mi boš prisluhnil?“

38:16  Tako je kralj Sedekíja na skrivnem prisegel Jeremiju, rekoč: „Kakor živi Gospod, ki nam je naredil to dušo, te ne bom usmrtil niti te ne bom dal v roko teh mož, ki ti strežejo po življenju.“

38:17  Potem je Jeremija rekel Sedekíju: „Tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Če boš zagotovo šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo tvoja duša živela in to mesto ne bo sežgano z ognjem in živel boš ti in tvoja hiša,

38:18  toda če ne boš šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo to mesto dano v roke Kaldejcem in požgali ga bodo z ognjem in ne boš pobegnil iz njihove roke.“

38:19  Kralj Sedekíja pa je rekel Jeremiju: „Bojim se Judov, ki so prebegnili h Kaldejcem, da me ne bi izročili v njihovo roko in bi se mi posmehovali.“

38:20  Toda Jeremija je rekel: „Ne bodo te izročili. Ubogaj, rotim te, glas Gospoda, ki ti ga govorim. Tako bo dobro s teboj in tvoja duša bo živela.

38:21  Toda če zavrneš iti naprej, je to beseda, ki mi jo je pokazal Gospod:

38:22  ‚Glej, vse ženske, ki so preostale v hiši Judovega kralja, bodo privedene k princem babilonskega kralja in te ženske bode rekle: ‚Tvoji prijatelji so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tvoja stopala so pogreznjena v blato in oni so se umaknili nazaj.‘

38:23  Tako bodo privedli ven vse tvoje žene in tvoje otroke h Kaldejcem in ne boš ušel iz njihove roke, temveč boš zajet z roko babilonskega kralja in povzročil boš, da bo to mesto sežgano z ognjem.‘“

38:24  Potem je Sedekíja rekel Jeremiju: „Naj noben človek ne izve o teh besedah in ne boš umrl.

38:25  Toda če princi slišijo, da sem govoril s teboj in pridejo k tebi in ti rečejo: ‚Razglasi nam sedaj, kaj si rekel kralju, ne skrivaj tega pred nami in ne bomo te usmrtili; in tudi kaj je kralj rekel tebi.‘

38:26  Potem jim boš rekel: ‚Svojo ponižno prošnjo sem predstavil pred kraljem, da mi ne bi povzročil, da se vrnem v Jonatanovo hišo, da bi tam umrl.‘

38:27  Potem so prišli vsi princi k Jeremiju in ga vprašali in ta jim je povedal glede na vse te besede, ki jih je kralj zapovedal. Tako so prenehali govoriti z njim, kajti zadeva ni bila zaznana.

38:28  Tako je Jeremija prebival na dvorišču ječe do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet. Bil je tam, ko je bila Jeruzalem zavzet.

Chapter 39

39:1  V devetem letu Judovega kralja Sedekíja, v desetem mesecu, je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in ga oblegal.

39:2  In v enajstem letu Sedekíja, v četrtem mesecu, devetega dne meseca, je bilo mesto predrto.

39:3  § Vsi princi babilonskega kralja so vstopili in sedli v srednja velika vrata, celó Nergál Sarécer, Samgár Nebú, Sar Sehím, Rab-saris, Nergál Sarécer, Rab–mag, z vsem preostankom princev babilonskega kralja.

39:4  § Pripetilo se je, da ko so jih Judov kralj Sedekíja in vsi bojevniki zagledali, potem so zbežali in odšli naprej iz mesta ponoči po poti kraljevega vrta, ob velikih vratih med obema zidovoma, in odšel je ven po poti ravnine.

39:5  Toda kaldejska vojska jih je zasledovala in Sedekíja dohitela na ravninah Jerihe. Ko so ga prijeli, so ga privedli k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Riblo, v Hamátovo deželo, kjer je ta podal razsodbo nad njim.

39:6  Potem je babilonski kralj usmrtil Sedekíjeve sinove v Ribli, pred njegovimi očmi. Prav tako je babilonski kraj usmrtil vse Judove plemiče.

39:7  Poleg tega je iztaknil Sedekíjeve oči in ga zvezal z verigami, da ga odvede v Babilon.

39:8  Kaldejci so požgali kraljevo hišo in hiše ljudi z ognjem in porušili zidove Jeruzalema.

39:9  Potem je Nebuzaradán, poveljnik straže odvedel ujetništvo v Babilon, preostanek ljudstva, ki je ostal v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so prebegnili k njemu, s preostankom ljudstva, ki je preostalo.

39:10  Toda Nebuzaradán, poveljnik straže je pustil revne izmed ljudstva, ki niso imeli ničesar, v Judovi deželi in jim obenem dal vinograde in polja.

39:11  Torej babilonski kralj Nebukadnezar je dal naročilo glede Jeremija Nebuzaradánu, poveljniku straže, rekoč:

39:12  „Vzemi ga in dobro glej nanj in ne stori mu nič hudega, temveč mu stori celo tako, kakor ti bo rekel.“

39:13  Tako je poslal Nebuzaradána, poveljnika straže, Nebušazbána, Rab-sarisa, Nergál Sarécerja, Rab-maga in vse kralje babilonskih princev;

39:14  celo oni so poslali in vzeli Jeremija iz dvorišča ječe ter ga predali Gedaljáju, sinu Ahikáma, sinu Šafána, da bi ga odvedel domov. Tako je prebival med ljudstvom.

39:15  Torej beseda od Gospoda je prišla Jeremiju, medtem ko je bil zaprt na dvorišču ječe, rekoč:

39:16  „Pojdi in spregovori Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej, svoje besede bom privedel nad to mesto v zlo in ne v dobro, in le-te bodo na ta dan dovršene pred teboj.

39:17  Temveč te bom osvobodil na ta dan,‘ govori Gospod: ‚in ne boš izročen v roko mož, katerih se bojiš.

39:18  Kajti jaz te bom zagotovo osvobodil in ne boš padel pod mečem, temveč ti bo tvoje življenje za plen, ker si svoje zaupanje položil vame,‘ govori Gospod.“

Chapter 40

40:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko ga je Nebuzaradán, poveljnik straže, pustil oditi iz Rame, ko ga je vzel zvezanega z verigami, izmed vseh tistih, ki so bili odvedeni ujeti iz Jeruzalema in Juda v Babilon.

40:2  Poveljnik straže je vzel Jeremija in mu rekel: „Gospod, tvoj Bog, je proglasil to zlo nad tem krajem.

40:3  Torej Gospod je to privedel in storil glede na to, kakor je rekel, ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali njegovega glasu, zato je nad vas prišla ta stvar.

40:4  Sedaj, glej, danes sem ti razvezal verige, ki so bile na tvoji roki. Če se ti zdi dobro, da prideš z menoj v Babilon, dopusti, in jaz bom naklonjeno gledal nate. Toda če se ti zdi bolno, da prideš z menoj v Babilon, se ogni. Glej, vsa dežela je pred teboj. Kamor se ti zdi dobro in primerno zate, da greš, tja pojdi.“

40:5  Torej medtem ko še ni odšel nazaj, je rekel: „Prav tako pojdi nazaj h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu, Šafánovemu sinu, katerega je babilonski kralj naredil voditelja nad Judovimi mesti in prebivaj z njim med ljudstvom, ali pa pojdi kamorkoli se ti zdi primerno, da greš.“ Tako mu je poveljnik straže izročil živež in nagrado ter ga pustil oditi.

40:6  Potem je Jeremija odšel h Ahikámovemu sinu Gedaljáju v Micpo, in prebival z njim med ljudstvom, ki je ostalo v deželi.

40:7  Torej, ko so vsi poveljniki sil, ki so bile na poljih, celó oni in njihovi možje, slišali, da je babilonski kralj postavil Gedaljájevega sina Ahikáma za voditelja v deželi in mu izročil može, ženske, otroke in od revnih iz dežele, izmed teh, ki niso bili odvedeni v ujetništvo v Babilon,

40:8  potem so prišli h Gedaljáju v Micpo, celo Netanjájev sin Jišmaél, Johanán in Jonatan, Karéahova sinova in Tanhúmetov sin Serajá in sinovi Efája Netófčana in Jaazanjá, sin Maahčána, oni in njihovi možje.

40:9  Gedaljájev sin Ahikám, Šafánov sin, je prisegel njim in njihovim možem, rekoč: „Ne bojte se služiti Kaldejcem. Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju in bo dobro z vami.

40:10  Kar se mene tiče, glejte, prebival bom v Micpi, da služim Kaldejcem, ki bodo prišli k nam, toda vi zbirajte vino, poletno sadja in olje ter jih dajajte v svoje posode in prebivajte v svojih mestih, ki ste jih vzeli.“

40:11  Podobno, ko so vsi Judje, ki so bili v Moábu in med Amónci in v Edómu in ki so bili v vseh deželah, slišali, da je babilonski kralj pustil Judu ostanek in da je nad njimi postavil Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána;

40:12  celo vsi Judje so se vrnili iz vseh krajev, kamor so bili pognani ter prišli v Judovo deželo, h Gedaljáju v Micpo in zbrali zelo veliko vina in poletnega sadja.

40:13  Poleg tega so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili na poljih, prišli h Gedaljáju v Micpo

40:14  in mu rekli: „Ali zagotovo veš, da je Baalís, kralj Amóncev, poslal Netanjájevega sina Jišmaéla, da te ubije?“ Toda Ahikámov sin Gedaljá jim ni verjel.

40:15  Potem je Karéahov sin Johanán na skrivnem spregovoril Gedaljáju v Micpi: „Pusti me, prosim te in ubil bom Netanjájevega sina Jišmaéla in noben človek tega ne bo vedel. Čemu naj bi te ta ubil, da bi se vsi Judi, ki so zbrani k tebi, razkropili in preostanek Juda propade?“

40:16  Toda Ahikámov sin Gedaljá je rekel Karéahovemu sinu Johanánu: „Ne boš storil te stvari, kajti napačno govoriš o Jišmaélu.“

Chapter 41

41:1  Pripetilo se je torej v sedmem mesecu, da je Netanjájev sin Jišmaél, sin Elišamá, iz kraljevega semena in kraljevi princi, celo deset mož z njim, prišlo h Ahikámovemu sinu Gedaljáju v Micpo; in tam so skupaj jedli kruh v Micpi.

41:2  Potem se je dvignil Netanjájev sin Jišmaél in deset mož, ki so bili z njim in z mečem udarili Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána in ga usmrtili, katerega je babilonski kralj naredil voditelja nad deželo.

41:3  Jišmaél je usmrtil tudi vse Jude, ki so bili z njim, celó z Gedaljájem pri Micpi in Kaldejce, ki so bili najdeni tam in bojevnike.

41:4  Drugega dne se je pripetilo, potem ko je bil umorjen Gedaljá, pa noben človek tega ni vedel,

41:5  da so tam prišli nekateri iz Sihema, iz Šila in iz Samarije, celó osemdeset mož, ki so imeli svoje brade obrite, svoja oblačila pretrgana in razpraskani, z daritvami in kadilom v svoji roki, da jih prinesejo h Gospodovi hiši.

41:6  Netanjájev sin Jišmaél je odšel naprej iz Micpe, da jih sreča, jokajoč vso pot, medtem ko je šel. Pripetilo se je, ko jih je srečal, da jim je rekel: „Pridite h Ahikámovemu sinu Gedaljáju.

41:7  Bilo je tako, da ko so prišli v sredo mesta, da jih je Netanjájev sin Jišmaél usmrtil in jih vrgel v sredo jame, on in možje, ki so bili z njim.

41:8  Toda med njimi je bilo najdenih deset mož, ki so Jišmaélu rekli: „Ne ubij nas, kajti zaklade imamo na polju, od pšenice, od ječmena, od olja in od medu.“ Tako je potrpel in jih ni ubil med njihovimi brati.

41:9  Torej jama, kamor je Jišmaél vrgel vsa trupla mož, katere je umoril zaradi Gedaljája, je bila tista, ki jo je kralj Asá naredil zaradi strahu pred Bašájem, Izraelovim kraljem, in Netanjájev sin Jišmaél jo je napolnil s tistimi, ki so bili umorjeni.

41:10  Potem je Jišmaél odvedel proč ujetništvo, ves preostanek ljudstva, ki so bili v Micpi, celó kraljeve hčere in vse ljudstvo, ki je ostalo v Micpi, katere je Nebuzaradán, poveljnik straže, predal Ahikámovemu sinu Gedaljáju in Netanjájev sin Jišmaél jih je ujete odvedel in odšel, da bi prešel k Amóncem.

41:11  Toda, ko so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili z njim, slišali o vsem zlu, ki ga je storil Netanjájev sin Jišmaél,

41:12  so potem vzeli vse može in odšli, da se bojujejo z Netanjájevim sinom Jišmaélom in ga našli pri velikih vodah, ki so v Gibeónu.

41:13  Pripetilo se je torej, da ko je vse ljudstvo, ki je bilo z Jišmaélom, videlo Karéahovega sina Johanána in vse poveljnike sil, ki so bili z njim, da je bilo potem veselo.

41:14  Tako se je vse ljudstvo, ki ga je Jišmaél odvedel proč ujete iz Micpe, obrnilo okrog in se vrnilo in šlo h Karéahovemu sinu Johanánu.

41:15  Toda Netanjájev sin Jišmaél je od Johanána pobegnil z osmimi možmi in odšel k Amóncem.

41:16  Potem so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili z njim, vzeli ves preostanek ljudstva, katere je povrnil od Netanjájevega sina Jišmaéla iz Micpe, potem, ko je umoril Ahikámovega sina Gedaljája, celó mogočne bojevnike, ženske, otroke in evnuhe, katere je ponovno privedel iz Gibeóna.

41:17  Odrinili so in prebivali v prebivališču Kimhám, ki je pri Betlehemu, da gredo, da vstopijo v Egipt

41:18  zaradi Kaldejcev, kajti bali so se jih, ker je Netanjájev sin Jišmaél umoril Ahikámovega sina Gedaljája, katerega je babilonski kralj postavil za voditelja v deželi.

Chapter 42

42:1  Potem so se vsi poveljniki sil, Karéahov sin Johanán, Hošajájev sin Jaazanjá in vse ljudstvo, od najmanjših celo do največjih, približali

42:2  in rekli preroku Jeremiju: „Rotimo te, naj bo naša ponižna prošnja sprejeta pred teboj in prosi za nas h Gospodu, svojemu Bogu, celó za ves ta preostanek; (kajti nas je ostalo samo malo od mnogih, kakor nas tvoje oči gledajo)

42:3  da nam Gospod, tvoj Bog, lahko pokaže pot, po kateri lahko hodimo in stvar, ki jo lahko delamo.“

42:4  Potem jim je prerok Jeremija rekel: „Slišal sem vas. Glejte, molil bom za vas h Gospodu, vašemu Bogu, glede vaših besed, in zgodilo se bo, da katerokoli stvar vam bo Gospod odgovoril, vam bom to oznanil. Ničesar ne bom zadržal pred vami.“

42:5  Potem so rekli Jeremiju: „Gospod bodi resnična in zvesta priča med nami, če ne storimo celo glede vseh stvari, zaradi katerih te je Gospod, tvoj Bog, poslal k nam.

42:6  Bodisi je to dobro ali če je to zlo, ubogali bomo glas Gospoda, našega Boga, h kateremu smo te poslali, da bo lahko dobro z nami, ko ubogamo glas Gospoda, našega Boga.“

42:7  Po desetih dneh se je pripetilo, da je beseda od Gospoda prišla k Jeremiju.

42:8  Potem je poklical Karéahovega sina Johanána in vse poveljnike sil, ki so bili z njim in vse ljudstvo, od najmanjšega, celo do največjega

42:9  in jim rekel: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog, h kateremu ste me poslali, da pred njim predložim vašo ponižno prošnjo:

42:10  ‚Če boste mirno ostali v tej deželi, potem vas bom gradil in vas ne bom podiral, sadil vas bom in vas ne bom ruval, kajti pokesal sem se zla, katerega sem vam storil.

42:11  Ne bojte se babilonskega kralja, katerega se bojite. Ne bojte se ga,‘ govori Gospod. ‚kajti jaz sem z vami, da vas rešim in da vas osvobodim iz njegove roke.

42:12  Pokazal vam bom usmiljenja, da bo lahko imel usmiljenje nad vami in vam povzroči, da se vrnete k svoji lastni deželi.

42:13  Toda če rečete: ‚Ne bomo prebivali v tej deželi niti ne bomo ubogali glasu Gospoda, tvojega Boga,

42:14  rekoč: ‚Ne, temveč bomo šli v egiptovsko deželo, kjer ne bomo videli nobene vojne niti slišali zvoka šofarja niti ne imeli lakote kruha in bomo tam prebivali.‘‘

42:15  Sedaj torej poslušajte Gospodovo besedo, vi, Judov ostanek: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Če v celoti naravnate svoje obraze, da vstopite v Egipt in greste, da začasno prebivate tam,

42:16  potem se bo zgodilo, da vas bo meč, ki ste se ga bali, tam, v egiptovski deželi, dohitel in lakota, katere ste se bali, bo tesno sledila za vami tja v Egipt, in tam boste umrli.

42:17  Tako bo z vsemi ljudmi, ki bodo svoje obraze naravnali, da gredo v Egipt, da začasno prebivajo tam. Umrli bodo pod mečem, od lakote, od kužne bolezni in nihče izmed njih ne bo preostal ali pobegnil pred zlom, katerega bom privedel nadnje.‘

42:18  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Kakor je bila moja jeza in moja razjarjenost izlita nad prebivalce Jeruzalema, tako bo moja razjarjenost izlita nad vas, ko boste vstopili v Egipt, in vi boste preziranje, osuplost, prekletstvo in graja; in ne boste več videli tega kraja.‘“

42:19  Gospod je glede vas rekel: „Oh vi, Judov preostanek: ‚Ne pojdite v Egipt. Zagotovo vem, da sem vas ta dan opomnil.

42:20  Kajti pretvarjali ste se v svojih srcih, ko ste me poslali h Gospodu, svojemu Bogu, rekoč: ‚Moli za nas h Gospodu, našemu Bogu, in glede na vse to, kar ti bo Gospod, naš Bog, rekel, tako nam razglasi in bomo to storili.‘

42:21  Sedaj sem vam ta dan to razglasil, toda vi niste ubogali glasu Gospoda, svojega Boga niti nobene stvari, za katero me je poslal k vam.

42:22  Zdaj torej zagotovo vedite, da boste umrli pod mečem, od lakote in od kužne bolezni na kraju, kamor želite iti in začasno prebivati.“

Chapter 43

43:1  Pripetilo se je, da ko je Jeremija končal govorjenje vsemu ljudstvo vse besede Gospoda, njihovega Boga, za katere ga je Gospod, njihov Bog, poslal k njim, celó vse te besede,

43:2  so potem spregovorili Hošajájev sin Azarjá, Karéahov sin Johanán in vsi ponosni možje, rekoč Jeremiju: „Napačno govoriš. Gospod, naš Bog, te ni poslal, da rečeš: ‚Ne pojdite v Egipt, da začasno prebivate tam,‘

43:3  temveč te je Nerijájev sin Baruh naravnal zoper nas, da nas izročiš v roko Kaldejcev, da bi nas oni lahko usmrtili in nas odvedli ujetnike v Babilon.“

43:4  Tako Karéahov sin Johanán, vsi poveljniki sil in vse ljudstvo niso ubogali glasu Gospoda, da prebivajo v Judovi deželi,

43:5  temveč so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil vzeli ves Judov preostanek, ki se je vrnil iz vseh narodov, kamor so bili pognani, da prebivajo v Judovi deželi;

43:6  celó može, ženske, otroke, kraljeve hčere in vsako osebo, ki jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, pustil z Gedaljájem, sinom Ahikáma, sinom Šafána in prerokom Jeremijem in Nerijájevim sinom Baruhom.

43:7  Tako so prišli v egiptovsko deželo, kajti niso ubogali glasu Gospoda. Tako so prišli celó v Tahpanhés.

43:8  Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju v Tahpanhésu, rekoč:

43:9  „V svojo roko vzemi velike kamne in jih skrij v ilo v opekarsko peč, ki je pri vhodu faraonove hiše v Tahpanhésu, pred očmi Judovih mož

43:10  in jim reci: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, poslal bom in vzel babilonskega kralja Nebukadnezarja, svojega služabnika in njegov prestol bom postavil na teh kamnih, ki sem jih skril; in on bo nad njimi razpel svoj kraljevi paviljon.

43:11  In ko pride, bo udaril egiptovsko deželo in izročil tiste, ki so za smrt, k smrti; in tiste, ki so za ujetništvo, k ujetništvu; in tiste, ki so za meč, k meču.

43:12  § In jaz bom prižgal ogenj v hišah egiptovskih bogov in on jih bo sežgal in jih odvedel proč ujetnike; in odel se bo z egiptovsko deželo, kakor si pastir nadene svojo obleko; in od tukaj bo šel naprej v miru.

43:13  Zlomil bo tudi podobe Bet Šemeša, ki je v egiptovski deželi; in hiše egipčanskih bogov bo sežgal z ognjem.“

Chapter 44

44:1  Beseda, ki je prišla Jeremiju glede vseh Judov, ki prebivajo v egiptovski deželi, ki prebivajo v Migdólu, v Tahpanhésu, v Nofu in v deželi Patrós, rekoč:

44:2  „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Videli ste vse zlo, ki sem ga privedel nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta, in glejte, ta dan so ta opustošenje in noben človek ne prebiva tam

44:3  zaradi njihove zlobnosti, katero so zagrešili, da me dražijo do jeze v tem, da so odšli zažigat kadilo in da služijo drugim bogovom, katerih niso poznali niti oni, da, niti vaši očetje.

44:4  Vendar sem vam pošiljal vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ‚Oh ne storite te gnusne stvari, ki jo sovražim.‘

44:5  Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, da se obrnejo od svoje zlobnosti, da ne bi zažigali kadila drugim bogovom.

44:6  Zato sta bila moj bes in moja jeza izlita naprej in vžgana v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema; in ta so opustošena in zapuščena, kakor ta dan.‘

44:7  Zaradi tega sedaj tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Zakaj ste zagrešili to veliko zlo zoper svoje duše, da izmed sebe iztrebite moškega in žensko, otroka in dojenčka, ven iz Juda, da nikogar ne pustite, da preostane.

44:8  V čem ste me dražili do besa z deli svojih rok, zažigajoč kadilo drugim bogovom v egiptovski deželi, kamor ste odšli, da prebivate, da se lahko sami odrežete in da ste lahko prekletstvo in graja med vsemi narodi zemlje?‘

44:9  Mar ste pozabili zlobnost svojih očetov, zlobnost Judovih kraljev, zlobnost njihovih žena, svojo lastno zlobnost in zlobnost svojih žena, ki so jo zagrešili v Judovi deželi in na ulicah Jeruzalema?

44:10  Niso se ponižali celó do tega dne, niti se niso bali, niti hodili po moji postavi, niti po mojih zakonih, ki sem jih postavil pred vas in vaše očete.

44:11  Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, svoj obraz bom naravnal zoper vas za zlo in da iztrebim vsega Juda.

44:12  Vzel bom preostanek Juda, ki so svoje obraze naravnali, da gredo v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam in vsi bodo použiti in padli v egiptovski deželi; celó použiti bodo z mečem in z lakoto. Umrli bodo, od najmanjših celo do največjih, z mečem in z lakoto, in bodo preziranje in osuplost, prekletstvo in graja.

44:13  Kajti kaznoval bom tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi, kakor sem kaznoval Jeruzalem, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo,

44:14  tako da se ne bo nihče izmed Judovega preostanka, ki so odšli v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam, ušel ali preostal, da bi se vrnil v Judovo deželo, h kateri so imeli željo, da se vrnejo, da prebivajo tam; kajti nihče se ne bo vrnil, razen tistih, ki bodo pobegnili.‘“

44:15  Potem so vsi možje, ki so vedeli, da so njihove žene zažigale kadilo drugim bogovom in vse ženske, ki so stale poleg, velika množica, celo vse ljudstvo, ki prebiva v egiptovski deželi, v Patrósu, odgovorili Jeremiju, rekoč:

44:16  „Glede na besedo, ki si nam jo govoril v imenu Gospoda, ti ne bomo prisluhnili,

44:17  temveč bomo zagotovo počeli katerokoli stvar, izhajajočo iz naših lastnih ust, da zažigamo kadilo kraljici neba in da ji izlivamo pitne daritve, kakor smo počeli mi in naši očetje, naši kralji in naši princi v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, kajti tedaj smo imeli obilico živeža in smo bili dobro in nismo videli zla.

44:18  Toda odkar smo prenehali zažigati kadilo kraljici neba in ji izlivati pitne daritve, smo bili v potrebi vseh stvari in smo použiti z mečem in z lakoto.“

44:19  „In ko smo zažigale kadilo kraljici neba in ji izlivale pitne daritve, mar smo ji naredile njene kolačke, da jo obožujemo in ji izlivale pitne daritve, brez naših moških?“

44:20  Potem je Jeremija rekel vsemu ljudstvu, moškim in ženskam in vsemu ljudstvu, ki mu je dalo ta odgovor, rekoč:

44:21  „Kadilo, ki ste ga zažigali po Judovih mestih in po ulicah Jeruzalema, vi in vaši očetje, vaši kralji, vaši princi in ljudstvo dežele, ali jih ni Gospod spomnil in ali to ni prišlo v njegov um?

44:22  Tako da Gospod ni mogel več trpeti zaradi zla vaših početij in zaradi ogabnosti, ki ste jih zagrešili; zato je vaša dežela opustošenje, osuplost in prekletstvo, brez prebivalca, kakor na ta dan.

44:23  Ker ste zažigali kadilo in ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali Gospodovega glasu, niti hodili po njegovi postavi, niti po njegovih zakonih, niti po njegovih pričevanjih, zato se vam je zgodilo to zlo, kakor na ta dan.“

44:24  Poleg tega je Jeremija rekel vsemu ljudstvu in vsem ženskam: „Poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki ste v egiptovski deželi:

44:25  ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Vi in vaše žene ste tako govorili s svojimi usti in s svojo roko izpolnili, rekoč: ‚Zagotovo bomo izvajali naše zaobljube, ki smo se jih zaobljubili, da zažigamo kadilo kraljici neba in da ji izlivamo pitne daritve.‘ Zagotovo boste dokončali svoje zaobljube in zagotovo boste izvedli svoje zaobljube.

44:26  Zato poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki prebiva v egiptovski deželi: ‚Glejte, prisegel sem pri svojem velikem imenu,‘ govori Gospod, ‚da moje ime ne bo več imenovano v ustih kateregakoli moškega iz Juda in po vsej egiptovski deželi, rekoč: ‚Gospod Bog živi.‘

44:27  Glej, bedel bom nad njimi za zlo in ne za dobro; in vsi Judovi možje, ki so v egiptovski deželi, bodo použiti z mečem in z lakoto, dokler jih ne bo konec.

44:28  Vendar se bo malo število, ki pobegne meču, vrnilo iz egiptovske dežele v Judovo deželo in ves preostanek Juda, ki so odšli v egiptovsko deželo, da tam začasno prebiva, bo vedel čigave besede bodo obstale, moje ali njihove.

44:29  To vam bo znamenje,‘ govori Gospod, ‚da vas bom kaznoval na tem kraju, da boste lahko vedeli, da bodo moje besede zagotovo obstale zoper vas v zlo.‘

44:30  Tako govori Gospod: ‚Glejte, izročil bom faraona Hofrája, egiptovskega kralja, v roko njegovih sovražnikov in v roko tistih, ki strežejo po njegovem življenju, kakor sem Judovega kralja Sedekíja izročil v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja, njegovega sovražnika in ki je stregel po njegovem življenju.‘“

Chapter 45

45:1  Beseda, ki jo je prerok Jeremija spregovoril Nerijájevemu sinu Baruhu, ko je zapisal te besede v knjigo pri Jeremijevih ustih, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, rekoč:

45:2  „Tako govori Gospod, Izraelov Bog, tebi, oh Baruh.

45:3  Rekel si: ‚Gorje mi sedaj! kajti Gospod je dodal žalost k moji bridkosti; oslabel sem v svojem vzdihovanju in ne najdem počitka.‘

45:4  Tako mu boš rekel: ‚Gospod govori tako: ‚Glej, to, kar sem zgradil, bom porušil in to, kar sem zasadil, bom izruval, celo to celotno deželo.

45:5  In ti zase iščeš velike stvari? Ne išči jih, kajti glej, privedel bom zlo nad vse meso,‘ govori Gospod, ‚toda tvoje življenje ti bom dal za plen v vseh krajih, kamor greš.“

Chapter 46

46:1  Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper pogane;

46:2  zoper Egipt, zoper vojsko faraona Nehota, egiptovskega kralja, ki je bil pri reki Evfratu v Kárkemišu, katerega je babilonski kralj Nebukadnezar udaril v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja.

46:3  „‚Pripravite majhen ščit in ščit ter se približajte boju.

46:4  Vprežite konje in vstanite, vi konjeniki in postavite se s svojimi čeladami; zgladite sulice in si nadenite oklepe.

46:5  Zakaj sem jih videl zaprepadene in obrnjene nazaj? In njihovi mogočni so potolčeni in so naglo zbežali in niso gledali nazaj, kajti strah je bil naokoli,‘ govori Gospod.

46:6  ‚Ne dopusti, da hitro odleti proč niti da mogočen človek pobegne; spotikali se bodo in padali proti severu, pri reki Evfratu.

46:7  Kdo je ta, ki prihaja gor kakor poplava, katerega vode se premikajo kakor reke?‘

46:8  Egipt se vzdiguje kakor poplava in njegove vode se premikajo kakor reke; in pravi: ‚Šel bom gor in pokril zemljo, uničil bom mesto in njegove prebivalce.

46:9  Pridite gor, vi konji; in besnite, vi bojni vozovi in naj mogočni možje pridejo naprej. Etiopci in Libijci, ki prijemajo ščit; in Ludéjci, ki prijemajo in napenjajo lok.

46:10  Kajti to je dan Gospoda Boga nad bojevniki, dan maščevanja, da se lahko maščuje svojim nasprotnikom in meč bo požiral in ta bo nasičen in opijanjen z njihovo krvjo, kajti Gospod Bog nad bojevniki ima klavno daritev v severni deželi, pri reki Evfratu.

46:11  Pojdi gor v Gileád in vzemi balzam, oh devica, egiptovska hči. Zaman boš uporabljala mnoga zdravila, kajti ne boš ozdravljena.

46:12  Narodi so slišali o tvoji sramoti in tvoje vpitje je napolnilo deželo, kajti mogočen človek se je spotaknil zoper mogočnega in oba skupaj sta padla.‘“

46:13  Beseda, ki jo je Gospod spregovoril preroku Jeremiju, kako bo babilonski kralj Nebukadnezar prišel in udaril egiptovsko deželo.

46:14  ‚Oznanite v Egiptu, razglasite v Migdólu, razglasite v Nofu in v Tahpanhésu, recite: ‚Stoj trdno in se pripravi, kajti meč bo požiral okoli tebe.

46:15  Zakaj so tvoji hrabri možje pometeni proč? Niso obstali, ker jih je Gospod pognal.

46:16  Mnoge je pripravil, da padejo, da, eden je padel na drugega. Rekli so: ‚Vstanimo in ponovno pojdimo k našemu lastnemu ljudstvu in k deželi našega rojstva, proč od zatiralskega meča.‘

46:17  Tam so vpili: ‚Faraon, egiptovski kralj, je samo hrup; zamudil je določeni čas.‘

46:18  ‚Kakor jaz živim,‘ govori Kralj, čigar ime je Gospod nad bojevniki: ‚Zagotovo kakor je Tabor med gorami in kakor Karmel pri morju, tako bo on prišel.

46:19  Oh ti hči, prebivajoča v Egiptu, oskrbi se, da greš v ujetništvo, kajti Nof bo opustošen in zapuščen, brez prebivalca.

46:20  Egipt je podoben zelo lepi telici, toda uničenje prihaja; to prihaja iz severa.

46:21  Prav tako so njegovi najeti možje v njegovi sredi podobni pitanim bikcem; kajti obrnjeni so tudi nazaj in skupaj so pobegnili proč; niso obstali, ker je nadnje prišel dan njihove katastrofe in čas njihovega obiskanja.

46:22  Njihov glas bo šel kakor kača; kajti korakali bodo z vojsko in zoper njo prišli s sekirami, kakor drvarji.

46:23  Posekali bodo njegov gozd,‘ govori Gospod, ‚čeprav ta ne more biti preiskan, ker jih je več kakor kobilic in so brezštevilni.

46:24  Egiptovska hči bo zbegana; izročena bo v roko severnega ljudstva.‘

46:25  Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, pravi: ‚Glejte, kaznoval bom množico iz Noja in faraona in Egipt z njihovimi bogovi in njihovimi kralji, celo faraona in vse tiste, ki zaupajo vanj.

46:26  Izročil jih bom v roko tistih, ki jim strežejo po življenju, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko njegovih služabnikov. Potem bo ta naseljen, kakor v dneh davnine,‘ govori Gospod.

46:27  ‚Vendar se ne boj, oh moj služabnik Jakob in ne bodi zaprepaden, oh Izrael, kajti glej, rešil te bom od daleč in tvoje seme iz dežele njihovega ujetništva. Jakob se bo vrnil in bo počival in bo sproščen in nihče ga ne bo naredil prestrašenega.

46:28  Ne boj se Jakob, moj služabnik,‘ govori Gospod, ‚kajti jaz sem s teboj, kajti naredil bom popoln konec vseh narodov, kamor sem te pognal. Toda iz tebe ne bom naredil popolnega konca, temveč te bom grajal po meri; vendar te ne bom pustil v celoti nekaznovanega.‘“

Chapter 47

47:1  Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Filistejce, preden je faraon udaril Gazo.

47:2  „Tako govori Gospod: ‚Glej, vode se dvigujejo iz severa in bodo preplavljajoča poplava in bodo poplavile deželo in vse kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem. Potem bodo ljudje jokali in vsi prebivalci dežele bodo tulili.

47:3  Ob hrupu topotanja kopit njegovih močnih konj, ob drvenju njegovih bojnih voz in ob hrumenju njegovih koles, očetje ne bodo gledali nazaj k svojim otrokom zaradi slabotnosti rok,

47:4  zaradi dneva, ki prihaja, da opleni vse Filistejce in da iztrebi iz Tira in Sidóna vsakega pomočnika, ki preostaja, kajti Gospod bo oplenil Filistejce, ostanek dežele Kaftor.

47:5  Plešavost je prišla nad Gazo; Aškelón je iztrebljen s preostankom njihove doline. Doklej boš zarezoval samega sebe?

47:6  Oh ti, Gospodov meč, kako dolgo bo trajalo preden boš tiho? Spravi se v svojo nožnico, počivaj in bodi miren.

47:7  Kako je lahko tiho, glede na to, da mu je Gospod dal naročilo zoper Aškelón in zoper morsko obalo? Tam ga je on določil.‘“

Chapter 48

48:1  § Zoper Moáb tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „Gorje Nebóju! Kajti ta je oplenjen. Kirjatájim je zbegan in zavzet. Misgab je zbegan in zaprepaden.

48:2  Moábove hvale ne bo več. V Hešbónu so snovali zlo zoper njega; pridimo in iztrebimo ga pred tem, da bi bil narod. Tudi ti boš iztrebljen, oh Madmén; meč te bo preganjal.

48:3  Glas vpitja bo iz Horonájima, plenjenje in veliko uničenje.

48:4  Moáb je uničen; njegovi malčki so storili, da se je slišal jok.

48:5  Kajti ob vzpenjanju Luhíta se bo vzdigovalo nenehno jokanje, kajti ob spuščanju Horonájima so sovražniki slišali krik pogube.

48:6  § Pobegnite, rešite svoja življenja in bodite podobni brinu v divjini.

48:7  Kajti ker si zaupal v svoja dela in svoje zaklade, boš tudi ti zajet. Kemoš bo šel naprej v ujetništvo skupaj s svojimi duhovniki in svojimi princi.

48:8  Plenilec bo prišel nad vsako mesto in nobeno mesto ne bo uteklo. Tudi dolina bo propadla in ravnina bo uničena, kakor je govoril Gospod.

48:9  Daj peruti Moábu, da bo lahko pobegnil in ušel, kajti njegova mesta bodo zapuščena, brez kogarkoli, da bi v njih prebival.

48:10  Preklet bodi kdor dela Gospodovo delo varljivo in preklet bodi kdor svoj meč zadržuje od krvi.

48:11  Moáb je bil sproščen od svoje mladosti in se ustalil na svojih drožeh in ni bil izpraznjen iz posode v posodo niti ni šel v ujetništvo. Zato bo njegov okus ostal v njem in njegova vonjava ni spremenjena.

48:12  § Zato, glej, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, ‚ko bom k njemu poslal postopače, ki mu bodo povzročili, da se potepa in izpraznili bodo njegove posode in počili njihove mehove.

48:13  Moáb se bo sramoval Kemoša, kakor se je Izraelova hiša sramovala Betela, njihovega zaupanja.

48:14  Kako pravite: ‚Mi smo mogočni in močni možje za vojno?‘

48:15  § Moáb je oplenjen in odšel gor iz svojih mest in njegovi izbrani mladeniči so odšli dol k pokolu,‘ govori Kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki.

48:16  Blizu je Moábova katastrofa, da pride in njegova stiska silno hiti.

48:17  Vsi vi, ki ste okoli njega, žalujte za njim; in vsi vi, ki poznate njegovo ime, recite; ‚Kako je močna opora zlomljena in krasna palica!‘

48:18  Ti hči, ki poseljuješ Dibón, pridi dol iz svoje slave in sédi v žeji; kajti plenilec Moába bo prišel nadte in ta bo uničil tvoja oporišča.

48:19  Oh, prebivalec Aroêrja, stoj ob poti in oprezaj; in vprašaj tistega, ki beži in tisto, ki pobegne ter reci: ‚Kaj se je zgodilo?‘

48:20  Moáb je zbegan, kajti zlomljen je. Tulite in vpijte. Povejte v Arnónu, da je Moáb oplenjen.

48:21  Sodba je prišla nad ravno deželo; nad Holón, nad Jahac, nad Mefáat,

48:22  nad Dibón, nad Nebó, nad Bet Diblatájim,

48:23  nad Kirjatájim, nad Bet Gamúl, nad Bet Meón,

48:24  nad Kerijót, nad Bocro in nad vsa mesta moábske dežele, daljna ali bližnja.

48:25  Moábov rog je odsekan in njegov laket je zlomljen,‘ govori Gospod.

48:26  ‚Opijanite ga, kajti poveličal se je zoper Gospoda. Tudi Moáb se bo valjal v svojem izbljuvku in tudi on bo v posmeh.

48:27  § Mar vam ni bil Izrael v posmeh? Je bil najden med tatovi? Kajti odkar govoriš o njem, poskakuješ od veselja.

48:28  Oh vi, ki prebivate v Moábu, zapustite mesta in prebivajte na skali in bodite podobni golobici, ki dela svoje gnezdo na straneh ustja luknje.

48:29  Slišali smo ponos Moába (on je silno ponosen), njegovo nadutost, njegovo aroganco, njegov ponos in oholost njegovega srca.

48:30  Poznam njegov bes,‘ govori Gospod; ‚toda to ne bo tako; njegove laži na to ne bodo tako vplivale.

48:31  Zato bom tulil zaradi Moába in vpil zaradi vsega Moába; moje srce bo žalovalo zaradi mož iz Kir Hêresa.

48:32  Oh sibmanska trta, jokal bom za teboj z jokanjem Jazêrja. Tvoje rastline so odšle prek morja, segle so celó k jazêrskemu morju. Plenilec je padel na tvoje poletne sadove in na tvojo trgatev.

48:33  Radost in veselje sta vzeta iz obilnega polja moábske dežele. Trti sem velel, da odpove pred vinskimi stiskalnicami. Nihče ne bo mendral z vriskanjem; njihovo vriskanje ne bo vriskanje.

48:34  § Od krika Hešbóna, celó do Elaléja in celó do Jahaca so izgovarjali svoj glas, od Coarja celó do Horonájima, kakor triletna telica, kajti tudi nimrímske vode bodo zapuščene.

48:35  Poleg tega bom povzročil, da odneha v Moábu,‘ govori Gospod, ‚kdor daruje na visokih krajih in kdor zažiga kadilo svojim bogovom.

48:36  Zato bo moje srce ihtelo kakor piščali za Moábom in moje srce bo ihtelo kakor piščali za možmi Kir Hêresa, ker so bogastva, ki jih je pridobil, izginila.

48:37  Kajti vsaka glava bo plešasta in vsaka brada pristrižena. Na vseh rokah bodo vrezi in na ledjih vrečevina.

48:38  Tam bo splošno žalovanje na vseh hišnih strehah Moába in na njegovih ulicah, kajti zlomil sem Moáb kakor posodo, v kateri ni zadovoljstva,‘ govori Gospod.

48:39  Tulili bodo, rekoč: „Kako je ta zlomljen! Kako je Moáb s sramoto obrnil hrbet! Tako bo Moáb v posmeh in zaprepadenost vsem okoli njega.‘

48:40  Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, letel bo kot orel in svoje peruti bo širil nad Moábom.

48:41  Kerijót je zavzet, oporišča so presenečena in srca mogočnih mož v Moábu bodo na ta dan kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah.

48:42  Moáb bo uničen pred tem, da bi bil ljudstvo, ker se je poveličeval zoper Gospoda.

48:43  Strah, jama in zanka bodo nad teboj, oh prebivalec Moába,‘ govori Gospod.

48:44  ‚Kdor beži pred strahom, bo padel v jamo, in kdor vstaja iz jame, bo zajet v zanko, kajti jaz bom to privedel nadenj, celó nad Moáb, leto njihovega obiskanja,‘ govori Gospod.

48:45  ‚Tisti, ki so zbežali, so stali pod hešbónsko senco zaradi sile. Toda ogenj je izšel iz Hešbóna, plamen iz srede Sihóna in použil bo Moábov kot in tême upornih.

48:46  Gorje tebi, oh Moáb! Ljudstvo Kemoša se pogablja, kajti tvoji sinovi so zajeti [kot] ujetniki in tvoje hčere [kot] ujetnice.

48:47  Vendar bom v zadnjih dneh ponovno privedel Moábovo ujetništvo,‘ govori Gospod. ‚Tako daleč je sodba od Moába.‘“

Chapter 49

49:1  Glede Amóncev tako govori Gospod: „Mar Izrael nima sinov? Mar nima dediča? Zakaj potem njihovi kralji podedujejo Gad in njegovo ljudstvo prebiva v njegovih mestih.

49:2  Zatorej, glejte, pridejo dnevi,‘ govori Gospod, ‚ko bom povzročil alarm vojne, da se bo slišal v Rabi Amóncev in ta bo zapuščen kup in njene hčere bodo požgane z ognjem. Potem bo Izrael dedič tistim, ki so bili njegovi dediči,‘ govori Gospod.

49:3  Tuli, oh Hešbón, kajti Aj je oplenjen. Jokajte ve Rabine hčere, opašite se z vrečevino; objokujte in tecite sem ter tja pri ograjah; kajti njihov kralj bo šel v ujetništvo in skupaj z njegovimi duhovniki in njegovimi princi.

49:4  Zakaj se ponašaš v dolinah, tvoji tekoči dolini, oh odpadla hči, ki si zaupala v svoje zaklade, rekoč: ‚Kdo bo prišel k meni?‘

49:5  Glej, nadte bom privedel strah,‘ govori Gospod Bog nad bojevniki, ‚od vseh teh, ki bodo okoli tebe. Izgnani boste, vsak človek naravnost naprej in nihče ne bo zbral tistega, ki tava.

49:6  Potem bom ponovno privedel ujetništvo Amónovih otrok,‘ govori Gospod.

49:7  Glede Edóma tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Mar v Temánu ni več modrosti? Je nasvet izginil pred razsodnim? Je njihova modrost izginila?

49:8  Pobegnite, obrnite se nazaj, prebivajte globoko, oh prebivalci Dedána; kajti nadenj bom privedel Ezavovo katastrofo, čas, ko ga bom obiskal.

49:9  Če pridejo k tebi obiralci grozdja, ali ne bodo pustili nekaj paberkovalnih grozdov? Če tatovi ponoči, bodo uničevali, dokler ne bodo imeli dovolj.

49:10  Toda jaz sem naredil Ezava, jaz sem odkril njegove skrite kraje in se ne bo mogel skriti. Njegovo seme je oplenjeno, njegovi bratje, njegovi sosedje in njega ni.

49:11  Pusti svoje osirotele otroke, jaz jih bom ohranil žive; in tvoje vdove naj zaupajo vame.‘

49:12  Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, tisti, katerih sodba ni bila, da pijejo iz čaše, so zagotovo pijani; in ali si ti tisti, ki naj bi odšel čisto nekaznovan? Ne boš odšel nekaznovan, temveč boš zagotovo pil od tega.

49:13  Kajti prisegel sem sam pri sebi,‘ govori Gospod, ‚da bo Bocra postala opustošenje, graja, opustošenost in prekletstvo, in vsa njena mesta bodo neprestane opustošenosti.‘“

49:14  Slišal sem govorico od Gospoda in predstavnik je poslan k poganom, rekoč: „Zberite se skupaj in pridite zoper njo in se vzdignite k bitki.“

49:15  ‚Kajti glej, naredil te bom majhnega med pogani in preziranega med ljudmi.

49:16  Tvoja strašnost te je zavedla in ponos tvojega srca, oh ti, ki prebivaš v skalnih razpokah, ki držiš višino hriba. Čeprav bi si svoje gnezdo naredil tako visoko kakor orel, te bi od tam privedel dol,‘ govori Gospod.

49:17  ‚Tudi Edóm bo opustošenje. Vsak, kdor gre mimo, bo osupel in sikal bo nad vsemi njegovimi nadlogami.

49:18  Kakor v razdejanju Sódome in Gomóre in njunih sosednjih mest,‘ govori Gospod, ‚noben človek ne bo vzdržal tam niti sin človekov ne bo prebival v tem.

49:19  Glej, vzpel se bo kakor lev iz naraščanja Jordana zoper prebivališče močnega. Toda naredil bom, da bo nenadoma pobegnil pred njo. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil nad njo? Kajti kdo je podoben meni? In kdo mi bo določil čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj?

49:20  Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, katerega je svetoval zoper Edóm; in njegove namene, ki jih je namenil zoper prebivalce Temána: ‚Zagotovo jih bo najmanjši iz tropa izvlekel ven. Zagotovo bo naredil njihova prebivališča opustela.

49:21  Zemlja je stresena ob hrupu njihovega padca, ob hrupu njihovega krika, ki ga je bilo slišati na Rdečem morju.

49:22  Glej, prišel bo gor in letel kakor orel in svoji peruti razširil nad Bocro in na ta dan bo srce mogočnih mož iz Edóma kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah.

49:23  Glede Damaska. Hamát je zbegan in Arpád, kajti slišala sta zle novice. Boječa sta. Tam je bridkost na morju; ta ne more biti utišana.

49:24  Damask je postal slaboten in se obrača, da pobegne in strah se ga je polastil, tesnoba in bridkosti so ga prevzele, kakor žensko v porodnih mukah.

49:25  Kako mesto hvale ni zapuščeno, mesto moje radosti!

49:26  Zato bodo njegovi mladeniči padli na njegovih ulicah in vsi bojevniki bodo iztrebljeni na ta dan,‘ govori Gospod nad bojevniki.

49:27  ‚Zanetil bom ogenj v zidu Damaska in ta bo použil palače Ben Hadáda.‘

49:28  § Glede Kedárja in glede Hacórjevih kraljestev, katere bo babilonski kralj Nebukadnezar udaril, tako govori Gospod: ‚Vstanite, pojdite gor v Kedár in oplenite može vzhoda.

49:29  Njihove šotore in njihove trope bodo odvzeli. K sebi bodo vzeli njihove zavese in vse njihove posode in njihove kamele; in vpili jim bodo: ‚Strah je na vsaki strani.‘

49:30  Pobegnite, spravite se daleč proč, prebivajte globoko, oh vi prebivalci Hacórja,‘ govori Gospod; ‚kajti babilonski kralj Nebukadnezar je zoper vas sprejel nasvet in je zoper vas spočel namen.

49:31  Vstani, dvigni se v premožen narod, ki prebiva brez skrbi,‘ govori Gospod, ‚ki nima niti velikih vrat niti zapahov, ki prebiva sam.

49:32  In njihove kamele bodo plen in množica njihove živine plen, in razkropil jih bom na vse vetrove, tiste, ki so na skrajnih vogalih; in jaz bom privedel njihovo katastrofo od vseh njihovih strani,‘ govori Gospod.

49:33  Hacór bo prebivališče za zmaje in opustošenje na veke. Tam ne bo prebival noben človek niti noben sin človekov ne prebiva v njem.‘“

49:34  Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Elám v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, rekoč:

49:35  „Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Zlomil bom Elámov lok, njihovo glavno moč.

49:36  Nad Elám bom privedel štiri vetrove iz štirih četrtin neba in razkropil jih bom proti vsem tem vetrovom; in tam ne bo nobenega naroda kamor ne bi prišli pregnanci Eláma.

49:37  Kajti Elámu bom povzročil, da bo zaprepaden pred svojimi sovražniki in pred tistimi, ki jim strežejo po življenju, in nanje bom privedel zlo, celó svojo kruto jezo,‘ govori Gospod: ‚in za njimi bom poslal meč, dokler jih nisem použil.

49:38  Svoj prestol bom postavil v Elámu in od tam bom uničil kralja in prince,‘ govori Gospod.

49:39  ‚Toda to se bo zgodilo v zadnjih dneh, da bom ponovno privedel ujetništvo Eláma,‘ govori Gospod.“

Chapter 50

50:1  Beseda, ki jo je Gospod govoril zoper Babilon in zoper deželo Kaldejcev po preroku Jeremiju.

50:2  Razglašajte med narodi in objavite in postavite prapor; objavite in ne prikrivajte. Recite: ‚Babilon je zajet, Bel je zbegan, Merodáh je zlomljen na koščke; njegovi maliki so zbegani, njegove podobe so zlomljene na koščke.

50:3  Kajti iz severa prihaja narod zoper njega, ki bo njegovo deželo naredil zapuščeno in nihče ne bo prebival tam. Odstranjeni bodo, odšli bodo, tako človek kakor žival.

50:4  V tistih dneh in v tistem času,‘ govori Gospod, ‚bodo prišli Izraelovi otroci, oni in Judovi otroci skupaj, šli bodo in jokali. Šli bodo in iskali Gospoda, svojega Boga.

50:5  Povpraševali bodo o poti na Sion, s svojimi obrazi tja, rekoč: ‚Pridite, pridružimo se Gospodu z večno zavezo, ki ne bo pozabljena.‘

50:6  Moje ljudstvo so bile izgubljene ovce. Njihovi pastirji so jim povzročili, da zaidejo, obrnili so jih proč na gore. Tavali so od gore do hriba, pozabili so svoj kraj počitka.

50:7  Vsi, ki so jih našli, so jih požrli, in njihovi nasprotniki so rekli: ‚Ne delamo prestopka, ker so grešili zoper Gospoda, prebivališče pravice, celo Gospoda, upanje njihovih očetov.

50:8  Odstranite se iz srede Babilona in pojdite naprej ven iz dežele Kaldejcev in bodite kakor kozli pred tropi.

50:9  Kajti glejte, vzdignil se bom in povzročim, da pride proti Babilonu zbor velikih narodov iz severne dežele, in postrojili se bodo zoper njega; od tam bo zavzet. Njihove puščice bodo kakor od mogočnega, izkušenega človeka; nihče se ne bo vračal zaman.

50:10  In Kaldeja bo plen; vsi, ki jo plenijo, bodo nasičeni,‘ ‚govori Gospod.

50:11  § ‚Ker ste bili veseli, ker ste se razveseljevali, oh, vi uničevalci moje dediščine, ker ste postali debeli kakor telica ob travi in mukate kakor biki;

50:12  vaša mati bo silno zbegana; tista, ki vas je nosila, bo osramočena. Glejte, najbolj zadnji izmed narodov bodo divjina, suha dežela in puščava.

50:13  Zaradi Gospodovega besa, ta ne bo naseljena, temveč bo v celoti zapuščena. Vsak, kdor gre mimo Babilona, bo osupel in sikal bo ob vseh njegovih nadlogah.

50:14  Postrojite se naokrog zoper Babilon. Vsi vi, ki upogibate lok, streljajte nanj. Ne varčujte puščic, kajti ta greši zoper Gospoda.

50:15  Vpijte zoper njega vsenaokrog. Dal je svojo roko. Njegovi temelji so padli, njegovi zidovi so zrušeni, kajti to je maščevanje od Gospoda. Maščujte se nad njim, kajti kakor je storil on, storite njemu.

50:16  Iztrebi sejalca iz Babilona in tistega, ki ravna s srpom ob času žetve. Zaradi strahu pred zatiralskim mečem se bodo obrnili vsakdo k svojemu ljudstvu in bežali bodo vsakdo k svoji lastni deželi.

50:17  Izrael je razkropljena ovca; levi so jo odgnali proč. Najprej jo je požrl kralj Asirije in nazadnje je ta babilonski kralj Nebukadnezar zlomil njene kosti.‘

50:18  Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej, kaznoval bom babilonskega kralja in njegovo deželo, kakor sem kaznoval asirskega kralja.

50:19  Izrael bom ponovno privedel k njegovemu prebivališču in pasel se bo na Karmelu in Bašánu in njegova duša bo nasičena na gori Efrájim in Gileád.

50:20  V tistih dneh in v tistem času,‘ govori Gospod, ‚bo iskana krivičnost Izraela, tam pa ne bo nobene; in Judovi grehi in le-ti ne bodo najdeni, kajti jaz bom oprostil tiste, katere sem prihranil.

50:21  § Pojdi gor zoper deželo Meratájim, celó zoper njo in zoper prebivalce Pekóda. Pustoši in popolnoma uniči za njimi,‘ govori Gospod ‚in stori glede na vse, kar sem ti zapovedal.

50:22  Zvok bitke in velikega uničenja je v deželi.

50:23  Kako je kladivo celotne zemlje razklano in zlomljeno! Kako je Babilon postal opustošenje med narodi!

50:24  Zate sem položil zanko in ti si prav tako zajet, oh Babilon in se nisi zavedal. Najden si in prav tako ujet, ker si se prepiral zoper Gospoda.

50:25  Gospod je odprl svojo orožarno in privedel orožja svojega ogorčenja, kajti to je delo od Gospoda Boga nad bojevniki v deželi Kaldejcev.

50:26  Pridite zoper njega od skrajne meje, odprite njegova skladišča. Nagrmadite ga kakor kupe in ga popolnoma uničite. Nič naj ne ostane od njega.

50:27  Zakoljite vse njegove bikce; naj gredo dol k zakolu. Gorje jim! Kajti prišel je njihov dan, čas njihovega obiskanja.

50:28  Glas tistih, ki bežijo in pobegnejo iz babilonske dežele, da razglasijo na Sionu maščevanje Gospoda, našega Boga, maščevanje njegovega templja.

50:29  Skliči skupaj lokostrelce zoper Babilon, in vse, ki upogibajo lok, utabori se zoper njega vsenaokrog; naj nihče od njega ne pobegne. Poplačajte mu glede na njegovo delo; glede na vse, kar je storil, storite vi njemu; kajti ponosen je bil zoper Gospoda, zoper Svetega Izraelovega.

50:30  Zato bodo njegovi mladeniči padli na ulicah in vsi njegovi bojevniki bodo na tisti dan odrezani,‘ govori Gospod.

50:31  ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh ti, najponosnejši, govori Gospod Bog nad bojevniki, kajti tvoj dan je prišel, čas da te obiščem.

50:32  Najponosnejši se bo spotaknil in padel in nihče ga ne bo dvignil. Prižgal bom ogenj v njegovih mestih in ta bo požrl vse naokoli njega.‘

50:33  Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Izraelovi otroci in Judovi otroci so bili skupaj zatirani, in vsi, ki so jih vzeli [za] ujetnike, so jih trdno držali; odklonili so, da jih izpustijo.

50:34  Njihov Odkupitelj je močan; Gospod nad bojevniki je njegovo ime. Temeljito bo zagovarjal njihovo pravdo, da bi lahko dal počitek deželi in vznemiril babilonske prebivalce.

50:35  Meč je nad Kaldejci,‘ govori Gospod ‚in nad prebivalci Babilona in nad njegovimi princi in nad njegovimi modrimi možmi.

50:36  Meč je na lažnivcih; in oni bodo nori. Meč je nad njegovimi mogočnimi možmi; in oni bodo zaprepadeni.

50:37  Meč je nad njihovimi konji in nad njihovimi bojnimi vozovi in nad vsemi pomešanimi ljudstvi, ki so v njegovi sredi; in postali bodo kakor ženske. Meč je nad njegovimi zakladi; in oni bodo oropani.

50:38  Suša je nad njegovimi vodami; in posušene bodo, kajti to je dežela rezanih podob in oni so usekani na svoje malike.

50:39  Zato bodo tam živele divje živali iz puščave in divje živali iz otokov in sove bodo prebivale tam, in ta ne bo več naseljen na veke; niti ne bo od roda do roda naseljen.

50:40  Kakor je Bog razdejal Sódomo in Gomóro in njuna sosednja mesta,‘ govori Gospod; ‚tako noben človek ne bo ostajal tam niti ne bo noben sin človekov prebival tam.

50:41  Glej, ljudstvo bo prišlo iz severa in velik narod in številni kralji bodo vzdignjeni od obal zemlje.

50:42  Držali bodo lok in sulico. Kruti so in ne bodo pokazali usmiljenja. Njihov glas bo rjovel kakor morje in jahali bodo na konjih, vsakdo postrojen, kakor mož k bitki, zoper tebe, oh babilonska hči.

50:43  Babilonski kralj je slišal poročilo o njih in njegovi roki sta oslabeli. Tesnoba se ga je polastila in ostre bolečine, kakor žensko v porodnih mukah.

50:44  § Glej, prišel bo gor kakor lev iz naraščanja Jordana k prebivališču močnega, toda storil bom, da bodo nenadoma pobegnili proč pred njim. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil čezenj? Ali kdo je podoben meni? In kdo mi bo določil čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj?

50:45  Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, ki ga je sprejel zoper Babilon; in njegovi nameni, ki jih je namenil zoper deželo Kaldejcev: ‚Zagotovo bodo najmanjše izmed tropa potegnili ven. Zagotovo bo njihovo prebivališče naredil zapuščeno.

50:46  Ob hrupu zajetja Babilona je zemlja stresena in krik je slišati med narodi.‘“

Chapter 51

51:1  Tako govori Gospod: „Glej, vzdignil se bom zoper Babilon in zoper tiste, ki prebivajo v njihovi sredi, ki se vzdigujejo zoper mene, uničujoč veter;

51:2  in v Babilon bom poslal prepihovalce, ki ga bodo prevejáli in izpraznili bodo njegovo deželo, kajti v dnevu stiske bodo zoper njega naokoli.

51:3  Zoper tistega, ki napenja, naj lokostrelec napne svoj lok in zoper tistega, ki se dviguje v svojem oklepu in ne prizanašajte njegovim mladeničem. Popolnoma uničite vso njegovo vojsko.

51:4  Tako bodo umorjeni padli v deželi Kaldejcev in tisti, ki so prebodeni, na njegovih ulicah.

51:5  § Kajti Izrael ni bil pozabljen niti Juda od svojega Boga, od Gospoda nad bojevniki; čeprav je bila njihova dežela napolnjena z grehom zoper Svetega Izraelovega.

51:6  Bežite iz srede Babilona in osvobodite vsakdo svojo dušo. Ne bodite odrezani v njegovi krivičnosti, kajti to je čas Gospodovega maščevanja; on mu bo povrnil povračilo.

51:7  Babilon je bil zlata časa v Gospodovi roki, ki je vso zemljo opijanil. Narodi so pili od njegovega vina; zato so narodi besni.

51:8  Babilon je nenadoma padel in bil uničen. Tulite za njim; vzemite balzam za njegovo bolečino, če bo tako, da bi bil lahko ozdravljen.

51:9  Ozdravili bi Babilon, toda ta ni ozdravljen. Zapustite ga in naj gremo vsak v svojo lastno deželo, kajti njegova sodba sega do nebes in povzdignjen je gor, celó do neba.

51:10  Gospod je privedel našo pravičnost. Pridite, razglasimo na Sionu delo Gospoda, našega Boga.

51:11  Puščice naredi svetle; zberi ščite. Gospod je vzdignil duha medijskih kraljev, kajti njegov naklep je zoper Babilon, da ga uniči, kajti to je to maščevanje od Gospoda, maščevanje od njegovega templja.

51:12  Postavi prapor na zidove Babilona, okrepi stražo, postavi stražarje, pripravi zasede, kajti Gospod je tako zasnoval in storil to, kar je govoril, zoper prebivalce Babilona.

51:13  Oh ti, ki prebivaš nad mnogimi vodami, obilen v zakladih, tvoj konec je prišel in mera tvoje pohlepnosti.

51:14  Gospod nad bojevniki je prisegel pri samem sebi, rekoč: „Zagotovo te bom napolnil z ljudmi, kakor z gosenicami; in vzdignili bodo krik zoper tebe.

51:15  Zemljo je naredil s svojo močjo, zemeljski krog je utrdil s svojo modrostjo in nebesa razprostrl s svojo razumnostjo.

51:16  Kadar on izusti svoj glas, je v nebesnem oboku množica vodá; in on povzroča meglicam, da se vzdignejo od koncev zemlje. On dela bliske z dežjem in prinaša veter iz svojih zakladnic.

51:17  Vsak mož je s svojim spoznanjem brutalen, vsak livar je osramočen z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih.

51:18  Te so ničevosti, delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginile.

51:19  Jakobov delež ni enak njihovemu; kajti on je tvorec vseh stvari, in Izrael je palica njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime.

51:20  Ti si moja bojna sekira in bojna orožja, kajti s teboj bom narode razbil na koščke in s teboj bom uničil kraljestva;

51:21  in s teboj bom razbil na koščke konja in njegovega jezdeca; in s teboj bom razbil na koščke bojni voz in njegovega voznika;

51:22  s teboj bom razbil na koščke moškega in žensko; in s teboj bom razbil na koščke starega in mladega; in s teboj bom razbil na koščke mladeniča in dekle;

51:23  prav tako bom s teboj razbil na koščke pastirja in njegov trop; in s teboj bom razbil na koščke poljedelca in njegov jarem volov; in s teboj bom razbil na koščke poveljnike in vladarje.

51:24  In povrnil bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje vso njihovo zlo, ki so ga storili na Sionu v vašem pogledu,‘ govori Gospod.

51:25  ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh uničujoča gora,‘ govori Gospod, ‚ki uničuješ vso zemljo. Svojo roko bom iztegnil nadte in te zvalil dol iz skal in te naredil požgano goro.

51:26  In ne bodo vzeli od tebe kamna za temeljni kamen niti kamna za temelje; temveč boš zapuščen na veke,‘ govori Gospod.

51:27  Postavite prapor v deželi, zatrobite na šofar med narodi, pripravite narode zoper njega, skličite skupaj zoper njega kraljestva Ararát, Miní in Aškenáz; določite poveljnika zoper njega; naredite konjem, da pridejo gor kakor dlakave gosenice.

51:28  Pripravite zoper njega narode s kralji iz Medije, njihove poveljnike, vse njihove vladarje in vso deželo njegovega gospostva.

51:29  In dežela bo trepetala in tarnala, kajti vsak Gospodov namen zoper Babilon se bo izpolnil, da stori babilonsko deželo opustošenje brez prebivalca.

51:30  Mogočni babilonski možje so se prenehali bojevati, ostali so v svojih utrdbah. Njihova moč je odpovedala; postali so kakor ženske. Požgali so njegova bivališča; njegovi zapahi so zlomljeni.

51:31  En tekač bo tekel, da sreča drugega in en poslanec, da sreča drugega, da pokaže babilonskemu kralju, da je njegovo mesto zavzeto na enem koncu

51:32  in da so prehodi osvojeni in trstje so požgali z ognjem in bojevniki so zgroženi.‘

51:33  Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Babilonska hči je podobna mlatišču, čas je, da jo mlatijo, vendar še malo in čas njene žetve bo prišel.

51:34  Babilonski kralj Nebukadnezar me je požrl, zdrobil me je, naredil me je za prazno posodo, požrl me je kakor zmaj, svoj trebuh je napolnil z mojimi posladki, vrgel me je ven.

51:35  ‚Nasilje, storjeno meni in mojemu mesu, naj bo nad Babilonom;‘ bo rekel prebivalec Siona in moja kri nad prebivalci Kaldeje, bo rekla [prestolnica] Jeruzalem.

51:36  Zato tako govori Gospod: ‚Glej, jaz bom zagovarjal tvojo pravdo in se zate maščeval; posušil bom njegovo morje in posušil njegove izvire.

51:37  In Babilon bo spremenjen v razvaline, bivališče za zmaje, osuplost in posmeh, brez prebivalca.

51:38  Skupaj bodo rjoveli kakor levi. Kričali bodo kakor levji mladiči.

51:39  V njihovi vročini bom naredil njihove praznike in jaz jih bom opijanil, da se bodo lahko veselili in zaspali nenehno spanje in se ne bodo zbudili,‘ govori Gospod.

51:40  ‚Privedel jih bom dol kakor jagnjeta h klanju, kakor ovne s kozli.

51:41  Kako je Šešáh zajet! In kako je hvala celotne zemlje presenečena! Kako je Babilon postal osuplost med narodi!

51:42  Morje se je vzdignilo nad Babilon. Pokrit je z množico njegovih valov.

51:43  Njegova mesta so opustošenje, suha dežela in divjina, dežela, v kateri noben človek ne prebiva niti katerikoli sin človekov tam ne gre skozi.

51:44  V Babilonu bom kaznoval Bela in iz njegovih ust bom osvobodil to, kar je požrl. Narodi se ne bodo več stekali k njemu. Da, babilonsko obzidje bo padlo.

51:45  Moje ljudstvo, pojdite ven iz njegove srede in osvobodite vsak človek svojo dušo pred kruto Gospodovo jezo.

51:46  In da ne bi vaše srce oslabelo in se boste bali zaradi govorice, katero bo slišati v deželi; govorica, bo tako prišla v enem letu in potem bo v drugem letu prišla govorica in nasilje v deželi, vladar zoper vladarja.

51:47  Zatorej glejte, prihajajo dnevi, ko bom naredil sodbo nad rezanimi podobami Babilona in njegova celotna dežela bo zbegana in vsi njegovi umorjeni bodo padli v njegovi sredi.

51:48  Potem bodo nebo in zemlja in vse, kar je na njej, peli zaradi Babilona, kajti plenilci bodo prišli k njemu iz severa,‘ govori Gospod.

51:49  ‚Kakor je Babilon storil umorjenim iz Izraela, da padejo, tako bodo pri Babilonu padli umorjeni iz vse zemlje.

51:50  Vi, ki ste pobegnili meču, pojdite proč, ne stojte pri miru. Spomnite se Gospoda od daleč in Jeruzalem naj pride v vaše misli.

51:51  Zbegani smo, ker smo slišali grajo. Sramota je pokrila naše obraze, kajti tujci so prišli v svetišča Gospodove hiše.

51:52  Zato, glejte, prihajajo dnevi,‘ govori Gospod, da bom naredil sodbo nad njegovimi rezanimi podobami, in po vsej njegovi deželi bodo ranjeni stokali.

51:53  Čeprav bi se Babilon povzpel do neba in četudi bi utrdil višino svoje moči, vendar bodo od mene prišli k njemu plenitelji,‘ govori Gospod.

51:54  Zvok krika prihaja iz Babilona in velika poguba od dežele Kaldejcev,

51:55  ker je Gospod oplenil Babilon in iz njega uničil močan glas; ko njegovi valovi rjovijo kakor velike vode, je izusten hrup njihovega glasu,

51:56  ker je plenilec prišel nadenj, celó nad Babilon in so njegovi mogočni možje zajeti, vsak izmed njihovih lokov je zlomljen, kajti Gospod Bog povračil bo zagotovo poplačal.

51:57  Opijanil bom njegove njegove prince in njegove modre može, njegove poveljnike in njegove vladarje in njegove mogočne može in spali bodo neprestano spanje in ne bodo se zbudili,‘ govori kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki.

51:58  Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Široki zidovi Babilona bodo popolnoma porušeni in njegova visoka velika vrata bodo sežgana z ognjem; in ljudstvo se bo zaman trudilo in narod v ognju in izmučeni bodo.‘“

51:59  § Beseda, ki jo je prerok Jeremija zapovedal Serajáju, Nerijájevemu sinu, Maasejájevemu sinu, ko je s Sedekíjem, Judovim kraljem, odšel v Babilon, v četrtem letu njegovega kraljevanja. In ta Serajá je bil tih princ.

51:60  Tako je Jeremija zapisal v knjigo vse zlo, ki naj bi prišlo nad Babilon, celó vse te besede, ki so zapisane zoper Babilon.

51:61  Jeremija je rekel Serajáju: „Ko prideš v Babilon in boš videl in boš bral vse te besede;

51:62  potem boš rekel: „Oh Gospod, ti si govoril zoper ta kraj, da ga odrežeš, da nihče ne bo ostal v njem niti človek niti žival, temveč da bo ta zapuščen na veke.

51:63  In zgodilo se bo, ko narediš konec branju te knjige, da boš k njej privezal kamen in jo vrgel v sredo Evfrata

51:64  in rekel boš: ‚Tako bo Babilon potonil in ne bo se vzdignil od zla, ki ga bom privedel nadenj in izmučeni bodo.‘“ Do tu so Jeremijeve besede.

Chapter 52

52:1  Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Hamutála, hči Jeremija iz Libne.

52:2  Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil Jojakím.

52:3  Kajti zaradi Gospodove jeze se je to zgodilo v Jeruzalemu in v Judu, dokler jih ni zavrgel izpred svoje prisotnosti, da se je Sedekíja uprl zoper babilonskega kralja.

52:4  Pripetilo se je v devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, na deseti dan meseca, da je prišel babilonski kralj Nebukadnezar, on in vsa njegova vojska, zoper [prestolnico] Jeruzalem in se utaboril zoper njo in zoper njo naokoli zgradil trdnjave.

52:5  Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja.

52:6  In v četrtem mesecu, na deveti dan meseca, je bila huda lakota v mestu, tako da ni bilo kruha za ljudstvo dežele.

52:7  Potem je bilo mesto predrto in vsi bojevniki so pobegnili in ponoči odšli ven iz mesta, po poti velikih vrat med dvema zidovoma, kar je bilo poleg kraljevega vrta; (torej Kaldejci so bili pri mestu naokoli) in odšli so po poti ravnine.

52:8  Toda vojska Kaldejcev je zasledovala kralja in Sedekíja dohitela na ravninah Jerihe; in vsa njegova vojska je bila razkropljena od njega.

52:9  Potem so prijeli kralja in ga odvedli gor k babilonskemu kralju v Riblo, v deželo Hamát; kjer je izrekel sodbo nad njim.

52:10  Babilonski kralj je Sedekíjeve sinove usmrtil pred njegovimi očmi. Usmrtil je tudi vse Judove prince v Ribli.

52:11  Potem je iztaknil Sedekíjeve oči; in babilonski kralj ga je zvezal v verige in ga odvedel v Babilon in ga vtaknil v ječo do dneva njegove smrti.

52:12  Torej v petem mesecu, na deseti dan meseca, kar je bilo devetnajsto leto babilonskega kralja Nebukadnezarja je prišel Nebuzaradán, poveljnik straže, ki je služil babilonskemu kralju, v Jeruzalemu

52:13  in zažgal Gospodovo hišo in kraljevo hišo; in vse jeruzalemske hiše in vse hiše velikih mož je zažgal z ognjem.

52:14  Vsa vojska Kaldejcev, ki je bila s poveljnikom straže, je porušila vse zidove naokoli Jeruzalema.

52:15  Potem je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč ujetništvo, nekatere izmed revnega ljudstva in preostanek ljudstva, ki je ostalo v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so pobegnili k babilonskemu kralju in preostanek množice.

52:16  Toda Nebuzaradán, poveljnik straže, je pustil nekatere izmed revnih dežele za obrezovalce trte in za poljedelce.

52:17  Tudi stebre iz brona, ki so bili v Gospodovi hiši in podnožja in bronasto morje, ki je bilo v Gospodovi hiši, so Kaldejci zlomili in ves bron od tega odnesli v Babilon.

52:18  Tudi kotle in lopate in utrinjala in skledice in žlice in vse posode iz brona, s katerimi so služili, so vzeli proč.

52:19  In umivalnike in ponve za žerjavico in skledice in kotle in svečnike in žlice in čaše; to, kar je bilo iz zlata, v zlatu in to, kar je bilo iz srebra, v srebru, je vzel proč poveljnik straže.

52:20  Dva stebra, eno morje in dvanajst bronastih bikov, ki so bili pod podnožji, katere je kralj Salomon naredil v Gospodovi hiši: brona vseh teh posod je bilo brez teže.

52:21  In glede stebrov, višina enega stebra je bila osemnajst komolcev; in obdajal ga je okrasni trak dvanajstih komolcev; in njegova debelina je bila štiri prste; bil je votel.

52:22  Na njem je bil kapitel iz brona; in višina enega kapitela je bila pet komolcev, z mrežo in granatnimi jabolki naokoli na kapitelih, vsi iz brona. Tudi drugi steber in granatna jabolka so bili podobni tem.

52:23  In tam je bilo šestindevetdeset granatnih jabolk na eni strani; in vseh granatnih jabolk na mreži je bilo sto naokoli.

52:24  In poveljnik straže je vzel vélikega duhovnika Serajája in drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje vrat.

52:25  Iz mesta je vzel tudi evnuha, ki je bil zadolžen za bojevnike in sedem mož izmed njih, ki so bili blizu kraljevi osebi, ki so bili najdeni v mestu; in glavnega pisarja vojske, ki je nabiral ljudstvo dežele; in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili najdeni v sredi mesta.

52:26  Tako jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, vzel in jih privedel k babilonskemu kralju v Riblo.

52:27  Babilonski kralj jih je udaril in jih usmrtil v Ribli, v deželi Hamát. Tako je bil Juda ujet odveden proč iz svoje lastne dežele.

52:28  To je ljudstvo, katerega je Nebukadnezar odvedel proč ujete: v sedmem letu tri tisoč triindvajset Judov;

52:29  v osemnajstem letu Nebukadnezarja je iz Jeruzalema odvedel zajetih osemsto dvaintrideset oseb;

52:30  v triindvajsetem letu Nebukadnezarja je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč judovske ujetnike, sedemsto petinštirideset oseb. Vseh oseb je bilo štiri tisoč šeststo.

52:31  Pripetilo se je v sedemintridesetem letu ujetništva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, na petindvajseti dan meseca, da je babilonski kralj Evíl Merodáh v prvem letu svojega kraljevanja povzdignil glavo Judovega kralja Jojahína in ga privedel iz ječe.

52:32  Prijazno je govoril z njim in njegov prestol postavil nad prestole kraljev, ki so bili z njim v Babilonu,

52:33  Spremenil je njegove jetniške obleke; in nenehno je jedel kruh pred njim, vse dni svojega življenja.

52:34  Glede njegove prehrane, mu je bil od babilonskega kralja dan nenehen delež hrane, vsak dan obrok do dneva njegove smrti, vse dni njegovega življenja.