SloChraska - Ezekiel

Chapter 1

1:1  In zgodi se v tridesetem letu, peti dan četrtega meseca, ko sem bil med odpeljanci v sužnost pri reki Kebarju, da so se odprla nebesa, in videl sem prikazni Božje.

1:2  Peti dan meseca, ko je bilo peto leto ujetništva kralja Jojahina,

1:3  je prišla beseda Gospodova izrečno do Ezekiela duhovnika, sina Buzijevega, v deželi Kaldejcev pri reki Kebarju, in tam je bila roka Gospodova nad njim.

1:4  In videl sem, in glej: vihar privrši od severa, velik oblak in med njim ogenj, neprestano švigajoč, in svetloba okoli njega; in izsredi njega se je svetilo kakor lice kovine, izsredi ognja.

1:5  In izsredi njega se je kazala podoba štirih živih stvari, in bile so videti kakor človekova podoba.

1:6  In vsaka je imela štiri obraze in vsaka štiri perutnice.

1:7  Njih noge so bile ravne noge in stopala njih nog so bila kakor telečja stopala, in iskrile so se kakor likan bron.

1:8  In pod perutnicami so imele človečje roke na štirih svojih straneh; in vse štiri so imele svoje obraze in svoje perutnice.

1:9  Njih perutnice so bile združene druga z drugo; niso se obračale, kadar so hodile: vsaka je šla naravnost predse.

1:10  In podoba njih obrazov je bila: spredaj človečje obličje, in na desni so imele vse štiri obraz leva in na levi obraz vola, in orlov obraz so imele zadaj vse štiri.

1:11  Njih obličja pa in njih perutnice so bile zgoraj razdeljene; dve peruti vsake sta se stikali in dve sta pokrivali telo.

1:12  In šle so vsaka naravnost predse; kamor je hotel iti duh, so šle; niso se obračale, kadar so šle.

1:13  In podoba četverih živih stvari: videti jih je bilo kakor živo žerjavico, kakor plamenice. Ogenj je švigal semtertja med četverimi živimi stvarmi, in ogenj je bil presvetel in iz ognja so švigali bliski.

1:14  In tiste žive stvari so letale semtertja kakor blisk.

1:15  Ko sem pa gledal tiste žive stvari, glej: kolo na zemlji poleg živih stvari, ob njih štirih sprednjih straneh.

1:16  Kolesa in njih delo je bilo videti kakor lice hrizolita, in vsa štiri so imela enako podobo, in njih podoba in njih delo je bilo, kakor da bi bilo kolo v kolesu.

1:17  Kadar so šla, so šla na svoje štiri strani; niso se obračala, ko so šla.

1:18  Njih platišča so bila visoka in strašna, in platišča so bila polna oči kroginkrog na vseh štirih kolesih.

1:19  In ko so žive stvari hodile, so hodila kolesa zraven njih, in ko so se žive stvari vzdignile od zemlje, so se vzdignila kolesa.

1:20  Kamorkoli je bilo iti duhu, so šle, tja, kamor je hotel iti duh, in kolesa so se vzdignila vzporedno ž njimi, zakaj duh žive stvari je bil v kolesih.

1:21  Kadar so šle, so šla tudi ona, in kadar so stale, so stala ona, kadar so se pa vzdignile nad zemljo, so se vzdignila kolesa vzporedno ž njimi, zakaj duh žive stvari je bil v njih.

1:22  In nad glavami živih stvari se je razpenjalo liki nebesno raztežje, katerega lice je bilo kakor čudovitega kristala, razprostrto zgoraj nad njih glavami.

1:23  In pod raztežjem so bile njih perutnice naravnost urejene druga proti drugi; vsaka je imela dve ob tej strani in dve ob oni strani, ki sta pokrivali nje život.

1:24  In ko so šle, sem slišal šum njih perutnic kakor šumenje velikih vodá, kakor glas Vsemogočnega, šum vrenja kakor hrup vojske. Ko so stale, so pobešale perutnice.

1:25  In bilo je grmenje zgoraj nad raztežjem, ki se je razpenjalo nad njih glavami. Ko so stale, so pobešale perutnice.

1:26  In vrhu raztežja, ki se je razpenjalo nad njih glavami, je bila podoba prestola, ki je bil videti kakor kamen safir; in na podobi prestola je bila podoba liki človekova, zgoraj na njem.

1:27  In videl sem kakor lice svetle kovine, ki se je zdelo kakor ogenj znotraj njega kroginkrog; od njegovega ledja gori in od njegovega ledja doli sem videl kakor podobo ognja, in svetloba je bila okoli njega.

1:28  Kakor se vidi mavrica, ki je na oblakih v dan dežja, taka se je videla svetloba okoli. To je bila prikazen podobe slave Gospodove. In ko sem to videl, padem na obraz in začujem glas govorečega.

Chapter 2

2:1  In veli mi: Sin človečji, postavi se pokonci, in govoril bom s teboj.

2:2  In ko me je ogovoril, pride duh v mene in me postavi pokonci; in čul sem glas, ki mi je govoril.

2:3  In mi reče: Sin človečji, jaz te pošiljam k sinovom Izraelovim, k narodom upornežem, ki so se uprli meni; oni in njih očetje so odpadli od mene prav do tega dne.

2:4  In ti sinovi so brezsramnega obličja in trdega srca; k njim te pošiljam, in reci jim: „Tako pravi Gospod Jehova!“

2:5  Oni pa, najsi poslušajo ali ne poslušajo (kajti uporna so družina), vendar bodo vedeli, da je bil prorok med njimi.

2:6  Ti pa, sin človečji, ne boj se jih in ne prestraši se njih besed, čeprav so res koprive in trnje okoli tebe in prebivaš med škorpijoni. Ne boj se njih besed in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina.

2:7  In govóri jim besede moje, najsi poslušajo ali ne, kajti uporneži so.

2:8  Ali ti, sin človečji, poslušaj, kar ti govorim; ne bodi uporen kakor tista uporna družina: odpri usta in jej, kar ti dam!

2:9  In videl sem, in glej: roka iztegnjena proti meni, in glej, v njej je zvitek knjige.

2:10  In razgane jo pred menoj, in bila je popisana spredaj in zadaj, in bilo je pisano v njej žalovanje in zdihovanje in gorje.

Chapter 3

3:1  In mi veli: Sin človečji, jej, kar najdeš; jej ta zvitek in pojdi, govóri hiši Izraelovi.

3:2  In odprem usta, in on mi da jesti tisti zvitek.

3:3  In mi reče: Sin človečji, nasiti si trebuh in napolni život svoj s tem zvitkom, ki ti ga dajem. In použil sem ga, in bil je v ustih mojih sladek kakor med.

3:4  Nato mi veli: Sin človečji, pojdi k Izraelovi hiši in govori jim z mojimi besedami!

3:5  Zakaj nisi poslan k ljudstvu globokega govora in neznanega jezika, temuč k hiši Izraelovi;

3:6  ne k mnogim ljudstvom globokega govora in neznanega jezika, katerih besede ne moreš umeti. Res, ko bi te k takim poslal, bi te radi poslušali.

3:7  Ali hiša Izraelova te ne bo hotela poslušati, ker nočejo mene poslušati; zakaj vsa hiša Izraelova je trdega čela in otrplega srca.

3:8  Glej, jaz sem naredil obličje tvoje trdo proti njih obličju in čelo tvoje trdo proti njih čelu;

3:9  kakor demant, trše od skale sem naredil čelo tvoje. Ne boj se jih in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina.

3:10  Še mi veli: Sin človečji, vse besede moje, ki ti jih bom govoril, sprejmi v srce svoje in poslušaj z ušesi svojimi.

3:11  Vstani pa idi k odpeljanim v sužnost, k svojega ljudstva otrokom, pa jim govori in jim reci: „Tako pravi Gospod Jehova!“ najsi poslušajo ali pa ne.

3:12  Tedaj me je vzdignil duh, in slišal sem za seboj glas velikega grmenja, govoreč: „Hvaljena bodi slava Gospodova s svojega mesta!“

3:13  in šumenje perutnic živih stvari, ki so se dotikale druga druge, in ropot koles vzporedno ž njimi in glas velikega grmenja.

3:14  In duh me je vzdignil in odnesel, in šel sem v bridkosti, v gorečnosti duha svojega in roka Gospodova je bila mogočna nad menoj.

3:15  In prišel sem v Telabib k preseljenim v sužnost, bivajočim pri reki Kebarju, in ondi, kjer so oni sedeli, sem sedel strmeč sedem dni.

3:16  In zgodi se ob koncu sedmih dni, da mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

3:17  Sin človečji, za čuvaja sem te postavil hiši Izraelovi, da bi jih, čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu.

3:18  Ako rečem brezbožniku: Gotovo umreš! A ti ga ne posvariš in ne govoriš, da odvrneš brezbožnika s krivične poti njegove, da ga ohraniš v življenju; umre ta brezbožnik v krivici svoji, ali kri njegovo bom zahteval iz tvojih rok.

3:19  Toda če posvariš brezbožnika, on pa se ne preobrne od svoje brezbožnosti in od krivične poti svoje: umre v krivici svoji, ali ti si otel dušo svojo.

3:20  In ko se odvrne pravični od pravičnosti svoje in bo delal krivico in mu nastavim spotikljaj: umre; ako ga nisi posvaril, umre v grehu svojem in pravičnih del njegovih, ki jih je storil, se ne bo spominjalo, toda kri njegovo bom zahteval iz tvojih rok.

3:21  Ako pa posvariš pravičnega, da bi ne grešil, pa ne bo grešil, gotovo bo živel, ker se je dal posvariti; ti pa si otel dušo svojo.

3:22  In roka Gospodova je bil tam nad menoj, in mi veli: Vstani, pojdi v nižavo, in tam bom govoril s teboj.

3:23  Vstanem torej in odidem v nižavo. In glej, ondi je stala slava Gospodova, enaka slavi, ki sem jo videl pri reki Kebarju. In padem na obraz svoj.

3:24  A duh pride v me in me postavi pokonci. In govori z menoj in mi reče: Pojdi, zakleni se v hišo svojo.

3:25  In ti, sin človečji, glej: vrvi denejo nate in te zvežejo ž njimi, da ne boš mogel iti ven mednje.

3:26  In storim, da se ti jezik prilepi k nebesu, da onemiš in jim ne boš svarilec; kajti uporna so družina.

3:27  Ali ko bom govoril s teboj, odprem usta tvoja, in porečeš jim: Tako pravi Gospod Jehova: Kdor hoče poslušati, poslušaj, kdor pa noče, naj ne posluša; kajti uporna so družina.

Chapter 4

4:1  Ti pa, sin človečji, si vzemi opeko, jo položi predse in zariši na njej mesto, Jeruzalem.

4:2  In napravi oblego proti njemu in postavi obležne utrdbe zoper njega in zgradi obzidje okoli njega, in zasadi zidolome zoper njega kroginkrog.

4:3  In vzemi zase železno ponev in jo postavi kot železen zid med seboj in mestom; in vpri obličje svoje vanj, da bodi obleženo in da ga ti oblegaš. To bodi znamenje hiši Izraelovi.

4:4  Dalje lezi na svojo levo stran in deni nanjo krivico hiše Izraelove: kolikor dni boš ležal na njej, boš nosil njih krivico.

4:5  Zakaj jaz sem ti premenil leta njih krivice v število dni: tristo in devetdeset dni; in tako boš nosil hiše Izraelove krivico.

4:6  In potem, ko jih dopolniš, lezi na desno stran svojo in nosi krivico hiše Judove štirideset dni; dan sem ti določil za leto, dan, pravim, za leto.

4:7  In vpri obličje z odkrito ramo svojo proti oblegi Jeruzalema in prorokuj zoper njega.

4:8  In glej, jaz denem vrvi nate, da se ne boš mogel obrniti s strani na stran, dokler nisi dopolnil dni obleganja svojega.

4:9  Tudi si vzemi pšenice in ječmena in boba in leče in prosa in pirjevice ter deni to v eno posodo in si pripravi iz te zmesi toliko hlebov, kolikor dni boš ležal na svoji strani: tristo in devetdeset dni boš jedel to.

4:10  In tvoja jed, ki jo boš užival, bodi odtehtana, po dvajset seklov na dan; od roka do roka jo boš jedel.

4:11  Tudi vodo boš pil na mero, šesti del hina; od roka do roka jo boš pil.

4:12  In jedel jih boš kakor ječmenove kolače in pekel pred njih očmi s človeškim blatom.

4:13  In Gospod je rekel: Tako bodo morali sinovi Izraelovi jesti nečisti kruh svoj med poganskimi narodi, kamor jih razženem.

4:14  Jaz pa sem rekel: Ah, Gospod Jehova! Glej, duša moja ni nikdar bila ognušena, kajti od mladosti svoje pa do zdaj nisem jedel mrline ali od zveri raztrganega in nikoli ni prišlo nečisto meso v usta moja.

4:15  Tedaj mi reče: Glej, dovolim ti govejaka namesto človeškega blata, da na njem pripraviš kruh svoj.

4:16  Še mi reče: Sin človečji, glej, jaz potarem podporo kruha v Jeruzalemu – jedli bodo kruh na tehto in v skrbi in vodo pili na mero in strmeč –

4:17  zato da bi jim zmanjkalo kruha in vode in da bi strmo gledali drug ob drugem in ginili v krivici svoji.

Chapter 5

5:1  Ti pa, sin človečji, vzemi si oster meč, da ti rabi kakor britev, in obrij si glavo in brado; potem si vzemi tehtnico ter razdeli lase.

5:2  Tretjino jih sežgi z ognjem sredi mesta, ko bodo dopolnjeni dnevi obleganja; tretjino jih pa vzemi in razmahaj z mečem okoli mesta; in tretjino jih raztresi po vetru, in jaz izderem meč za njimi.

5:3  In prav malo jih vzemi ter jih zaveži v rob svojega plašča.

5:4  Pa teh vzemi še nekaj in jih vrzi v ogenj in jih sežgi v ognju: odtod plane ogenj proti vsej Izraelovi hiši.

5:5  Tako pravi Gospod Jehova: To je Jeruzalem; postavil sem ga sredi med poganske narode in dežele okoli njega.

5:6  A uprl se je mojim sodbam, ravnajoč brezbožno bolj nego pogani, in mojim postavam bolj nego dežele, ki so okoli njega; kajti sodbe moje so zavrgli in po postavah mojih niso živeli.

5:7  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker ste divjali bolj nego poganski narodi okoli vas in niste živeli po zapovedih mojih in niste izpolnjevali sodb mojih, pa še po pravicah narodov, ki so okoli vas, niste delali –

5:8  zato pravi Gospod Jehova takole: Glej, jaz, tudi jaz bodem zoper tebe in izvršim sodbe sredi tebe pred očmi tistih narodov.

5:9  In hočem v tebi storiti, česar še nisem storil in nikdar več ne bom storil, zavoljo vseh gnusob tvojih.

5:10  Zato bodo sredi tebe očetje jedli otroke in otroci bodo jedli očete, in izvršim sodbo v tebi in ves tvoj ostanek raztresem na vse vetrove.

5:11  Zategadelj, kakor res živim, govori Gospod Jehova, ker si oskrunil svetinjo mojo z vsemi ostudami svojimi in z vsemi gnusobami svojimi, zato te tudi jaz obrijem, in oko moje ne zanese; tudi jaz se ne usmilim.

5:12  Tretji del tebe umrje za kugo in z lakoto bo pokončan sredi tebe; in tretji del pade pod mečem povsod okoli tebe, in tretji del raztresem na vse vetrove in izderem meč za njimi.

5:13  Tako se dopolni jeza moja, in pomirim togoto svojo nad njimi in se potolažim; in spoznajo, da sem jaz, Gospod govoril v gorečnosti svoji.

5:14  In storim te v pustinjo in v zasmeh med narodi, ki so okoli tebe, pred očmi vseh, ki gredo mimo.

5:15  In bodeš v zasmeh in zasramovanje, v svarilo in strmenje narodom, ki so okoli tebe, ko bom nad teboj vršil sodbe v srdu in togoti in v jeznem svarjenju. Jaz, Gospod, sem govoril.

5:16  Kadar bom vanje streljal hude pšice lakote, ki bodo v pogubo, ki jih pošljem pogubit vas, tedaj pomnožim lakoto nad vami in starem vašo podporo kruha.

5:17  In pošljem nad vas lakoto in najhujše zveri, da vam ugonobe otroke; tudi kuga in kri pojdeta skozi tebe, in meč prinesem nadte. Jaz, Gospod, sem govoril.

Chapter 6

6:1  In prišla mi je beseda Gospodova, govoreč:

6:2  Sin človečji, obrni obličje na gore Izraelove in prorokuj zoper nje

6:3  in reci: Gore Izraelove, poslušajte besedo Gospoda Jehove! Tako pravi Gospod Jehova goram in hribom, rupam in dolinam: Glejte, jaz pripeljem meč nad vas in pokončam višave vaše;

6:4  in vaši oltarji se razrušijo in solnčni stebri vaši bodo strti. In storim, da bodo popadali prebodenci vaši pred grdimi maliki vašimi,

6:5  in vržem trupla sinov Izraelovih pred grde njih malike in raztrosim kosti vaše okoli vaših oltarjev.

6:6  Kjerkoli prebivate, bodo mesta razdejana in višave opustošene, da se razrušijo oltarji vaši ter opustošijo in uničijo grdi maliki vaši in da se posekajo solnčni stebri vaši in iztrebijo stvarine vaše;

6:7  in prebodenci bodo padali sredi vas. In spoznate, da sem jaz Gospod.

6:8  Vendar vam pustim ostanek, tako da boste med narodi imeli nekatere, ki ubeže meču, ko boste razkropljeni po deželah.

6:9  In tisti ubežniki vaši se bodo spominjali mene med narodi, kamor jih ujete odpeljejo, kadar potarem njih nečistosti vdano srce, ki je odstopilo od mene, in njih oči, ki so nečisto za njih maliki gledale; in sami sebi se bodo studili zavoljo hudobnosti, ki so jih zakrivili ob vseh gnusobah svojih.

6:10  Tedaj bodo vedeli, da sem jaz Gospod. Nisem zaman govoril, da jim hočem storiti to zlo.

6:11  Tako pravi Gospod Jehova: Ploskni z roko in ob tla udari z nogo in reci: Gorje zaradi vseh hudih gnusob hiše Izraelove; zakaj popadati morajo po meču, lakoti in kugi.

6:12  Kdor je daleč, umre za kugo, in kdor je blizu, pade pod mečem, kdor pa preostane in bo obvarovan, umre lakote: tako dopolnim togoto svojo nad njimi.

6:13  In spoznate, da sem jaz Gospod, ko bodo njih prebodenci ležali med njih maliki, okoli njih oltarjev, na vsakem hribu visokem in na vseh vrhovih gora in pod vsakim zelenim drevesom in pod vsakim košatim hrastom, na tistih krajih, kjer so vsem grdim malikom svojim prinašali prijetne dišave.

6:14  In iztegnem roko zoper nje in storim njih deželo pusto in opustošeno bolj nego je puščava Diblat, kjerkoli prebivajo. In spoznajo, da sem jaz Gospod.

Chapter 7

7:1  Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

7:2  In ti, sin človečji, tako pravi Gospod Jehova zemlji Izraelovi: Konec! konec prihaja nad štiri kraje dežele!

7:3  Zdaj prihaja konec tebi, ker pošljem jezo svojo nadte in te bom sodil, kakor zaslužiš, in spravim vse gnusobe tvoje nadte.

7:4  In oko moje ti ne prizanese in ne usmilim se, temuč ti dam, kakor si zaslužila, in gnusobe tvoje spravim nadte. In spoznate, da sem jaz Gospod.

7:5  Tako pravi Gospod Jehova: Nesreča, edina nesreča, glej, prihaja!

7:6  Konec gre, konec prihaja, zbudil se je zoper tebe; glej, prihaja!

7:7  Usoda tvoja prihaja nadte, o prebivalec dežele! Čas je prišel, dan je blizu, dan hrupne zmešnjave, a ne radostnega vriskanja na gorah!

7:8  Zdaj, zdaj izlijem togoto svojo nadte in dopolnim jezo svojo zoper tebe, in sodil te bom, kakor si zaslužil, in spravim nadte vse gnusobe tvoje.

7:9  In oko moje ne bo prizanašalo in ne usmilim se: kakor so bile tvoje poti, tako ti poplačam, in gnusobe tvoje pripravim nadte. In spoznate, da sem jaz Gospod, ki tepem.

7:10  Glej, tisti dan, glej, prihaja! Usoda tvoja je nastopila, šiba cvete, prevzetnost zeleni;

7:11  silovitost se vzdiguje do šibe brezbožnosti. Ničesar od njih ne ostane, ničesar od njih množice, ničesar od njih bogastva, in nič krasnega ne bo na njih.

7:12  Čas je prišel, dan se bliža! Kupec se ne veséli in prodajalec ne žaluj: zakaj srd leti nad vso njih množico.

7:13  Kajti prodajalec ne dobi nazaj, kar je prodano, tudi ako bi še živeli; zakaj prikazen se tiče vse njih množice, nihče se ne povrne, tudi nihče ne utrdi življenja svojega po krivičnosti svoji.

7:14  Trobijo s trombo in vse pripravljajo, a nihče ne gre v boj; kajti srd moj leti nad vso njih množico.

7:15  Meč je zunaj, kuga pa in lakota notri: kdor je na polju umre od meča, in kateri so v mestu, jih požreta lakota in kuga.

7:16  In ubežniki, če se izmed njih rešijo, bodo na gorah enaki golobom v dolinah, vsi žalostno gruleč, vsak zaradi krivice svoje.

7:17  Vsem obnemorejo roke in vsa kolena se razlijejo kakor voda.

7:18  In opasovali se bodo z raševnikom, in groza jih obide in rdečica oblije vse obraze in glave jim oplešijo.

7:19  Srebro svoje pomečejo na ulice in njih zlato se bo štelo za nesnago. Njih srebro in zlato jih ne bo moglo oteti v dan jeze Gospodove; gladu si ne utešé ž njim in života si ne napolnijo: kajti bilo jim je v spotiko, da pomnože krivdo svojo.

7:20  Svoje dragotine so obračali v napuh in grde podobe in ostude svoje so delali iz njih: zato sem jim jih storil v nesnago.

7:21  In dam jih v roko tujcem za plen in brezbožnim v deželi za rop, in jih ognusijo.

7:22  Odvrnem tudi obličje svoje od njih, in oskrunijo skriti zaklad moj; in razbojniki vdero vanj in ga oskrunijo.

7:23  Naredi verigo! Kajti dežela je polna krvavih zločinov in mesto je polno silovitosti.

7:24  Zato pripeljem najhujše izmed narodov, da posedejo njih hiše; naredim tudi konec prevzetnosti mogočnikov, in njih svetišča bodo oskrunjena.

7:25  Poguba prihaja, in iskali bodo miru, a ga ne bode.

7:26  Nesreča za nesrečo pride in žalostna novica za novico; in povpraševali bodo o prikazni pri prorokih, ali postava izgine duhovniku in svet starejšinam.

7:27  Kralj bo žaloval in knez se bo oblačil v grozo, in roke ljudstva v deželi se bodo tresle. Storil jim bom, kakor so živeli, in jih sodil, kakor so zaslužili. In spoznajo, da sem jaz Gospod.

Chapter 8

8:1  In zgodilo se je v šestem letu, peti dan šestega meseca, ko sem sedel v hiši svoji in starejšine Judovi so sedeli pred menoj, da je tam name prišla roka Gospoda Jehove.

8:2  In videl sem, in glej: podoba, ki se je videla kakor ogenj; od njenega ledja doli ogenj in od njenega ledja gori se je videlo kakor blišč, kakor lice svetle kovine.

8:3  In je iztegnil kakor roko in me prijel za lase moje glave, in duh me je vzdignil med zemljo in nebo, in nesel me je v prikaznih Božjih v Jeruzalem, k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu, kjer je bila postavljena podoba ljubosumnosti, ki vnema gorečnost.

8:4  In glej, slava Boga Izraelovega je bila tam, enaka prikazni, ki sem jo videl v dolini.

8:5  In mi veli: Sin človečji, obrni zdaj oči proti polnoči! Povzdignem torej oči proti polnoči, in glej, severno ob vratih oltarjevih je bila tista podoba ljubosumnosti, pri vhodu.

8:6  In mi reče: Sin človečji, vidiš li, kaj delajo? te velike gnusobe, ki jih počenja hiša Izraelova tukaj, da me odženo daleč od svetišča mojega? Ali še druge velike gnusobe boš videl.

8:7  In pripelje me k vhodu do dvorišča, in ko pogledam, glej, luknja je v zidu.

8:8  Tedaj mi veli: Sin človečji, prederi zid! In prederem zid in vidim duri.

8:9  In mi reče: Vstopi in poglej prehudobne gnusobe, ki jih tu delajo.

8:10  In stopim noter in vidim, in glej: mnogotere podobe grde laznine in zverjadi in vsi ostudni maliki hiše Izraelove, naslikani kroginkrog po steni.

8:11  In sedemdeset mož iz starejšin hiše Izraelove je stalo pred podobami in sredi njih Jaazanija, sin Safanov, vsak držeč kadilnico v roki, in duh kadilnega oblaka se je dvigal kvišku.

8:12  In mi reče: Sin človečji, ali si videl, kaj počenjajo starejšine Izraelovi v temi, vsak v hramu podob svojih? kajti pravijo: Gospod nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo!

8:13  Pa mi reče: Videl boš še druge velike gnusobe, ki jih počenjajo.

8:14  Nato me pripelje k vhodu v vrata hiše Gospodove, ki so proti severu; in glej, tam sede žene, ki jočejo nad bogom Tamuzom.

8:15  In mi reče: Si li to videl, sin človečji? Videl boš še druge večje gnusobe nego te.

8:16  In pripelje me na notranje dvorišče hiše Gospodove, in glej, pri vhodu v svetišče Gospodovo, med vežo in oltarjem, je petindvajset mož, s hrbtom obrnjenih proti svetišču Gospodovemu in z obrazom proti jutru; in klanjajo se solncu proti jutru.

8:17  Tedaj mi reče: Si li to videl, sin človečji? Je li malo hiši Judovi, da počenjajo gnusobe, ki jih delajo tukaj? da še polnijo zemljo s silovitostjo in me venomer dražijo? In glej, vejice držé pod nos.

8:18  Zato bom tudi jaz ravnal v togoti: oko moje ne bo prizanašalo in ne usmilim se; in čeprav mi bodo z velikim glasom vpili na ušesa, jih vendar ne uslišim.

Chapter 9

9:1  In vpil mi je na ušesa z glasom velikim govoreč: Bližajte se, ki vam je kaznovati mesto, vsak s svojo morilno pripravo v roki!

9:2  In glej, šest mož pride po poti od zgornjih vrat, ki so obrnjena proti severu, vsak s svojo rušilno pripravo v roki, in eden sredi njih v platnenem oblačilu s pisarsko pripravo ob strani. In vstopijo in se postavijo pri bronastem oltarju.

9:3  Slava Boga Izraelovega pa se je vzdignila od keruba, nad katerim je bila, proti hišnemu pragu. In zakliče možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob strani.

9:4  In Gospod mu veli: Pojdi posredi mesta, posredi Jeruzalema in začrkaj znamenje na čela ljudem, ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se v nje godé.

9:5  Drugim pa reče, da sem slišal: Idite po mestu za njim in pobijajte; oko vaše ne prizanesi in ne usmilite se!

9:6  Pomorite jih do zadnjega starce, mladeniče in device, otročiče in žene, a ne približajte se nikomur, ki ima znamenje na sebi; začnite pa pri mojem svetišču. Začno torej pri starih možeh, ki so bili pred hišo.

9:7  In jim veli: Omadežite hišo in napolnite dvorišča s pomorjenimi; potem pojdite ven! In šli so ven in pobijali po mestu.

9:8  In zgodi se, ko so pobijali, in jaz sem ostal sam, da padem na obličje in zavpijem in rečem: Ah, Gospod Jehova! hočeš li pokončati ves ostanek Izraelov, ko izlivaš srd svoj nad Jeruzalem?

9:9  Pa mi reče: Krivda hiše Izraelove in Judove je silno velika, in dežela je polna krvi in v mestu vlada spačevanje pravice; kajti pravijo: Gospod je zapustil deželo in Gospod ne vidi.

9:10  Tako tudi jaz: moje oko ne prizanese in ne usmilim se, ampak spravim jim njih ravnanje na glavo.

9:11  In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisalno pripravo ob strani, prinese sporočilo, rekoč: Storil sem, kakor si mi zapovedal.

Chapter 10

10:1  In videl sem, in glej, na nebesnem raztežju, ki se je razpenjalo nad glavami kerubimov, se je prikazalo kakor safirov kamen in se je videlo kakor podoba prestola, kažočega se nad njimi.

10:2  In ogovori moža v platnenem oblačilu in veli: Stopi noter med vrteča se kolesa pod kerubom in napolni si prgišča z živo žerjavico izmed kerubimov in jo raztresi čez mesto. In stopil je tja vpričo mene.

10:3  Kerubimi pa so stali na desni strani hiše, ko je šel mož noter, in oblak je polnil notranje dvorišče.

10:4  In slava Gospodova se je povznesla iznad keruba in je stala nad hišnim pragom; in hiša se je napolnila z oblakom in dvorišče je bilo polno sijaja slave Gospodove.

10:5  In šumenje perutnic kerubimov se je slišalo prav do zunanjega dvora kakor glas Boga silnega, Vsegamogočnega, kadar govori.

10:6  In ko je zapovedal možu v platnenem oblačilu, rekoč: Vzemi ognja izmed vrtečih se koles, izmed kerubimov! šel je mož noter in stopil zraven kolesa.

10:7  In kerub iztegne roko izmed kerubimov k ognju, ki je bil med kerubimi, in vzame od njega ter da v roke tistemu, ki je bil v platno oblečen; ta pa vzame in gre ven.

10:8  In prikazala se je na kerubimih podoba človeške roke, pod njih perutnicami.

10:9  In videl sem, in glej: štiri kolesa poleg kerubimov, po eno kolo pri vsakem kerubu. Podoba koles pa je bila videti kakor lice kamena hrizolita.

10:10  Po videzu so imela vsa štiri eno podobo, kakor da bi bilo kolo sredi kolesa.

10:11  Kadar so šli, so šli na svoje štiri strani; niso se obračali, kadar so šli, temuč proti mestu, kamor je bila obrnjena glava, so šli za njo; niso se obračali, kadar so šli.

10:12  In ves njih život in njih hrbet in njih roke in njih perutnice, tudi kolesa, vse je bilo polno oči kroginkrog; vsi štirje so imeli svoja kolesa.

10:13  In tista kolesa so bila imenovana, da sem slišal: vrteča se kolesa.

10:14  In vsako je imelo štiri obličja: obličje prvo je bilo obličje kerubovo in obličje drugo človekovo, tretje obličje pa levovo in četrto orlovo.

10:15  In kerubimi so se vznašali. Bili so tiste žive stvari, katere sem bil videl pri reki Kebarju.

10:16  In kadar so hodili kerubimi, so šla kolesa poleg njih; kadar pa so kerubimi peruti razprostrli, da se povzpno od zemlje, se tudi kolesa niso odmikala od njih.

10:17  Ko so se ustavili, so tudi obstala, in ko so se povzpeli, so se vzdignila ž njimi vred, zakaj duh žive stvari je bil v njih.

10:18  In slava Gospodova je odšla iznad hišnega praga in se je ustopila nad kerubimi.

10:19  In kerubimi so razpostrli peruti in se vzdignili kvišku od zemlje vpričo mene, in ž njimi, gredočimi ven, so vzporedno šla kolesa. In ustopili so se ob vhodu v vzhodna vrata hiše Gospodove, in slava Boga Izraelovega je bila zgoraj nad njimi.

10:20  To je bila živa stvar, katero sem videl pod Bogom Izraelovim pri reki Kebarju; in spoznal sem, da so bili kerubimi.

10:21  Vsak je imel štiri obličja in vsak štiri perutnice, in podoba rok človeških je bila pod njih perutnicami.

10:22  Kar se pa tiče sličnosti njih obrazov, so bila ista obličja, ki sem jih videl pri reki Kebarju, enaka so se videla in enaka so bila. Vsak je hodil naravnost predse.

Chapter 11

11:1  In duh me je vzdignil in me prenesel k vzhodnim vratom hiše Gospodove, ki so obrnjena proti vzhodu. In glej, ob vhodu v vrata je bilo petindvajset mož; in videl sem sredi njih Jaazanija, sina Azurjevega, in Pelatija, sina Benajevega, kneza ljudstva.

11:2  In mi je rekel: Sin človečji, to so tisti možje, ki izmišljajo krivico in sklepajo hudobne svete v tem mestu,

11:3  ki govore: Ni blizu čas, da bi zidali hiše; to mesto je lonec, mi pa meso.

11:4  Zatorej prorokuj zoper nje, prorokuj, sin človečji!

11:5  In duh Gospodov pride nadme in mi veli: Reci: Tako pravi Gospod: Tako ste govorili, o hiša Izraelova; kajti jaz vem, kar preudarjate v srcu svojem.

11:6  Vi ste pomnožili prebodence svoje v tem mestu in ulice njegove ste napolnili s prebodenci.

11:7  Zato pravi tako Gospod Jehova: Prebodenci vaši, ki ste jih ob tla pometali sredi mesta, oni so meso, to mesto pa je lonec; vas pa odpeljejo ven iz njega.

11:8  Meča ste se bali, in meč pripeljem nad vas, govori Gospod Jehova.

11:9  In peljal vas bom iz mesta in vas dal v roke tujcem, in izvršim sodbe nad vami.

11:10  Od meča boste padali: ob meji Izraelovi vas bom sodil. In spoznate, da sem jaz Gospod.

11:11  To mesto vam ne bo lonec, tudi vi ne boste meso sredi njega: ob meji Izraelovi vas bom sodil.

11:12  In spoznate, da sem jaz Gospod, po čigar postavah niste živeli in čigar ustanovil niste izpolnjevali, temuč ravnali ste po naredbah poganskih narodov, ki so okoli vas. –

11:13  In zgodilo se je, ko sem prorokoval, da je umrl Pelatija, sin Benajev. Tedaj padem na obraz in zavpijem z močnim glasom in rečem: Ah, Gospod Jehova! hočeš li docela pokončati ostanek Izraelov?

11:14  In beseda Gospodova pride do mene, govoreč:

11:15  Sin človečji, tvoji bratje, tvoji bratje, tvojega sorodništva možje in vsa družina Izraelova, vsi sploh so tisti, katerim so govorili prebivalci v Jeruzalemu: Ostanite daleč od Gospoda! nam je ta dežela dana v posest.

11:16  Zato reci: Tako pravi Gospod Jehova: Čeprav sem jih daleč pregnal med narode in čeprav sem jih razkropil po deželah, jim vendar hočem biti majhno svetišče po deželah, kamor so prišli.

11:17  Zato reci: Tako pravi Gospod Jehova: Res, zberem vas izmed ljudstev in skupim vas iz dežel, v katere ste se razkropili, in dam vam zemljo Izraelovo.

11:18  In ko pridejo vanjo, odpravijo iz nje vse ostude njene in vse gnusobe njene.

11:19  In dam jim eno srce in dodelim novega duha v njih osrčje, in vzamem kameneno srce iz njih telesa in jim dam meseno srce:

11:20  da bi živeli po mojih postavah in sodbe moje izpolnjevali in po njih ravnali. In bodo mi ljudstvo in jaz jim bodem Bog.

11:21  Tistim pa, katerih srce živi po mislih njih grdob in gnusob, tistim spravim njih dejanje nad glavo, govori Gospod Jehova.

11:22  Tedaj so vzdignili kerubimi peruti in kolesa so šla vzporedno ž njimi; in slava Boga Izraelovega je bila zgoraj nad njimi.

11:23  In slava Gospodova se je vzdignila iznad sredi mesta in se je ustavila na gori, ki je proti jutru pred mestom.

11:24  In duh me vzdigne kvišku in me prenese v prikazni po duhu Božjem k ujetnikom v Kaldejo. In prikazen, ki sem jo videl, izgine gori pred menoj.

11:25  In govoril sem ujetnikom besede Gospodove, ki mi jih je bil pokazal.

Chapter 12

12:1  In pride mi beseda Gospodova, govoreč:

12:2  Sin človečji, prebivaš sredi uporne družine: imajo oči, da bi videli, a ne vidijo, ušesa, da bi slišali, a ne slišijo, ker so uporna družina.

12:3  Zato si ti, sin človečji, pripravi reči za selitev, in seli se po dnevi pred njih očmi. In preseliš se z mesta svojega v drugi kraj, njim pred očmi: morebiti spoznajo, da so uporna družina.

12:4  In po dnevi pred njih očmi iznosi svoje reči kakor za selitev; sam pa odrini zvečer vpričo njih, kakor odidejo ljudje v pregnanstvo.

12:5  Pred njih očmi si prederi steno in skozi njo jih iznosi;

12:6  njim pred očmi jih zadeni na ramo in odnesi v temi; obraz si zagrni, da ne vidiš zemlje; zakaj v zgledno znamenje sem te postavil hiši Izraelovi.

12:7  In storil sem, kakor mi je bilo ukazano. Reči svoje sem odnesel kakor za selitev po dnevi in zvečer sem predrl steno z roko svojo; iznosil sem jih v temi in jih na ramo zadeval pred njih očmi.

12:8  In zjutraj mi pride beseda Gospodova, govoreč:

12:9  Sin človečji, ni li ti rekla družina Izraelova, tista uporna družina: Kaj delaš?

12:10  Reci jim: Tako pravi Gospod Jehova: To breme se tiče kneza v Jeruzalemu in vse hiše Izraelcev, ki so sredi njega.

12:11  Reci: Jaz sem vam v zgledno znamenje. Kakor sem storil, tako se bo godilo ž njimi: pojdejo v pregnanstvo, v ujetništvo.

12:12  In knez, ki je med njimi, ponese svoje reči na rami v črni temi in pojde strani; predrli bodo steno, da spravijo ven prtljago; on si zagrne obraz, da ne bo videl zemlje z očmi svojimi.

12:13  In vržem mrežo nanj in ga ujamem v lovnico svojo; in storim, da pride v Babilon, v zemljo Kaldejcev, ali ne bo je videl, dasi umrje ondi.

12:14  In vse, ki so okoli njega, njegove pomočnike in vsa krdela njegova razkropim na vse vetrove in meč potegnem za njimi.

12:15  In spoznajo, da sem jaz Gospod, kadar jih razkropim med narode in raztresem po deželah.

12:16  Ali pridržim malo mož izmed njih, ki ostanejo po meču, po lakoti in po kugi, da naj pripovedujejo vse gnusobe svoje med narodi, kamor pridejo. In vedeli bodo, da sem jaz Gospod.

12:17  In pride mi beseda Gospodova in reče:

12:18  Sin človečji, jej kruh z drgetom in pij vodo s trepetom in strahom!

12:19  In reci ljudstvu dežele: Tako pravi Gospod Jehova o prebivalcih v Jeruzalemu in o deželi Izraelovi: Jedli bodo kruh s strahom in vodo pili strmeč, ker opustoši se njih dežela in izprazni svoje obilosti zaradi zlobnosti vseh prebivalcev svojih.

12:20  In mesta, ki v njih mnogi prebivajo, bodo razdejana, in dežela bode pustinja. In spoznate, da sem jaz Gospod.

12:21  Še mi pride beseda Gospodova, govoreč:

12:22  Sin človečji, kaj pomeni ta pregovor, ki ga imate v deželi Izraelovi, ko pravite: Dnevi se na dolgo vlečejo in vsaka prikazen pride v nič.

12:23  Povej jim torej: Tako pravi Gospod Jehova: Konec storim temu pregovoru, in ne sme se več rabiti v rek v Izraelu. In povej jim tudi: Blizu so dnevi in izpolnitev vsake prikazni.

12:24  Kajti ne bode več ničeve prikazni in laskavega vedeževanja v hiši Izraelovi.

12:25  Zakaj jaz, Gospod, govorim; beseda, ki jo govorim, se mora zgoditi, ne bo se več zavlačevala. Kajti v vaših dneh, o družina uporna, izgovorim besedo in jo tudi izpolnim, govori Gospod Jehova.

12:26  Zopet mi pride beseda Gospodova, govoreč:

12:27  Sin človečji, glej, hiša Izraelova govori: Prikazen, ki jo ta vidi, velja za mnogo dni, in prorokuje za čase, ki so še daleč.

12:28  Zatorej jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Nobena mojih besed se ne bo zavlačevala več, temuč beseda, ki jo izgovorim, se mora zgoditi, govori Gospod Jehova.

Chapter 13

13:1  In pride mi beseda Gospodova, govoreč:

13:2  Sin človečji, prorokuj zoper proroke Izraelove, ki prorokujejo, in reci njim, ki prorokujejo iz lastnega srca svojega: Čujte besedo Gospodovo!

13:3  Tako pravi Gospod Jehova: Gorje brezpametnim prorokom, ki gredo za lastnim duhom svojim in za tistim, česar niso videli!

13:4  Kakor lisice v razvalinah so bili tvoji proroki, o Izrael!

13:5  Niste stopali pred razpoke zidov in niste gradili obzidja pri hiši Izraelovi, da bi trdno stala v boju na dan Gospodov.

13:6  Ničevost in lažnivo vedeževanje so videli, kateri pravijo: „Gospod govori!“ dasi jih ni poslal Gospod; in tolažijo jih z nado, da se njih beseda potrdi.

13:7  Niste li videli ničeve prikazni in niste li govorili lažnivega vedeževanja, ko ste pravili: „Gospod govori!“ in vendar jaz nisem govoril?

13:8  Zato pravi tako Gospod Jehova: Ker ste govorili ničemurnost in videli laž, zato, glejte, sem jaz zoper vas, govori Gospod Jehova;

13:9  in roka moja bode zoper proroke, ki vidijo ničemurnost in ki pripovedujejo laž. Ne bodo v svetovalstvu ljudstva mojega in v popisu družine Izraelove ne bodo zapisani, tudi v zemljo Izraelovo ne pridejo. In spoznate, da sem jaz Gospod Jehova.

13:10  Zato, prav zato, ker zapeljujejo ljudstvo moje, govoreč: Mir! In ga ni miru; in če kdo gradi steno, jo mažejo z belilom –

13:11  reci tistim mazačem z belilom, da bo padla; ploha se ulije nanjo in toča bo padala in vihar jo razdere.

13:12  Glejte, ko pade stena, ali vam ne bodo pravili: Kje je belilo, s katerim ste jo mazali?

13:13  Zato pravi tako Gospod Jehova: V togoti svoji naredim, da jo razdere hrumeč vihar, in vsled srda mojega se ulije nanjo ploha in usuje toča od jeze moje v pogubo.

13:14  Tako razvalim steno, ki ste jo mazali z belilom, in porušim jo do tal, da se odkrije njena podlaga; in padla bo in vi poginete sredi nje. In spoznate, da sem jaz Gospod.

13:15  In tako dopolnim togoto svojo nad steno in nad njimi, ko so jo mazali z belilom, in vam porečem: Stene ni več, tudi tistih ni, ki so jo mazali,

13:16  prorokov Izraelovih, ki prorokujejo o Jeruzalemu in vidijo zanj prikazni miru, dasi ni miru, govori Gospod Jehova.

13:17  Ti pa, sin človečji, obrni obličje proti hčeram ljudstva svojega, ki prorokujejo iz lastnega srca svojega, in prorokuj zoper nje

13:18  in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Gorje jim, ki šivajo obveze za vse členke rok in obglavne zavoje, prilične vsaki postavi, da bi lovile duše! Hočete li uloviti duše pri ljudstvu mojem, a svoje duše ohraniti v življenju?

13:19  In mene ste onečastile med ljudstvom mojim za peščico ječmena in za nekoliko grižljajev kruha, da se v smrt pripravijo duše, ki bi ne imele umreti, in pri življenju ohranijo duše, ki bi ne imele živeti, s tem, da lažete ljudstvu mojemu, ki posluša laži.

13:20  Zato pravi tako Gospod Jehova: Glejte, jaz sem zoper obveze vaše, s katerimi lovite duše kakor ptice, in jih vam iztrgam iz rok, duše pa pustim v prostost, duše, ki jih lovite kakor ptice.

13:21  Tudi obglavne zavoje vaše raztrgam in otmem ljudstvo svoje iz vaše roke, da vam ne bodo več za plen v pesti vaši. In zvedele boste, da sem jaz Gospod.

13:22  Ker ste z lažmi užalostile srce pravičnega, ki mu jaz nisem žalosti prizadel, in krepčale ste roke brezbožnega, da se ne bi vrnil s hudobne poti svoje, da se ohrani v življenju:

13:23  zato ne boste več videle ničemurnosti in se več ne pečale z vedeževanjem; in otmem ljudstvo svoje iz roke vaše. In spoznate, da sem jaz Gospod.

Chapter 14

14:1  In pridejo k meni možje izmed starejšin Izraelovih ter sedejo pred menoj.

14:2  Tedaj mi pride beseda Gospodova, govoreč:

14:3  Sin človečji, ti možje so si vzeli grde malike svoje v srce in predse postavili spotiko za svojo krivico: ali naj jim odgovorim, ko me vprašajo?

14:4  Zato jih ogovori in jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Vsak mož iz hiše Izraelove, ki si jemlje grde malike svoje v srce in si stavi spotiko za krivico svojo pred obličje, pa prihaja k proroku: jaz Gospod mu odgovorim primerno, po množini grdih malikov njegovih,

14:5  da ujamem hišo Izraelovo za njih srce, ker so se mi vsi vkup odtujili po grdih malikih svojih.

14:6  Zato reci hiši Izraelovi: Tako pravi Gospod Jehova: Vrnite se in opustite grde malike svoje in odvrnite obraze od vseh gnusob svojih!

14:7  Zakaj vsakdo iz hiše Izraelove in izmed tujcev, ki bivajo v Izraelu, ki se loči od mene, da ne bi šel za menoj, in si v srce jemlje grde malike svoje in stavi predse spotiko za krivico svojo ter prihaja k proroku mene vpraševat zase: jaz Gospod mu odgovorim po svojem načinu.

14:8  In obrnem obličje svoje zoper tistega moža in ga naredim v stvar strmenju, za znamenje in pregovor in ga iztrebim iz ljudstva svojega. In spoznate, da sem jaz Gospod.

14:9  Ako se pa prorok da premotiti in govori besedo, jaz Gospod sem premotil tistega proroka, in iztegnem roko zoper njega in ga pokončam izmed ljudstva svojega Izraela.

14:10  In nosila bosta krivico svojo: krivica prorokova bode kakor krivica tistega, ki ga povprašuje;

14:11  da ne bi več blodila hiša Izraelova od mene, tudi da bi se več ne onečiščevali z vsemi pregrehami svojimi; in bodo mi v ljudstvo in jaz jim bodem Bog, govori Gospod Jehova.

14:12  In pride mi beseda Gospodova, govoreč:

14:13  Ko se dežela pregreši zoper mene s tem, da se mi izneveri, in iztegnem roko svojo zoper njo in ji starem podporo kruha in pošljem lakoto nadnjo in zatarem v njej človeka in živino,

14:14  pa bi bili ti trije možje v njej, Noe, Daniel in Job: oni bi po pravičnosti svoji oteli samo svoje duše, govori Gospod Jehova.

14:15  Ko pripeljem hude zveri v deželo, da ji pogube prebivalce, da postane pustinja in nihče ne bo hodil skozi njo zavoljo zveri,

14:16  pa bi bili ti trije možje v njej, res, kakor živim, govori Gospod Jehova: oni ne otmo ne sinov, ne hčeri; sami bodo oteti, a dežela bode pustinja.

14:17  Ali če pripeljem meč nad tisto deželo in velim: Meč, pojdi skozi deželo! in tako zatarem v njej človeka in živino,

14:18  pa bi bili ti trije možje v njej, res, kakor živim, govori Gospod Jehova, oni ne otmo ne sinov, ne hčeri, toda sami bodo oteti.

14:19  Ali če pošljem kugo v tisto deželo in izlijem togoto svojo nadnjo v krvi, da zatarem v njej človeka in živino,

14:20  pa bi bili v njej Noe, Daniel in Job, res, kakor živim, govori Gospod Jehova: ne otmo ne sinov, ne hčeri, oteli bodo samo svoje duše po pravičnosti svoji.

14:21  Toda tako pravi Gospod Jehova: Ko pošljem nad Jeruzalem svoje štiri sodbe: meč, lakoto, hude zveri in kugo, da zatarem v njem ljudi in živino,

14:22  vendar, glej, v njem ostanejo ohranjenci, sinovi in hčere, katere popeljejo ven; glej, pridejo k vam ven, in videli boste njih življenje in njih dejanja; in potolaženi boste zastran nesreče, ki sem jo pripeljal nad Jeruzalem, zastran vsega, kar sem pripeljal nadenj.

14:23  In bodo vas tolažili, ko boste videli njih življenje in njih dejanje; in spoznate, da nisem brez vzroka storil vsega, karkoli sem storil v njem, govori Gospod Jehova.

Chapter 15

15:1  In beseda Gospodova mi pride, govore:

15:2  Sin človečji, je li les vinske trte boljši mimo drugega lesa, mladika, ki je med gozdnimi drevesi?

15:3  Vzamejo li lesa od nje, da ga porabijo pri kaki pripravi? ali pa vzamejo klin od nje, da bi nanj obesili kako orodje?

15:4  Glej, v ogenj ga vržejo, da zgori. Ko je ogenj sežgal obadva konca in sredino njegovo prežgal, je li še čemu v prid?

15:5  Glej, ko je bil nepoškodovan, se ni mogel porabiti za nobeno pripravo: koliko manj je pripraven za kaj, ko ga je ogenj sežgal in prežgal?

15:6  Zato pravi tako Gospod Jehova: Kakor sem dal les vinske trte med gozdnimi drevesi ognju, da ga sežge, tako dam prebivalce jeruzalemske;

15:7  in obrnem obličje svoje zoper nje: ven pojdejo iz ognja, a ogenj jih požre. In spoznate, da sem jaz Gospod, ko obrnem obličje svoje zoper nje.

15:8  Deželo pa naredim v pustinjo, zato ker so zakrivili nezvestobo, govori Gospod Jehova.

Chapter 16

16:1  Zopet mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

16:2  Sin človečji, oznani Jeruzalemu gnusobe njegove

16:3  in reci: Tako pravi Gospod Jehova Jeruzalemu: Izvir tvoj in rojstvo tvoje je iz dežele Kanaancev; oče tvoj je bil Amorejec, mati tvoja pa Hetejka.

16:4  In kar se tiče rojstva tvojega – v dan, ko si bila rojena, ti ni bil popek odrezan, tudi nisi bila z vodo umita, da bi bila očiščena, niti s soljo nisi bila odrgnjena, ne v plenice povita.

16:5  Nobeno oko se ni milosrčno ozrlo nate, da ti stori teh reči eno, da se ti izkaže usmiljenje; bila si pa na polje vržena, ker jim je mrzelo življenje tvoje, v dan rojstva svojega.

16:6  Tedaj sem šel mimo tebe in, videč te, da se valjaš v krvi svoji, sem ti rekel: Čeprav si v krvi svoji, žívi! res, rekel sem ti: v krvi svoji žívi!

16:7  V desettisoči, kakor rastline na polju, sem te naredil, in vzrasla si in postala velika in dospela do dražestne milobe: prsi so se ti napele in lasje ti zrasli; ali naga si bila in gola.

16:8  Ko sem pa šel mimo tebe in te pogledal, glej, čas tvoj je bil čas ljubezni; tedaj sem čezte pregrnil krilo svoje in zakril goloto tvojo; in prisegel sem ti ter zavezo storil s teboj, govori Gospod Jehova, in postala si moja.

16:9  Nato sem te umil z vodo in te opral tvoje krvi in te pomazilil z oljem.

16:10  In oblekel sem te s pisanim oblačilom in ti obul tjulenje kože in te opasal s tenčico in ogrnil s svilo;

16:11  in olepotil sem te z lepotičjem: zapestnice sem ti del na roke in verižico na grlo,

16:12  in vtaknil sem ti obroček v nos in uhane v ušesa in ti položil krasen venec na glavo.

16:13  In tako si bila olepšana z zlatom in srebrom, in obleka tvoja je bila iz tenčice, svile in pisane tkanine; jedla si belo moko in med in olje. In bila si silno lepa ter si dosegla kraljestva.

16:14  In tvoje ime je zaslovelo med narodi zaradi lepote tvoje, ker je bila dovršena po veličastju mojem, s katerim sem te obdal, govori Gospod Jehova.

16:15  Ali ti si se zanesla na lepoto svojo in si se vdala nečistovanju vsled slovečega imena svojega, trosila si nečistosti svoje na vsakega mimogredočega: lahko je užival lepote tvoje.

16:16  In vzela si od svojih oblačil in sebi napravila pisane višave in na njih nečistovala – kaj takega se več ne primeri in ne zgodi.

16:17  Vzela si tudi krasne dragotine svoje iz mojega zlata in iz mojega srebra, ki sem ti jih bil dal, in naredila si sebi moških podob in nečistovala ž njimi;

16:18  in s pisanimi oblačili svojimi si jih pregrinjala in moje olje in kadilo si prednje polagala.

16:19  Tudi kruh moj, ki sem ti ga dal, belo moko in olje in med, s katerim sem te hranil, si polagala prednje v prijetno dišavo. To se je godilo, govori Gospod Jehova.

16:20  Vrhutega si jemala sinove in hčere svoje, ki si jih rodila meni, in jih darovala njim v žrtje. Je li majhna reč nečistovanje tvoje,

16:21  da si morila otroke moje ter jih izročala, naj gredo njim v čast skozi ogenj?

16:22  In pri vseh gnusobah svojih in nečistovanju svojem se nisi spominjala dni mladosti svoje, kako si bila naga in gola in si se valjala v krvi svoji!

16:23  In zgodilo se je po vsej hudobnosti tvoji (gorje, gorje ti! govori Gospod Jehova),

16:24  da si si zgradila hram in naredila vzvišen kraj v vsaki ulici;

16:25  ob vsakem razpotju si zgradila vzvišen kraj svoj, in skrunila si lepoto svojo in svoje noge razvirala vsem, ki so mimo šli, in množila si nečistovanje svoje.

16:26  Nečistovala si tudi z Egipčani, sosedi svojimi velikih udov, in si množila nečistovanje svoje, da bi me dražila v jezo.

16:27  In glej, iztegnil sem roko svojo zoper tebe in zmanjšal določeni ti živež in te izročil volji sovražilk tvojih, hčer filistejskih, ki jih je bilo sram nesramnega počenjanja tvojega.

16:28  Vdala si se nečistovanju tudi z Asirci, ker se nisi mogla nasititi, in nečistovala si ž njimi, pa še nisi bila sita.

16:29  Potem si pomnožila nečistovanje svoje proti deželi tržnikov, proti Kaldeji, a še tega nisi bila sita.

16:30  Kako ti omedleva srce, govori Gospod Jehova, ko vse to počenjaš, delo razuzdane nečistnice,

16:31  da si gradiš hram ob vsakem razpotju in vzvišen kraj svoj v vsaki ulici. In nisi bila kakor navadna nečistnica, ker si zaničevala plačilo,

16:32  tudi ne kakor žena prešeštnica, ki namesto svojega moža sprejema druge.

16:33  Vsem nečistnicam dajó darila, ali ti si dajala darila vsem ljubovnikom svojim in si jih podkupovala, da bi od vseh strani prihajali k tebi nečistovat s teboj.

16:34  In bilo je pri tebi naopak kakor pri drugih ženskah, da niso hodili za teboj nečistovat: zakaj sama si dajala plačilo, tebi pa niso dajali plačila, bilo je torej s teboj naopak.

16:35  Zato čuj, nečistnica, besedo Gospodovo!

16:36  Tako pravi Gospod Jehova: Ker se je razlila nesramnost tvoja in je nagota tvoja bila odkrita v nečistovanju tvojem z ljubovniki tvojimi in zaradi vseh pregnusobnih malikov tvojih in za kri otrok tvojih, ki si jih jim dala:

16:37  zato, glej, zberem vse ljubovnike tvoje, ki si jim bila prijetna, in vse, ki si jih ljubila, z vsemi, ki si jih sovražila, zberem jih od vseh strani zoper tebe in odgrnem pred njimi nagoto tvojo, da bi videli vso nagoto tvojo.

16:38  In sodil te bom, kakor so sojene žene, ki kršijo zakon in moré otroke, in pustim te izkrvaveti v srdu in gorečnosti.

16:39  In izročim te v njih pest, da podero hrame tvoje in porušijo vzvišene kraje tvoje ter strgajo s tebe oblačilo in pobero krasne dragotine tvoje in te puste nago in razodeto ležati.

16:40  In pripeljejo gori nadte zbor sovražnikov in te s kamenjem posujejo in razsekajo z meči.

16:41  In požgó hiše tvoje z ognjem ter store sodbo nad teboj pred očmi mnogih žen. In tako storim, da nehaš nečistovati in plačila tudi ne boš več dajala.

16:42  In s tem pomirim togoto svojo nad teboj in gorečnost moja se umakne od tebe, in bodem miren in se ne bom več jezil.

16:43  Ker se nisi spominjala dni mladosti svoje, temuč si me dražila z vsem tem, zato, glej, sem ti spravil tvoje dejanje na glavo, govori Gospod Jehova, da ne bi več počenjala te nesramnosti poleg vseh gnusob svojih.

16:44  Glej, sleherni, kdor rabi pregovore, obrne ta pregovor nate, govoreč: Kakršna mati, taka njena hči.

16:45  Ti si matere svoje hči, ki je odpahnila moža svojega in otroke svoje, in sestra si svojih sester, ki so se iznebile mož in otrok svojih. Mati vaša je bila Hetejka in oče vaš Amorejec.

16:46  Starejša sestra tvoja pa je Samarija s hčerami svojimi, ki prebiva tebi na levici; in mlajša sestra, ki prebiva tebi na desno, je Sodoma s hčerami svojimi.

16:47  Toda nisi hodila po njih potih, ne delala po njih gnusobah; ali kakor da bi to bilo malo, si bolj popačeno ravnala na vseh svojih potih nego one.

16:48  Resnično, kakor živim, govori Gospod Jehova: Sodoma, sestra tvoja, ona in hčere njene niso delale kakor ti s svojimi hčerami!

16:49  Glej, to je bila pregreha sestre tvoje Sodome: v prevzetnosti, v vsem obilju in brezskrbnem pokoju je živela s hčerami svojimi, roke pa ubogim in potrebnim ni pokrepčala;

16:50  a prevzetovale so in počenjale gnusobe pred mojimi očmi. Zato sem jih odpravil, ko sem bil to videl.

16:51  Samarija tudi polovice tvojih grehov ni zagrešila; ti si pomnožila gnusobe svoje bolj nego onidve in si pravičnejši izkazala sestri svoji po vseh gnusobah, kar si jih zakrivila.

16:52  Zatorej nosi tudi ti sramoto svojo, ki si jo prisodila svojima sestrama; po tvojih grehih, ki si jih gnusneje počenjala nego onidve, sta oni pravičnejši od tebe. Torej bodi tudi ti osramočena in nosi sramoto svojo, ker si pravičnejši izkazala sestri svoji.

16:53  Hočem pa nazaj pripeljati njiju ujetništvo, ujetnike Sodome in njenih hčera in ujetnike Samarije in njenih hčera, pa tudi tvoje ujetnike med njimi;

16:54  da naj nosiš sramoto svojo in se sramuješ vsega, kar si storila, ko jima bodeš v tolažbo.

16:55  In tvoji sestri, Sodoma in hčere njene, tudi Samarija in hčere njene se povrnejo v prejšnji stan svoj, pa tudi ti in hčere tvoje se povrnete v prejšnji stan svoj.

16:56  Kajti o Sodomi, sestri tvoji, ni bilo slišati iz ust tvojih v dan prevzetovanja tvojega,

16:57  preden je bila razodeta hudobnost tvoja, kakor ob času, ko so te zasmehovale hčere sirske in vse, ki so okoli nje, hčere filistejske, ki so te zaničevale kroginkrog.

16:58  Nesramnost svojo in gnusobe svoje, ti jih boš nosila, govori Gospod.

16:59  Kajti tako pravi Gospod Jehova: Prav tako bom s teboj delal, kakor si ti delala, ki si v nič dejala prisego, prelomivši zavezo.

16:60  Vendar se bom spominjal zaveze svoje s teboj v dneh mladosti tvoje in ti ustanovim zavezo večno.

16:61  Tedaj se boš spominjala potov svojih in se sramovala, ko prejmeš k sebi sestri svoji, starejši od tebe, z mlajšimi vred, ko ti jih dam za hčere, ali ne na podlagi zaveze tvoje.

16:62  In ustanovim s teboj zavezo svojo, in spoznaš, da sem jaz Gospod:

16:63  da bi se spominjala in sramovala in nikdar ne odprla ust svojih zaradi sramote svoje, ko ti odpustim vse, kar si storila, govori Gospod Jehova.

Chapter 17

17:1  In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

17:2  Sin človečji, zastavi uganko in govóri priliko hiši Izraelovi

17:3  in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Velik orel z velikimi perutnicami in dolgimi letalnimi peresi, poln pisanega perja, je priletel na Libanon in odtrgal vrh cedrovega drevesa.

17:4  Najgorenjo vejico je odtrgal in jo odnesel v deželo tržnikov in jo postavil v mestu kupčevalcev.

17:5  In vzame semena dežele ter ga vseje na žitno njivo; nesel ga je k obilim vodam, gojil ga je kakor vrbo.

17:6  In vzraslo je in postalo bohotna vinska trta nizke rasti, da so se njene veje obračale proti orlu in korenine njene bile pod njim; tako je postala vinska trta in poganjala mladike in raztezala grebenice.

17:7  Bil je pa drug velik orel z velikimi perutnicami in obilim perjem. In glej, ta vinska trta je od gredic svojega sadišča krivo iztezala korenine svoje žejno do njega in razgibala svoje veje proti njemu, da bi jo namakal.

17:8  Na dobri njivi, pri obilnih vodah je bila zasajena, da bi poganjala mladike in rodila sad, da postane slavna vinska trta.

17:9  Reci: Tako pravi Gospod Jehova: Bo li imela srečo? Ne izruje li oni korenin njenih in odreže njenega sadu, da usahne? Vse njeno mlado listje, ki ga je pognala, se posuši; in ne bode treba velike moči in mnogega ljudstva, da jo vzdignejo od korenin njenih.

17:10  In glej, čeprav zasajena, bo li imela srečo? Se li ne posuši docela, kakor hitro se je dotakne vzhodni veter? Usahne na gredicah, na katerih raste.

17:11  Še mi pride beseda Gospodova, govoreč:

17:12  Govóri vendar tisti uporni družini: Ne veste li, kaj to pomeni? Reci: Glejte, kralj babilonski je prišel v Jeruzalem in je vzel kralja in kneze v njem ter jih odpeljal k sebi v Babilon.

17:13  In vzel je enega od kraljevega semena in ž njim sklenil zavezo in ga zaprisegel; mogočnike v deželi pa je vzel s seboj,

17:14  da bodi kraljestvo ponižno, da bi se ne povzdignilo, temuč da bi, držeč zavezo svojo, obstalo.

17:15  Ali on se mu je uprl; poslal je sporočnike svoje v Egipt, da naj mu dado konj in dosti ljudstva. Bo li imel srečo? ubeži li, ko je to storil? Prelomil je zavezo, pa bi ubežal?

17:16  Kakor res živim, govori Gospod Jehova: v kraju, kjer prebiva kralj, ki ga je postavil za kralja, pa mu je prisego v nič dejal in zavezo ž njim prelomil, pri njem umre v Babilonu.

17:17  In nič ne opravi Faraon zanj z veliko vojsko in z veliko množico v boju, ko bodo nanašali nasipe in zidali obležne utrdbe, da iztrebijo mnogo duš.

17:18  Ker je v nič dejal prisego, prelomivši zavezo, – in glej, v roko je bil nanjo segel, in vendar je storil vse to – ne ubeži.

17:19  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Kakor resnično živim, prisego meni, ki jo je v nič dejal, in zavezo z menoj, ki jo je prelomil, prav to mu pripravim nad glavo!

17:20  In vržem mrežo svojo nanj in ulovljen bo v lovnici moji, in privedem ga v Babilon in tam se bom ž njim pravdal zaradi nezvestobe, ki jo je zagrešil zoper mene.

17:21  In vsi ubežniki njegovi od vseh krdel njegovih popadajo pod mečem, in kar jih preostane, bodo razkropljeni na vse vetrove. In spoznate, da sem jaz, Gospod, govoril.

17:22  Tako pravi Gospod Jehova: Tudi jaz vzamem od vršiča visoke cedre in ga zasadim; od najgorenjih vejic njenih odtrgam eno mlado in jo zasadim ne gori visoki in vzvišeni.

17:23  Na visoki gori Izraelovi jo zasadim, in požene mladike in prinese sad in postane slavna cedra; in pod njo bodo prebivali vsi ptiči, vsakršna perutnina: v senci mladik njenih se nastanijo.

17:24  In spoznajo vsa drevesa na polju, da sem jaz, Gospod, ponižal visoko drevo, povišal nizko drevo, posušil zeleno drevo in suhemu drevesu dal zeleneti. Jaz, Gospod, sem govoril in storil.

Chapter 18

18:1  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

18:2  Kaj menite, da rabite ta pregovor o zemlji Izraelovi, govoreč: Očetje so zobali kislo grozdje in otrokom so zobje skominasti?

18:3  Kakor resnično živim, govori Gospod Jehova, ne boste več rabili tega pregovora v Izraelu!

18:4  Glej, vse duše so moje; kakor duša očetova, tako duša sinova je moja; duša, ki greši, umrje.

18:5  In ako je kdo pravičen, in dela, kar je postavno in pravično,

18:6  po gorah ne jé in oči ne vzdiguje proti grdim malikom Izraelove hiše, bližnjega svojega žene ne oskrunja in ženi v nesnagi njeni se ne bliža,

18:7  nikomur ne škoduje, ampak dolžniku povrne zastavo, s silo ne vzame ničesar, lačnemu podeli kruh svoj in nagega odene z obleko,

18:8  na obresti ne posoja in ne lihvuje, od krivice odvrača roko, po resnici sodi med možem in možem,

18:9  po postavah mojih živi in pazi na sodbe moje, da bi stregel resnici: ta je pravičen, gotovo bo živel, govori Gospod Jehova.

18:10  Ako rodi sina silovitneža, ki preliva kri in stori katero onih reči,

18:11  tistih čednosti pa ne dela, marveč jé po gorah in oskrunja bližnjega svojega ženo,

18:12  ubožcu in potrebnemu škoduje, siloma jemlje, zastave ne vrne in oči vzdiguje h grdim malikom, počenja gnusobe,

18:13  posoja na obresti in lihvuje: ali bo živel? Ne bo živel! Vse te gnusobe je počenjal, mora umreti; kri njegova bodi nad njim!

18:14  A glej, rodi sina, ki vidi vse očeta svojega grehe, ki jih ta dela, pa se boji in enakega ne počenja:

18:15  ne jé po gorah, ne vzdiguje oči h grdim malikom Izraelove hiše, ne oskrunja bližnjega svojega žene,

18:16  ne škoduje nikomur, ne zahteva ničesar v zastavo, ne jemlje s silo, ampak daje lačnemu kruh svoj in odeva nagega z obleko;

18:17  varuje se roko položiti na reveža, ne posoja na obresti in ne lihvari, izpolnjuje sodbe moje in živi po postavah mojih: ta ne umrje zaradi krivičnosti očeta svojega, gotovo bo živel.

18:18  Oče njegov, ker je kruto stiskal, brata svojega siloma plenil in počenjal med ljudstvom svojim, kar ni dobro: glej, ta umre zaradi krivičnosti svoje.

18:19  A vi pravite: Zakaj ne nosi sin krivice očeta svojega? Ker je sin delal, kar je postavno in pravično, in je hranil vse postave moje ter jih izpolnjeval: gotovo bo živel.

18:20  Duša, ki greši, umrje. Sin ne bo nosil očeta svojega krivice, tudi oče ne krivice sina svojega; pravičnost pravičnega ostane na njem, in brezbožnost ostane na brezbožnem.

18:21  Ako pa se brezbožnik odvrne od vseh grehov svojih, ki jih je storil, in bo hranil vse postave moje in delal, kar je postavno in pravično, gotovo bo živel, ne umrje.

18:22  Nobeden od prestopkov njegovih, ki jih je zakrivil, se mu ne bo spominjal; zaradi pravičnosti svoje, ki jo je storil, bo živel.

18:23  Ali mi je res po volji smrt brezbožnikova? govori Gospod Jehova; ni li mi bolj všeč, da se izpreobrne od svojega dejanja ter živi?

18:24  Ako pa se odvrne pravičnik od pravičnosti svoje ter dela nepravičnost po vseh gnusobah, ki jih počenja brezbožnik, ali naj živi? Nobeno od pravičnih del njegovih, ki jih je storil, se ne bo spominjalo: zavoljo nezvestobe svoje, s katero se je pregrešil, in zavoljo greha svojega, ki ga je zakrivil, mora umreti.

18:25  In še pravite vi: Ni ravna pot Gospodova! Poslušajte vendar, o družina Izraelova: Moja li pot ni ravna? Ni li tako, da vaše poti niso ravne?

18:26  Ko se pravičnik odvrne od pravičnosti svoje in se vda nepravičnosti in umre v tem: umre zavoljo nepravičnosti svoje, ki jo je storil.

18:27  In ko se brezbožnik izpreobrne od brezbožnosti svoje, s katero je grešil, in dela, kar je postavno in pravično, ohrani dušo svojo v življenju.

18:28  Ker je izprevidel in se je izpreobrnil od vseh prestopkov svojih, ki jih je zakrivil, gotovo bo živel, ne umrje.

18:29  A vendar govori družina Izraelova: Pot Gospodova ni ravna. O družina Izraelova, moja li pot ni ravna? Ni li tako, da vaše poti niso ravne?

18:30  Zatorej vas bom sodil, družina Izraelova, vsakega po dejanju njegovem, govori Gospod Jehova. Izpreobrnite se in odvrnite se od vseh prestopkov svojih, in krivica vam ne bo v padec.

18:31  Vrzite od sebe vse prestopke svoje, s katerimi ste se pregrešili, in oskrbite si novo srce in novega duha! kajti čemu naj bi mrli, o družina Izraelova?

18:32  Zakaj meni ni po volji smrt njega, ki gine, govori Gospod Jehova. Zato se izpreobrnite in živite!

Chapter 19

19:1  Ti pa zapoj žalostinko nad knezi Izraelovimi

19:2  in reci: Kaj je bila mati tvoja? Levinja; med levi je ležala, sredi levičev je redila mladino svojo.

19:3  In vzredila je enega mladičev svojih, ta je postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.

19:4  In slišali so o njem narodi; ujet je bil v njih jami in peljali so ga z obroči v nosnicah v deželo Egiptovsko.

19:5  In ko je videla, da zaman čaka, da je izginila nada njena, vzame drugega mladičev svojih in stori iz njega mladega leva.

19:6  Ta je hodil med levi in postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.

19:7  In podiral je njih palače in pustošil njih mesta; in opustošena je bila dežela in kar je bilo v njej od glasu njegovega rjovenja.

19:8  Tedaj so se postavili zoper njega narodi iz sosednjih pokrajin in so razpeli mrežo nad njim, v njih jami je bil ujet.

19:9  In dejali so ga z obroči v nosnicah v kletko ter ga pripeljali h kralju babilonskemu; spravili so ga v trdnjavo, da bi se ne slišal več glas njegov na gorah Izraelovih.

19:10  Mati tvoja je bila kakor vinska trta, kakor ti pri vodi zasajena; rodovitna je bila in bogata z mladikami, ker je rasla ob obilih vodah.

19:11  In je zaredila močne veje, pripravne za palice vladarjem, in nje rast se je visoko vzpenjala med košatimi mladicami, in daleč jo je bilo videti zaradi visokosti njene, zaradi mnogih mladik njenih.

19:12  A izruvana je bila v togoti, na tla vržena, in vzhodni veter je posušil njen sad: močne veje njene so se zlomile in usahnile, ogenj jih je požgal.

19:13  In sedaj je zasajena v puščavi, v suhi in žejni zemlji.

19:14  In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.

Chapter 20

20:1  In zgodi se v sedmem letu, deseti dan petega meseca, da so prišli nekateri iz starejšin Izraelovih vpraševat Gospoda in so sedli predme.

20:2  In beseda Gospodova pride do mene, govoreč:

20:3  Sin človečji, ogovori starejšine Izraelove in jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Ste li prišli mene vpraševat? Kakor resnično živim, govori Gospod Jehova, ne bom vam odgovoril.

20:4  Jih li hočeš soditi, sin človečji? hočeš li soditi? Oznani jim gnusobe njih očetov

20:5  ter jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: V dan, ko sem izvolil Izraela in povzdignil roko v prisego semenu hiše Jakobove in sem se jim dal spoznati v deželi Egiptovski in jim, povzdignivši roko svojo, rekel: Jaz sem Gospod, Bog vaš –

20:6  tisti dan sem jim povzdignil roko v prisego, da jih izpeljem iz dežele Egiptovske v deželo, ki sem jo razgledal zanje, kjer teče mleko in med, ki je lepota vsem deželam.

20:7  In sem jim rekel: Sleherni vrzi od sebe ostude, ki so mu pred očmi, in ne oskrunjajte se z grdimi maliki Egipčanov; jaz sem Gospod, Bog vaš.

20:8  Ali oni so se mi uprli in me niso hoteli poslušati; nobeden ni vrgel od sebe ostude, ki jih je imel pred očmi, in grdih malikov Egipčanov niso zapustili. Zato sem mislil izliti srd svoj nadnje, da dopolnim jezo svojo zoper nje sredi dežele Egiptovske.

20:9  Ali ravnal sem z ozirom na ime svoje, da ne bodi onečaščeno pred očmi narodov, med katerimi so bivali, vpričo katerih sem se jim dal spoznati, da bi jih peljal iz dežele Egiptovske.

20:10  In storil sem, da so šli iz Egipta, in sem jih pripeljal v puščavo.

20:11  In dal sem jim postave svoje in jim oznanil sodbe svoje, po katerih bo živel človek, če jih izpolnjuje.

20:12  Pa tudi sobote svoje sem jim dal, naj bodo znamenje med menoj in njimi, da bi spoznali, da sem jaz Gospod, ki jih posvečujem.

20:13  Toda hiša Izraelova se mi je uprla v puščavi: niso živeli po postavah mojih in so zaničevali sodbe moje, po katerih bo živel človek, če jih izpolnjuje; in silno so oskrunjali sobote moje. Zato sem mislil izliti nadnje srd svoj, da jih pokončam.

20:14  Ali ravnal sem z ozirom na ime svoje, da ne bodi onečaščeno pred očmi narodov, vpričo katerih sem jih izpeljal.

20:15  Vendar pa sem povzdignil roko svojo njim v prisego v puščavi, da jih ne bom peljal v deželo, ki sem jo jim dal, kjer teče mleko in med, ki je lepota vsem deželam,

20:16  ker so zavrgli sodbe moje in niso živeli po mojih postavah in oskrunili sobote moje; zakaj njih srce je šlo za njih grdimi maliki.

20:17  Ali prizaneslo jim je oko moje, da jih nisem pogubil ter jih nisem dočista pokončal v puščavi.

20:18  In dejal sem njih otrokom v puščavi: Po postavah očetov svojih ne živite in po njih šegah se ne ravnajte, tudi ž njih maliki se ne oskrunjajte.

20:19  Jaz sem Gospod, Bog vaš: po mojih postavah živite in moje pravde izpolnjujte ter po njih ravnajte;

20:20  in sobote moje posvečujte, da bodo v znamenje med menoj in vami, da bi vedeli, da sem jaz Gospod, Bog vaš.

20:21  Ali otroci so se mi uprli: niso živeli po postavah mojih in niso hranili pravd mojih, da bi jih izpolnjevali, po katerih bo živel človek, če jih izpolnjuje; sobote moje so oskrunjevali. Tedaj sem mislil izliti nadnje srd svoj, da dopolnim jezo svojo nad njimi v puščavi.

20:22  A zadržal sem roko svojo in ravnal sem z ozirom na ime svoje, da ne bodi oskrunjeno pred očmi narodov, vpričo katerih sem jih izpeljal.

20:23  Tudi sem povzdignil roko in jim prisegel v puščavi, da jih razkropim med narode in raztresem po deželah,

20:24  ker niso izvrševali sodb mojih, ampak zaničevali so postave moje in oskrunjevali sobote moje in njih oči so gledale za maliki očetov svojih.

20:25  Pa tudi jaz sem jim dal postave, ki niso dobre, in sodbe, po katerih se niso mogli ohraniti v življenju.

20:26  In oskrunil sem jih ž njih darili, s tem, da so vodili skozi ogenj vse prvorojeno: da bi jih opustošil, da spoznajo, da sem jaz Gospod.

20:27  Zatorej, sin človečji, govori družini Izraelovi in jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Še s tem so me zasramovali očetje vaši, ko so zagrešili nezvestobo zoper mene:

20:28  Ko sem jih pripeljal v deželo, za katero sem povzdignil roko svojo, da jim jo dam, so gledali po vsakem visokem griču in po vsakem košatem drevesu, in ondi so darovali klalne žrtve svoje in dajali darila svoja v draženje nevolje in ondi napravljali prijeten duh in izlivali pitne daritve svoje.

20:29  In rekel sem jim: Kaj pomeni tista višava, na katero hodite? In imenuje se njeno ime „višava“ do današnjega dne.

20:30  Zato reci hiši Izraelovi: Tako pravi Gospod Jehova: Kako? skrunite se po navadi očetov svojih in hodite nečistovat za njih grdobami;

20:31  in skrunite se še do tega dne ob vseh grdih malikih svojih, ko darujete darila svoja, ko vodite sinove svoje skozi ogenj! in jaz naj vam odgovorim, ko me vprašujete, družina Izraelova? Kakor res živim, govori Gospod Jehova, ne maram, da bi me vprašali!

20:32  In tisto, kar preudarjate v srcu, se nikakor ne uresniči; ko govorite: Enaki hočemo biti poganskim narodom, rodovinam po deželah, da služimo lesu in kamenju.

20:33  Kakor res živim, govori Gospod Jehova, gotovo bom z mogočno roko in z iztegnjeno ramo in v razlitem srdu kraljeval nad vami!

20:34  In izpeljem vas izmed ljudstev in zberem vas iz dežel, po katerih ste raztreseni, z mogočno roko in z iztegnjeno ramo in v razlitem srdu.

20:35  In pripeljem vas v puščavo ljudstev in tam se bom pravdal z vami od obličja do obličja;

20:36  kakor sem se pravdal z očeti vašimi v puščavi dežele Egiptovske, tako se bom pravdal z vami, govori Gospod Jehova.

20:37  In velel vam bom preiti pod palico in peljal vas bom v vezi zaveze.

20:38  In izločim izmed vas upornike in tiste, ki so odpadli od mene; odpeljem jih iz dežele, kjer bivajo kot tujci, ali v zemljo Izraelovo ne pridejo. In spoznate, da sem jaz Gospod.

20:39  Vi torej, družina Izraelova, tako pravi Gospod Jehova: Pojdite, služite vsak malikom svojim! A pozneje – me boste resnično poslušali in imena svetosti moje ne boste več oskrunjevali z darili svojimi in z grdimi maliki svojimi.

20:40  Zakaj na gori svetosti moje, na gori višine Izraelove, govori Gospod Jehova, tam mi bo vsa družina Izraelova služila, vsi čiherni v deželi; tam jih milo sprejmem in tam bom zahteval vaše dari povzdignjenja in prvine vaših daril z vsem vred, kar posvečujete.

20:41  Kakor prijeten duh vas milo sprejmem, ko vas odpeljem izmed ljudstev in vas zberem iz dežel, po katerih ste bili razkropljeni, in se nad vami izkažem svetega pred očmi poganskih narodov.

20:42  In spoznate, da sem jaz Gospod, ko vas pripeljem v zemljo Izraelovo, v tisto deželo, za katero sem povzdignil roko svojo, da jo dam očetom vašim.

20:43  In ondi se spomnite vseh potov svojih in vseh dejanj svojih, s katerimi ste se oskrunjali, in sami sebi se boste studili zavoljo vseh hudobnosti, ki ste jih zakrivili.

20:44  In spoznate, da sem jaz Gospod, ko bom z vami ravnal z ozirom na svoje ime, ne po vaših hudobnih potih in ne po vaših izprijenih dejanjih, o družina Izraelova, govori Gospod Jehova.

20:45  In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

20:46  Sin človečji, obrni obličje proti poldnevu in kapljaj besede proti jugu in prorokuj zoper gozd poljane na Jugu,

20:47  in reci gozdu na Jugu: Čuj besedo Gospodovo! Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz podnetim ogenj v tebi, ki požre vse zeleno drevje v tebi in vse suho drevje; plamteči ogenj ne bo mogel pogasniti in osmodil bo vse obraze od poldneva do polnoči.

20:48  In vse meso bo videlo, da sem ga podnetil jaz Gospod; ne ugasne.

20:49  Tedaj sem rekel: Ah Gospod Jehova! Oni govore o meni: Ali ne govori ta zgolj v prilikah?

Chapter 21

21:1  In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

21:2  Sin človečji, obrni obličje proti Jeruzalemu in kapljaj besede proti svetinjam in prorokuj zoper zemljo Izraelovo;

21:3  in reci zemlji Izraelovi: Tako pravi Gospod: Glej, jaz sem zoper tebe in izderem meč iz njegovih nožnic in zatarem v tebi pravične in brezbožne.

21:4  Zatorej, ker zatarem v tebi pravične in brezbožne, pojde meč moj iz svojih nožnic zoper vse meso od poldneva do polnoči.

21:5  In vse meso spozna, da sem jaz, Gospod, potegnil meč svoj iz nožnic njegovih; ne vrne se več.

21:6  Ti pa, sin človečji, zdihuj, kakor da te ledje boli, v bridki bolečini zdihuj vpričo njih.

21:7  In ko ti poreko: Zakaj zdihuješ? odgovóri: Zavoljo govorice, ki prihaja; in kopnelo bo vsako srce in vse roke opešajo in vsak duh omedli in vsa kolena se raztajejo kakor voda. Glej, prihaja in zgodi se to, govori Gospod Jehova.

21:8  Še mi pride beseda Gospodova, govoreč:

21:9  Sin človečji, prorokuj in reci: Tako pravi Gospod: Reci: Meč, meč, nabrušen in zlikan!

21:10  Da napravi klanje, je nabrušen, da se bliska, je zlikan. Ali naj se razveseljujemo? Palica, določena za mojega sina, zaničuje vse drevje.

21:11  Dali so ga zlikati, da se more prijeti v roko. Meč je nabrušen in zlikan, da se da morilcu v roko.

21:12  Vpij in tuli, sin človečji! kajti zoper moje ljudstvo je namerjen, zoper vse kneze Izraelove: meču so izročeni z mojim ljudstvom vred; zato se tolci po stegnih.

21:13  Kajti izkušnja se je naredila; kaj pa, če palice, ki zaničuje vse, ne bode več? govori Gospod Jehova.

21:14  Ti pa, sin človečji, prorokuj in ploskaj z roko ob roko; in dvojen bodi meč, trojen bodi meč, ki smrtno rani; morilni meč, veliki morilni meč je, ki jih obkroža.

21:15  Nameril sem ost meča proti vsem njih vratom, da jim skopni srce in jih mnogo popada. Gorje! narejen je, da se bliska, priostrili so ga za morjenje.

21:16  Mahaj zadaj, na desno, spredaj, na levo, kamorkoli je namerjena ostrica tvoja!

21:17  Pa tudi jaz bom ploskal z roko ob roko, in potolažim srd svoj. Jaz, Gospod, sem govoril.

21:18  Zopet mi pride beseda Gospodova, govoreč:

21:19  In ti, sin človečji, napravi si dva pota, po katerih naj pride meč kralja babilonskega; iz ene dežele naj držita oba; in nariši kažipot, ob začetku pota v mesto ga nariši.

21:20  Napravi pot, da bi prišel meč v Rabo sinov Amonovih in na Judovo v utrjeni Jeruzalem.

21:21  Zakaj kralj babilonski se ustavi ob razpotju, ob začetku tistih dveh potov, da se posvetuje z vedeževanjem: pretresa pšice, vprašuje hišne malike, ogleduje jetra.

21:22  V desnico njegovo pride vedeževanje „Jeruzalem!“, da naj nastavi zidolome, odpre usta, veleč moriti, povzdigne glas z bojnim vpitjem, nastavi zidolome zoper vrata, nanosi nasipe, zgradi obležne utrdbe.

21:23  In zdelo se jim bo, kakor da je lažnivo vedeževanje; s prisego so jim potrdili; a on napelje v spomin krivdo, da bi bili ujeti.

21:24  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker ste napeljali v spomin krivdo svojo s tem, da so se odkrili prestopki vaši, tako da se vidijo v vseh dejanjih vaših grehi vaši – ker ste prišli v spomin, boste ujeti z roko morilčevo.

21:25  Ti pa, skrunilec svetega, brezbožnik, knez Izraelov, čigar dan je prišel ob času, ko se krivičnosti naredi konec,

21:26  tako pravi Gospod Jehova: Snemite mu pokrivalo z glave, vzemite mu krono! Kar je, ne bode več tako. Nizko bodi povišano in visoko ponižano!

21:27  Uničim, uničim, uničim jo; tudi ta ne bode več – dokler ne pride, kateri ima pravico do nje: njemu jo dam.

21:28  Ti pa, sin človečji, prorokuj in reci: Tako pravi Gospod Jehova zastran sinov Amonovih in zastran njih sramotenja, in reci: Meč, meč, izdrt v morjenje, poostren, da požira, da se bliska

21:29  (oni pa vidijo ničemurne prikazni zate, ti prorokujejo laži), da ga denejo na vratove skrunilcem svetega, brezbožnikom, katerih dan je prišel ob času, ko se krivičnosti naredi konec.

21:30  Vtakni ga zopet v nožnice svoje! Tam, kjer si bil ustvarjen, v rojstva tvojega deželi te bom sodil.

21:31  In izlijem srd svoj nadte, ogenj jeze svoje bom pihal zoper tebe; in dam te v roko ljudem živinskim, ki kujejo pogubo.

21:32  Ognju bodeš v jed; kri tvoja bo sredi dežele; ne bo ti spomina več. Zakaj jaz, Gospod, sem govoril.

Chapter 22

22:1  Še mi pride beseda Gospodova, govoreč:

22:2  In ti, sin človečji, hočeš li soditi, hočeš li soditi mesto, ki je prelivalo kri? tedaj mu oznani vse gnusobe njegove

22:3  in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Mesto, ki preliva kri v svoji sredi, da pride njegov čas, in ki si dela malike zoper sebe, da se ognuša!

22:4  Krivdo si nadse spravilo s krvjo, ki si jo prelilo, in ognusilo si se z grdimi maliki svojimi, ki si jih naredilo; in storilo si, da so se približali dnevi tvoji, in dospelo si v leta svoja. Zato sem te postavil v zasramovanje vsem narodom in v zasmeh po vseh deželah.

22:5  Bodisi, da so blizu ali daleč od tebe, zasmehovali te bodo, ker si umazanega imena in obilo v zmešnjavi.

22:6  Glej, v tebi so bivali knezi Izraelovi, vsak po moči svoji, da bi prelivali kri.

22:7  Očeta in mater so zaničevali v tebi; sredi tebe so delali silo tujcu, siroto in vdovo so žalili v tebi.

22:8  Svetinje moje si zaničevalo in sobote moje si skrunilo.

22:9  Opravljivci so bili v tebi, da prelivajo kri; in izmed tebe so jedli mališke žrtve po gorah; sredi tebe so počenjali nesramnosti.

22:10  V tebi so odkrivali očetov svojih nagoto; v tebi so se pečali ž njo, ki je ločena zavoljo nesnage svoje.

22:11  In eden je počenjal gnusobo z ženo bližnjega svojega, in drugi je nesramno oskrunil snaho svojo, še drugi pa je v tebi posilil sestro svojo, očeta svojega hčer.

22:12  V tebi so darila jemali, da prelivajo kri; obresti in namečke si jemalo in s silo si dobičkarilo na svojih bližnjih. Mene pa si pozabilo, govori Gospod Jehova.

22:13  Zato, glej, sem udaril v svojo roko v jezi nad dobičkaželjnostjo tvojo, s katero si ravnalo, in nad krivdo krvi, ki se je prelila sredi tebe.

22:14  Bo li tvoje srce preneslo to, ali bodo roke tvoje zadosti močne v dneh, ko bom obračunjal? Jaz, Gospod, sem govoril in tudi storim to.

22:15  In razkropim te med poganske narode in razženem te po deželah in docela odpravim nesnažnost tvojo iz tebe.

22:16  In oskruniš se samo po sebi pred očmi narodov; in spoznaš, da sem jaz Gospod.

22:17  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

22:18  Sin človečji, hiša Izraelova mi je postala v žlindro: vsi izmed njih so bron in kositer in železo in svinec sredi peči; srebrna žlindra so.

22:19  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker ste vsi postali žlindra, zato, glejte, vas zberem sredi Jeruzalema.

22:20  kakor spravijo srebro in bron in železo in svinec in kositer v peč in ogenj spodaj podpihajo, da to raztope: tako vas skopičim v jezi in togoti svoji in vas vsadim v ogenj ter vas raztopim.

22:21  Da, zberem vas in ogenj jeze svoje bom pihal zoper vas, in raztapljali se boste sredi Jeruzalema.

22:22  Kakor se srebro topi sredi peči, tako se boste topili sredi njega. In spoznate, da sem jaz, Gospod, izlil srd svoj nad vas.

22:23  In beseda Gospodova mi pride, govoreč:

22:24  Sin človečji, reci ji: Ti si dežela, ki nisi oplaknjena, ki si ostala brez dežja v dan jeze.

22:25  Njeni proroki so napravili zaroto v njej: kakor rjoveči lev, ki trga plen, žro duše, jemljejo zaklade in dragotine, vdove pomnožujejo v njej.

22:26  Duhovniki njeni delajo silo postavi moji in skrunijo svetinje moje; med svetim in nesvetim ne delajo razločka, tudi ne uče razločevati med nečistim in čistim; in zagrinjajo si oči pred sobotami mojimi in mene onečaščujejo med seboj.

22:27  Knezi njeni v njej so kakor volkovi, ki trgajo plen, da prelivajo kri, v pogubo spravljajo duše, samo da dobe krivičen dobiček.

22:28  In proroki njeni jim mažejo vse z belilom s tem, da gledajo ničemurne prikazni in jim vedežujejo laži, govoreč: Tako pravi Gospod Jehova, ko vendar Gospod ni govoril.

22:29  Ljudstvo na deželi je zabredlo v nasilstvo in goji grabež; ubožca in potrebnega tlačijo in tujcem delajo silo in krivico.

22:30  In iskal sem moža med njimi, ki bi zazidal zid in stopil proti meni v razpoko za deželo, a nisem ga našel.

22:31  Zato izlije nadnje srd svoj, z ognjem jeze svoje jih pokončam; njih dejanje jim spravim na glavo, govori Gospod Jehova.

Chapter 23

23:1  Zopet mi pride beseda Gospodova, govoreč:

23:2  Sin človečji, bili sta dve ženi, ene matere hčeri.

23:3  In sta nečistovali v Egiptu, nečistovali sta v mladosti svoji; tam so jima segali v nedrje, ondi so jima otipavali deviške prsi.

23:4  Njiju imeni pa sta bili: Ohola, starejša, in Oholiba, mlajša. In postali sta moji in rodili sta sinove in hčere. Kar se pa tiče njiju imen: Samarija je Ohola, Jeruzalem pa je Oholiba.

23:5  In Ohola je nečistovala, ko je bila moja; in od ljubezni je gorela do ljubovnikov svojih, do Asircev, ki so bili blizu,

23:6  oblečeni v višnjevo, poglavarji in namestniki, vsi zgolj ljubeznivi mladeniči, jezdeci, jahajoči konje.

23:7  In dala se jim je v nečistovanje, vsem tem izbrancem Asurjevih sinov; in z vsemi, do katerih je gorela v ljubezni, ž njih maliki se je oskrunjala.

23:8  Tudi ni opustila svojega nečistovanja, ki ga je začela v Egiptu; kajti v njeni mladosti so ležali pri njej in otipavali deviške prsi njene in so počenjali ž njo svojo nečistost.

23:9  Zato sem jo dal v roko njenim ljubovnikom, v roko Asircev, do katerih je v ljubezni gorela.

23:10  Ti so odgrnili nje sramoto; vzeli so sinove in hčere njene in njo samo so usmrtili z mečem; in postala je razvpita med ženami, in vršili so sodbe nad njo.

23:11  In njena sestra Oholiba je videla to, a razvnela se je še bolj v ljubezni nego ona in v nečistovanju svojem, ki je bilo hujše nego sestre njene.

23:12  Gorela je do Asircev, poglavarjev in namestnikov, ki so ji bili blizu, krasno oblečeni, jezdeci, jahajoči konje, vsi zgolj ljubeznivi mladeniči.

23:13  In videl sem, da se je oskrunila; obe sta delali enako.

23:14  A ona je še pomnožila nečistovanje svoje; kajti videla je može, naslikane na steni, podobe Kaldejcev, slikane z rumenico,

23:15  okoli ledja opasane, s širokimi pokrivali na glavah, vse jih je bilo videti kakor viteze, slične Babiloncem, ki jim je Kaldeja rojstna dežela;

23:16  in ko jih je bila ugledala, se je razvnela v ljubezni do njih, in je poslala sporočnike k njim v Kaldejo.

23:17  In Babilonci so prišli k njej uživat ljubezen in so jo oskrunili s svojo nečistostjo; in ko je bila ognušena ž njimi, se je odvrnila duša njena od njih.

23:18  In ko je odkrila nečistovanje svoje in odgrnila sramoto svojo, tedaj se je odvrnila duša moja od nje, kakor se je bila odvrnila od sestre njene.

23:19  A še je množila nečistovanje svoje, spominjajoč se dni mladosti svoje, v katerih se je vdajala nečistovanju v Egiptu.

23:20  In razvnela se je do njih priležnikov, katerih meso je kakor meso oslovsko in njih tok kakor konjski.

23:21  Tako si hrepenela po pohotnosti mladosti svoje, ko so ti Egipčani v nedrje segali zavoljo mladostnih prsi tvojih.

23:22  Zatorej, Oholiba, tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz obudim zoper tebe ljubovnike tvoje, od katerih se je odvrnila duša tvoja, in pripeljem jih nadte od vseh strani:

23:23  Babilonce in vse Kaldejce, Pekoda, Šoa in Koa, in vse Asirce ž njimi, ljubeznive mladeniče, zgolj poglavarje in namestnike vse, viteze in pooblaščence, vsi bodo jahali konje.

23:24  In pridejo nadte z orožjem, z vozovi in kolesi in z množico ljudstev; s ščitki in ščiti in čeladami se razpostavijo zoper tebe; in izročim jim sodbo, in sodili te bodo po svojih pravicah.

23:25  In namerim gorečnost svojo zoper tebe, da bodo s teboj ravnali v togoti: nos in ušesa ti odrežejo, in kar tvojih ostane, padejo pod mečem; sinove in hčere tvoje ti vzamejo, in kar ti ostane, požre ogenj.

23:26  Slečejo ti tudi obleko in vzemo lepe dragotine tvoje.

23:27  In tako storim, da te mine nesramnost tvoja in nečistovanje tvoje, navajeno iz dežele Egiptovske, da več ne povzdigneš oči do njih in se ne boš več spominjala Egipta.

23:28  Kajti tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz te izdam v roko tistih, ki jih sovražiš, v pest njim, od katerih se je odvrnila duša tvoja;

23:29  in ravnali bodo s teboj v sovraštvu in vzemo vse, kar si pridelala, pa te puste nago in golo; in sramota tvojega nečistovanja se odkrije, nesramnost in nečistost tvoja.

23:30  To se ti zgodi, zato ker si hodila nečistovat za pogani in ker si se oskrunila ž njih grdimi maliki.

23:31  Po poti sestre svoje si hodila, zato tudi dam nje čašo v roko tvojo.

23:32  Tako pravi Gospod Jehova: Piti moraš iz sestre svoje čaše, globoke in široke, v kateri je zate toliko zasmeha in zasrambe, kolikor le zajme.

23:33  Polna bodeš pijanosti in žalosti; ker čaša groze in otožnosti je sestre tvoje Samarije čaša.

23:34  Dočista jo izpiješ in izsrkaš in še črepinje njene boš lizala in si raztrgala prsi; zakaj jaz sem govoril, pravi Gospod Jehova.

23:35  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Ker si mene pozabila ter si me vrgla za hrbet svoj, zato trpi tudi ti kazen nesramnosti in nečistosti svoje!

23:36  Dalje mi reče Gospod: Sin človečji, hočeš li soditi Oholo in Oholibo? Oznani jima torej njiju gnusobe.

23:37  Kajti prelomili sta zakon in kri je na njiju rokah; in s svojimi maliki sta prešeštvovali, in celo otroke svoje, ki sta jih rodili meni, sta jim v čast vodili skozi ogenj, da bi bili požrti.

23:38  Vrhutega sta mi storili to: isti dan oskrunjali sta svetišče moje in moje sobote ognušali.

23:39  Zakaj ko sta zaklali otroke svoje v čast malikom, sta prišli še isti dan v svetišče moje, da ga oskrunita: glej torej, tako sta delali v hiši moji.

23:40  Vrhutega sta celo pošiljali k možem, naj pridejo iz daljave, – h katerim je bil poslan sel, in glej, prišli so – za katere si se umivala, si mazala z lepotico oči in z lepotičjem se zaljšala,

23:41  in si sedla na prelepo posteljo, pred katero je bila pripravljena miza, in nanjo si postavila kadilo moje in olje moje.

23:42  In pri tem se je glasilo vpitje vesele množice. In k možem iz prostaških ljudi so bili pripeljani še pijanci iz puščave, in deli so jima naročnice na roke in lepe vence na glavo.

23:43  Tedaj sem dejal o njej, ki je opešala vsled prešeštvovanja: Bodo li še zdaj prešeštvovali ž njo, in ona tudi?

23:44  In hodili so k njej, kakor se hodi k nečistnici; tako so hodili k Oholi in k Oholibi, nesramnima ženskama.

23:45  Pravični možje pa ju bodo sodili s sodbo prešeštnic in s sodbo prelivalk krvi; kajti prešeštnici sta in kri je na njiju rokah.

23:46  Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Pripeljem zbor gori proti njima in ju izročim, da ju pojajo semtertja in plenijo.

23:47  In zbor ju bo pobijal s kamenjem in prebodel z meči; njiju sinove in hčere pomore in z ognjem požgo njih hiše.

23:48  In tako storim konec nesramnosti v deželi, vsem ženam v svarilo, da ne delajo po vajini nesramnosti.

23:49  In spravijo nesramnost vajino nad vaju, in nosili bosta grehe grdih malikov svojih. In spoznate, da sem jaz Gospod, Jehova.

Chapter 24

24:1  In deveto leto, deseti dan desetega meseca je prišla beseda Gospodova do mene, govoreč:

24:2  Sin človečji, zapiši si ime tega dneva, današnjega dneva! Ta današnji dan je pritisnil kralj babilonski na Jeruzalem.

24:3  In govóri priliko uporni družini in jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Pristavi lonec, pristavi ga in vlij vode vanj!

24:4  Deni vanj kose, vse najboljše kose, stegno in pleče; napolni ga z izbranimi kostmi.

24:5  Vzemi najboljše iz drobnice, zlóži tudi kup drv za kosti podenj; daj, da močno vre, da se tudi kosti v njem razkuhajo.

24:6  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Gorje mestu, ki je prelivalo kri, loncu, ki se ga je prijela rja in rja ne gre od njega! Kos za kosom izmeči iz njega, ne da bi se vadljalo zanje.

24:7  Kajti kri njegova je sredi njega: na golo skalo jo je prelilo, ni je izlilo na zemljo, da bi jo mogli pokriti s prstjo.

24:8  Da pride nadenj srd in se izvrši maščevanje, sem del njegovo kri na golo skalo, da ne bodi pokrita.

24:9  Zato pravi tako Gospod Jehova: Gorje mestu, ki je prelivalo kri! Tudi jaz naredim veliko grmado.

24:10  Nanosi sem drv, razneti ogenj, dobro prekuhaj meso, naj se zvari juha, kosti naj se sežgo!

24:11  Nato ga deni praznega na žerjavico njegovo, da se njegova bronina razbeli in raztopi in da se njegova nečistost v njem razpusti, rja njegova izgine.

24:12  Vse prizadevanje je utrudilo, pa obila rja njegova ne gre od njega; še po ognju ostane rja njegova.

24:13  V nečistosti tvoji je nesramnost. Ker sem te očiščeval, a nisi bilo očiščeno, ne boš več očiščeno nečednosti svoje, dokler ne pomirim togote svoje nad teboj.

24:14  Jaz, Gospod, sem govoril. Pride čas, in storim to; ne odneham, ne prizanesem, tudi žal mi ne bode. Po tvojih potih in po tvojih dejanjih te bodo sodili, govori Gospod Jehova.

24:15  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

24:16  Sin človečji, glej, vzamem ti željo tvojih oči z enim udarcem; ali ne žaluj in ne plakaj in solz ne toči!

24:17  Molče zdihuj, žalovanja po mrtvem ne napravljaj; z zalim pokrivalom si ovij glavo in obuj čevlje na noge, in ne zagrinjaj si brade in ne jej kruha od ljudi.

24:18  In ko sem zjutraj govoril ljudstvu, mi je umrla žena na večer. In drugo jutro sem storil, kakor mi je bilo ukazano.

24:19  In ljudstvo mi reče: nočeš li nam povedati, kaj nam to pomeni, kar delaš?

24:20  Nato jim rečem: Beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

24:21  Govori družini Izraelovi: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz onesvetim svetišče svoje, ponos vaše moči, željo oči vaših in hrepenenje vaših duš; in sinovi vaši in hčere vaše, ki ste jih pustili za sabo, padejo pod mečem.

24:22  Takrat boste storili, kakor sem jaz storil: brade ne boste zagrinjali, ne jedli kruha od ljudi,

24:23  in zala pokrivala bodo na vaših glavah in čevlje boste imeli na nogah; ne boste žalovali, ne jokali, temuč ginili boste v krivicah svojih in zdihovali drug proti drugemu.

24:24  Tako vam bode Ezekiel v zgledno znamenje: vse, kakor je storil, boste storili. Kadar to pride, spoznate, da sem jaz Gospod, Jehova.

24:25  Ti pa, sin človečji, tisti dan, ko jim vzamem njih moč, veselje njih krasote, željo njih oči in hrepenenje njih duš, namreč njih sinove in hčere,

24:26  tisti dan pride k tebi ubežnik, da naznani ušesom tvojim;

24:27  tisti dan se odpro usta tvoja proti ubežniku, in govoril boš in ne boš več molčal. In tako jim bodeš v zgledno znamenje, in vedeli bodo, da sem jaz Gospod.

Chapter 25

25:1  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

25:2  Sin človečji, obrni obličje proti sinovom Amonovim in prorokuj zoper nje;

25:3  ter govóri sinom Amonovim: Poslušajte Gospoda Jehove besedo! Tako pravi Gospod Jehova: Zato ker praviš o mojem svetišču: Haha! ker je onesvečeno, in o zemlji Izraelovi, ker je opustošena, in o družini Judovi, ker je šla v ujetništvo:

25:4  zato, glej, te dam sinom jutrovim v posest; in postavijo v tebi šatorišča svoja in narede v tebi bivališča svoja; oni bodo jedli sad tvoj, oni bodo pili mleko tvoje.

25:5  In dal bom Rabo za trato velblodom in mesta sinov Amonovih za ležišče drobnicam. In spoznate, da sem jaz Gospod.

25:6  Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Zato ker si ploskal z rokami in topotal z nogami ter se veselil z vsem zaničevanjem v duši svoji spričo zemlje Izraelove,

25:7  zato, glej, iztegnem roko svojo zoper tebe ter te dam narodom v plen, in iztrebim te izmed ljudstev in pogubim te iz dežel; jaz te uničim, in spoznaš, da sem jaz Gospod.

25:8  Tako pravi Gospod Jehova: zato ker Moab in Seir govorita: Glej, družina Judova je kakor vsi poganski narodi!

25:9  zato, glej, odprem stran Moabovo (odstranivši mesta njegova, ki so po vsej meji njegovi, dika dežele, Betjesimot, Baal-meon in Kirjataim)

25:10  sinom jutrovim s sinovi Amonovimi vred in ga dam njim v posest, da ne bi bilo spomina sinom Amonovim med narodi.

25:11  In izvršim sodbo nad Moabom; in spoznajo, da sem jaz Gospod.

25:12  Tako pravi Gospod Jehova: Zato ker je Edom maščevalno ravnal zoper družino Judovo in so se zelo pregrešili, ko so se maščevali nad njimi,

25:13  zato pravi tako Gospod Jehova: Iztegnem roko svojo proti Edomu ter iztrebim iz njega ljudi in živino; in ga naredim v puščavo od Temana naprej, in prav do Dedana bodo padali pod mečem.

25:14  In izvršim maščevanje nad Edomom po roki ljudstva svojega Izraela; in ravnali bodo z Edomom po jezi moji in po togoti moji. In spoznajo maščevanje moje, govori Gospod Jehova.

25:15  Tako pravi Gospod Jehova: Zato ker so Filistejci maščevalno ravnali in so se maščevali z zaničevanjem v duši svoji, da pokončajo z večnim sovraštvom:

25:16  zato pravi tako Gospod Jehova: Glej, iztegnem roko svojo proti Filistejcem in iztrebim Keretejce in pogubim ostanek v primorju.

25:17  In izvršim veliko maščevanje nad njimi s srditimi kaznimi. In spoznajo, da sem jaz Gospod, ko izvršim maščevanje svoje nad njimi.

Chapter 26

26:1  V enajstem letu, prvi dan meseca, mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

26:2  Sin človečji, zato ker pravi Tir o Jeruzalemu: Ahá! strt je, ki je bil vrata narodom; k meni se je obrnil; napolnjen bodem, ker je on opustošen,

26:3  zato pravi tako Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, Tir, in storim, da se vzdignejo mnogi narodi zoper tebe, kakor morje zaganja valove.

26:4  In razvalé zidove Tira in podero stolpe njegove; in prst njegovo postržem ž njega in ga naredim v golo skalo.

26:5  Postane prostor sredi morja, na katerem bodo razprostirali mreže. Kajti jaz sem to rekel, govori Gospod Jehova. In bode v plen narodom.

26:6  In hčere njegove, ki so na poljani, bodo umorjene z mečem. In spoznajo, da sem jaz Gospod.

26:7  Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Glej, privedem nad Tir Nebukadnezarja, kralja babilonskega, kralja kraljev, od severa, s konji in z vozmi in s konjiki, in veliko množico ljudstva.

26:8  On umori z mečem hčere tvoje na poljani in postavi obležne stolpe zoper tebe in okrog tebe nanosi nasip in ščite povzdigne zoper tebe.

26:9  In nameri metalnice svoje proti zidovom tvojim in s svojimi kladivi podre stolpe tvoje.

26:10  Konj njegovih bode toliko, da te njih prah pokrije; vsled ropota jezdecev in koles in voz njegovih se bodo tresli zidovi tvoji, kadar pojde skozi vrata tvoja, kakor vhajajo v mesto, v katero so naredili predor.

26:11  S kopiti konj svojih potepta vse ulice tvoje, ljudstvo tvoje pomori z mečem, in stebri moči tvoje se zvrnejo na tla.

26:12  In bogastvo tvoje pobero kot rop in kupčijsko blago tvoje jim bode v plen; in porušijo zidove tvoje in krasne hiše tvoje razdenejo; in tvoje kamenje in lesovje tvoje in prah tvoj pomečejo v vodo.

26:13  In storim, da umolkne glas pesmi tvojih in brenk citer tvojih se ne bo slišal več.

26:14  In naredim te v golo skalo; prostor bodeš, kjer bodo razprostirali mreže; ne boš sezidan več. Zakaj jaz, Gospod, sem to rekel, govori Gospod Jehova.

26:15  Tako pravi Gospod Jehova Tiru: Ali se ne bodo tresli otoki od hrupa padca tvojega, ko bodo ranjenci zdihovali, ko se bo morilo sredi tebe?

26:16  Tedaj stopijo vsi pomorski knezi s prestolov svojih in odlože plašče in slečejo pisana oblačila. Obleka jim bo trepet, na tleh sedeč, bodo vztrepetali vsak trenotek in strmeli ob tebi.

26:17  In napravijo žalovanje zate in ti poreko: Kako si poginilo, sloveče mesto, ki so v tebi prebivali pomorščaki! ki je bilo močno na morju, ono in njegovi prebivalci, ki je strahovalo vse, ki so v njem prebivali.

26:18  Tedaj se bodo tresli otoki v dan padca tvojega, da, otoki daleč na morju bodo prestrašeni ob tvojem koncu.

26:19  Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Ko te naredim v mesto opustošeno, enako mestom, ki v njih ne stanujejo več, ko pripeljem nadte povodenj in te pokrijejo velike vode,

26:20  tedaj te pahnem doli k njim, ki gredo v jamo, k ljudstvu starodavnemu, in storim, da boš prebival v spodnjih krajih zemlje, v razvalinah od starodavnega, ž njimi vred, ki so šli v jamo, da ti ne ostane prebivalcev; a slavo postavim v deželi živečih.

26:21  V strahoto te naredim, in ne bode te več; in iskali te bodo, a ne najdejo te nikdar več, govori Gospod Jehova.

Chapter 27

27:1  Zopet mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

27:2  Ti pa, sin človečji, zapoj žalostinko nad Tirom;

27:3  in reci Tiru: O ti, ki prebivaš ob dohodih na morje, ki si trgovec ljudstvom na mnogih otokih, tako pravi Gospod Jehova: Ti, o Tir, si rekel: Jaz sem popoln v lepoti.

27:4  Meja tvoja sega v srce morja, zgraditelji tvoji so te popolnega storili v lepoti.

27:5  Iz cipres s Senirja so ti zgradili vse dvojne deske; ceder z Libanona so vzeli, da so ti napravili jadrnik;

27:6  hraste z Basana so stesali v vesla tvoja, krov tvoj so naredili iz slonovih kosti, vloženih v zelenikov les z otokov Kitimcev.

27:7  Pisanotkana tenčica iz Egipta je bila jadrovina tvoja, da ti je služila za zastavo; višnjeva in zagorelordeča tkanina z otokov Eliških je bila odeja tvoja.

27:8  Prebivalci s Sidona in Arvada so bili veslači tvoji; modrci tvoji, ki so bili v tebi, Tir, so bili krmarji tvoji;

27:9  starejšine iz Gebala in modrci njegovi so bili v tebi, da so popravljali razpoke tvoje. Vse morske ladje in njih mornarji so bivali v tebi, da so spravljali v promet blago tvoje.

27:10  Perzijci in Lud in Put so bili v vojski tvoji vojščaki tvoji, ščit in čelado so obešali v tebi, v sijajnost so ti dajali.

27:11  Možje iz Arvada so stali z vojsko tvojo kroginkrog na obzidju tvojem in junaki so bili na stolpih tvojih; ščite svoje so razobešali po zidovih tvojih; popolno so storili lepoto tvojo.

27:12  Tarsis je bil v trgovski zvezi s teboj zaradi obilosti raznoterega blaga; s srebrom, železom, kositerjem in svincem so kupovali blago tvoje.

27:13  Javan, Tubal in Mesek so bili kupci tvoji, duše človeške in posode bronaste so zamenjevali za robo tvojo.

27:14  Oni iz družine Togarmove so dajali konje, vojne konje in mezge za blago tvoje.

27:15  Sinovi Dedanovi so bili kupci tvoji. Mnoga pomorja so bila v kupčijski zvezi s teboj: slonove zobe in ebenov les so ti dajali v plačilo.

27:16  Sirija je bila v trgovski zvezi s teboj zaradi obilosti izdelkov tvojih: ognjenec, škrlat, pisano tkanino, tenčico, korale in rubine so dajali za blago tvoje.

27:17  Juda in dežela Izraelova sta bili v kupčiji s teboj: pšenico iz Minita in sladko pecivo, med, olje in balzam so zamenjavali za robo tvojo.

27:18  Damask je bil v trgovski zvezi s teboj za mnoge izdelke tvoje, zaradi obilosti raznoterega blaga, z vinom iz Helbona in z volno iz Zaharja.

27:19  Vedan in Javan iz Uzala so z obdelanim železom kupovali blago tvoje; cimet in kolmež sta bila med kupčijsko robo tvojo.

27:20  Dedan je bil v kupčiji s teboj z dragimi preprogami za ježo.

27:21  Arabija in vsi knezi kedarski so bili v kupčijski zvezi s teboj: s pitanimi jagnjeti in ovni in kozli so tržili s teboj.

27:22  Trgovci iz Sabe in Ragme so bili tebi trgovci: z najboljšimi dišavami in z vsemi dragimi kameni in zlatom so kupovali blago tvoje.

27:23  Haran in Kane in Eden, trgovci iz Sabe, Asurja in Kilmada so kupčevali pri tebi.

27:24  Kupčevali so s teboj za krasna oblačila, za plašče iz višnjeve in pisanotkane robe, za zaklade sukane preje, za pletene in trdne vrvi na tržišču tvojem.

27:25  Ladje tarsiške so bile karavane tvoje za tvojo menjalno kupčijo. In bil si z vsem napolnjen in silno slaven v srcu morja.

27:26  Brodarji tvoji so te zavozili v velike vode; vzhodni veter te je strl v srcu morja.

27:27  Bogastvo tvoje in blago tvoje, menjalna kupčija tvoja, mornarji in krmarji tvoji, popravljalci razpoklin tvojih in menjalci blaga tvojega in vsi vojščaki tvoji, ki so v tebi, z vsem krdelom tvojim, ki je sredi tebe, popadajo v srce morja v dan padca tvojega.

27:28  Od glasnega vpitja krmarjev tvojih se potresejo poljane.

27:29  In vsi, ki vladajo veslo, mornarji, vsi krmarji na morju, stopijo z ladij svojih, se postavijo na kopno

27:30  in bodo glasno nad teboj vpili, bridko žalovali, in sipali si bodo prah na glave ter se valjali po pepelu.

27:31  Lase si bodo zavoljo tebe obrili in z raševnikom se opasali, in plakali bodo zaradi tebe v bridkosti duše v prebridkem žalovanju.

27:32  V tarnanju svojem začno peti žalostinko o tebi in bodo žalovali po tebi, govoreč: Kdo li je kakor Tir, ki je umolknil sredi morja?

27:33  Ko se je tvoje blago rodevalo iz morja, si sitil mnoga ljudstva; z obilostjo bogastva svojega in kupčije svoje si obogatil kralje zemlje.

27:34  Sedaj, ko si strt od morja v globočinah voda in je tvoje blago in vse krdelo tvoje padlo sredi tebe,

27:35  strme ob tebi vsi prebivalci otokov in njih kralji se grozno boje, njih obličja trepetajo.

27:36  Kupci med ljudstvi žvižgajo nad teboj. Strahota si vsem, in nikdar več te ne bo!

Chapter 28

28:1  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

28:2  Sin človečji, reci knezu v Tiru: Tako pravi Gospod Jehova: Ker se je prevzelo srce tvoje in govoriš: „Jaz sem bog, na božjem sedežu sedim v srcu morja!“ ko vendar si človek in ne Bog, čeprav si naredil srce svoje kakor srce božje –

28:3  glej, modrejši si od Daniela, ni skrivnosti, ki bi ti bila skrita,

28:4  po svoji modrosti in po razumu svojem si sebi dobil bogastva in spravil zlata in srebra v zakladnice svoje;

28:5  po veliki modrosti svoji si s svojo trgovino razmnožil bogastvo svoje in srce se ti je prevzelo zaradi bogastva tvojega:

28:6  zato pravi tako Gospod Jehova: Ker si naredil srce svoje kakor srce božje,

28:7  zato, glej, pripeljem nad tebe tujce, silovitnike med narodi: ti potegnejo meče svoje zoper lepoto modrosti tvoje in oskrunijo veličje tvoje.

28:8  V jamo te pahnejo, in umrješ mučno smrt prebodencev v srcu morja.

28:9  Porečeš li pač vpričo morilca svojega: „Jaz sem bog!“ ko vendar si človek in ne Bog v roki tistih, ki te ubijajo?

28:10  Smrt neobrezancev umreš po roki tujcev; kajti jaz sem to rekel, govori Gospod Jehova.

28:11  Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

28:12  Sin človečji, zapoj žalostinko nad kraljem tirskim in mu reci: Tako pravi Gospod Jehova: Pečat dovršenosti si bil, poln modrosti in popoln v lepoti;

28:13  bil si v Edenu, vrtu Božjem; vsakovrstno žlahtno kamenje je bilo pokrivalo tvoje: sard, topaz in demant, hrizolit, oniks in jaspid, safir, rubin in smaragd in zlato. Umetno delo tvojih bobničev in piščali je bilo pri tebi, v dan, ko si bil ustvarjen, so jih pripravili.

28:14  Bil si maziljenec, kerub, ki zaslanja; in jaz sem te postavil, da si bil na sveti gori Božji; sredi ognjenih kamenov si se izprehajal.

28:15  Popoln si bil v svojih dejanjih od dne, ko si bil ustvarjen, dokler se ni našla nepravičnost na tebi.

28:16  Vsled velike kupčije tvoje se je napolnila notranjščina tvoja s silovitostjo, in si grešil; zato sem te pahnil kot nesvetega z gore Božje in sem te, o kerub zaslanjajoči, pogubil izmed ognjenih kamenov.

28:17  Srce se ti je prevzelo zavoljo lepote tvoje, pokvaril si modrost svojo spričo sijaja svojega; zvrnil sem te na tla, kraljem pred oči sem te del, da bi te gledali.

28:18  Po množini krivic svojih, v nepravičnosti kupčije svoje si onečastil svetišča svoja; zato sem izpeljal izsredi tebe ogenj, ki te je požrl, in izpremenil sem te v pepel na zemlji pred očmi vseh tistih, ki te gledajo.

28:19  Vsi, ki te poznajo med narodi, strme ob tebi; strahota si vsem, in nikdar več te ne bo!

28:20  In pride mi beseda Gospodova, govoreč:

28:21  Sin človečji, obrni obličje proti Sidonu in prorokuj zoper njega

28:22  in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o Sidon, in hočem se oslaviti sredi tebe; in spoznajo, da sem jaz Gospod, ko izvršim sodbe v njem in se izkažem svetega pri njem.

28:23  In pošljem vanj kugo in kri na ulice njegove; in ranjenci bodo padali sredi njega pod mečem, ki pride nanj od vseh strani. In spoznajo, da sem jaz Gospod.

28:24  Družini Izraelovi pa ne bode več bodečega trnja, ne ostna, ki napravlja bolečino, med vsemi, ki so okoli njih, ki so jih zaničevali. In spoznajo, da sem jaz Gospod Jehova.

28:25  Tako pravi Gospod Jehova: Ko zberem družino Izraelovo iz ljudstev, med katera so bili razkropljeni, in se oslavim pri njih pred očmi poganskih narodov, tedaj bodo prebivali v svoji deželi, ki sem jo dal hlapcu svojemu Jakobu.

28:26  In bodo varno v njej prebivali, da, hiše zidali in vinograde zasajali in brezskrbno prebivali, ko izvršim sodbe nad vsemi tistimi, ki so jih zaničevali v njih sosedstvu. In spoznajo, da sem jaz, Gospod, njih Bog.

Chapter 29

29:1  V desetem letu, dvanajsti dan desetega meseca, mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

29:2  Sin človečji, obrni obličje proti Faraonu, kralju v Egiptu, in prorokuj zoper njega in zoper ves Egipt,

29:3  govori in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, Faraon, kralj egiptovski, veliki zmaj, ki ležiš sredi svojih rek, ki si rekel: Moja reka je moja in jaz sem jo sebi naredil.

29:4  A denem ti trnek v čeljusti in storim, da se prilepijo ribe tvojih rek tebi na luskine, in izvlečem te gori iz rek tvojih z vsemi ribami tvojih rek vred, ki se tvojih luskin drže.

29:5  In vržem te v puščavo, tebe in vse ribe tvojih rek; na planem polju padeš; ne pobero te, ne spravijo te: zverinam zemlje in pticam nebeškim sem te dal za jed.

29:6  In zvedeli bodo vsi prebivalci Egipta, da sem jaz Gospod, zato ker so bili trstovec hiši Izraelovi.

29:7  Kadar so te z roko prijeli, si se zlomil in jim predrl vse rame; kadar so se pa nate oprli, si se prelomil in storil, da jim je omahovalo vse ledje.

29:8  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, pripeljem meč nadte ter iztrebim ljudi in živino iz tebe,

29:9  in dežela Egiptovska bode v puščavo in samoto. In spoznajo, da sem jaz Gospod. Ker Faraon govori: Reka je moja in jaz sem jo naredil,

29:10  zato, glej, sem jaz zoper tebe in zoper reke tvoje, in naredim deželo Egiptovsko v suhe, puste pustinje, od Migdola do Siene, prav do meje Etiopije.

29:11  Ne bo hodila skozi njo ne človeška, ne živalska noga, in ne bodo v njem prebivali štirideset let.

29:12  In naredim deželo Egiptovsko v puščavo sredi opustošenih dežel in mesta njegova bodo puščava med pustimi mesti štirideset let; in razkropim Egipčane med narode ter jih razženem pa deželah.

29:13  Ali tako pravi Gospod Jehova: Ob koncu štiridesetih let zberem Egipčane izmed narodov, med katere so bili razkropljeni,

29:14  in pripeljem nazaj ujetništvo egiptovsko in jih privedem v deželo Patros, v deželo njih rojstva, in tam bodo neznatno kraljestvo.

29:15  In bode nižje nego druga kraljestva in ne bo se več poviševalo nad narodi; in zmanjšam jih, da ne bodo več gospodovali narodom.

29:16  In ne bode več hiši Izraelcev v upanje, ki jih spominja njih krivice, da so se k njemu obračali. In spoznajo, da sem jaz Gospod Jehova.

29:17  In zgodilo se je v sedemindvajsetem letu, prvi dan prvega meseca, da mi pride beseda Gospodova, govoreč:

29:18  Sin človečji! Nebukadnezar, kralj babilonski, je naložil svoji vojski trdo službo zoper Tir. Vsaka glava je oplešena in vsaka rama je oguljena; od Tira pa ni bilo nobenega plačila njemu in vojski njegovi za službo, ki jo je storil zoper njega.

29:19  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, jaz dam Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, deželo Egiptovsko, da odnese bogastvo njeno ter jo oropa in opleni, in to bode plačilo vojski njegovi.

29:20  V povračilo, za katero je delal, sem mu dal deželo Egiptovsko, ker so delali zame, govori Gospod Jehova.

29:21  Tisti dan storim, da zraste hiši Izraelovi rog, in tebi odprem usta sredi njih; in spoznajo, da sem jaz Gospod.

Chapter 30

30:1  In pride mi beseda Gospodova, govoreč:

30:2  Sin človečji, prorokuj in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Tulite! Gorje tisti dan!

30:3  Kajti blizu je tisti dan; res, blizu je dan Gospodov, dan oblakov: čas poganov bode.

30:4  In meč pride nad Egipt; in trepet bode v Etiopiji, ko bodo ranjeni padali v Egiptu in ko odpeljejo njegovo množico in bodo razdejana njegova podzidja.

30:5  Etiopija, Put in Lud in vse mešano ljudstvo in Kub in sinovi dežele zavezne padejo ž njimi vred pod mečem.

30:6  Tako pravi Gospod: Tudi tisti, ki podpirajo Egipt, padejo, in zgrudi se napuh moči njegove; od Migdola do Siene bodo v njem padali pod mečem, govori Gospod Jehova.

30:7  In bodo kot pustota sredi opustošenih dežel in njih mesta sredi med razdejanimi mesti.

30:8  In spoznajo, da sem jaz Gospod, ko zanetim ogenj v Egiptu in bodo strti vsi pomočniki njegovi.

30:9  Tisti dan pojdejo poslanci izpred mene na ladjah, da prestrašijo brezskrbne Etiopce; in velik strah jih pretrese v dan egiptovski, zakaj, glej, prihaja!

30:10  Tako pravi Gospod Jehova: Storim tudi, da vzame konec hrup množice egiptovske po roki Nebukadnezarja, kralja babilonskega.

30:11  On in ljudstvo njegovo ž njim, silovitniki med narodi, bodo pripeljani, da pogubé deželo; in potegnejo meče svoje zoper Egipt ter napolnijo deželo z ubitimi.

30:12  In posušim reke Nila in prodam deželo v roko hudobnežev in opustošim deželo in karkoli je v njej po roki tujcev. Jaz Gospod sem govoril to.

30:13  Tako pravi Gospod Jehova: Tudi uničim grde malike in odpravim ničeve podobe iz Nofa, in ne bode nobenega kneza več iz dežele Egiptovske; in pošljem strah v Egiptovsko deželo.

30:14  In opustošim Patros in ogenj zanetim v Zoanu in sodbe izvršim nad Tebami.

30:15  In izlijem jezo svojo nad Sin, trdnjavo egiptovsko, in množico iz Teb iztrebim.

30:16  In zanetim ogenj v Egiptu; Sin bo trepetal v strahu in Tebe bodo predrte, Nof pa dobi sovražnike po dne.

30:17  Mladeniči v Avenu in Pibezetu padejo pod mečem, in drugi prebivalci pojdejo v ujetništvo.

30:18  In v Tahpanhesu se zmrači dan, ko ondi polomim ižesa egiptovska in se v njem naredi konec napuhu njegove moči; oblaki ga pokrijejo, in njemu podložna mesta pojdejo v ujetništvo.

30:19  In tako izvršim sodbe nad Egiptom; in spoznajo, da sem jaz Gospod.

30:20  In zgodilo se je v enajstem letu, sedmi dan prvega meseca, da mi pride beseda Gospodova, govoreč:

30:21  Sin človečji, zlomil sem ramo Faraonu, kralju egiptovskemu; in glej, ni bila obvezana, da bi se uporabilo zdravilo, ni se ovila preveza, da se zaceli, da bi dobila moč in prijela meč.

30:22  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper Faraona, kralja egiptovskega, in zlomim obedve rami njegovi, zdravo in zlomljeno, in storim, da mu pade meč iz roke.

30:23  In razkropim Egipčane med narode in jih razženem po deželah.

30:24  In okrepčam rami kralja babilonskega in denem meč svoj v roko njegovo; rami Faraonovi pa zlomim, da bo kakor prebodenec milo ječal pred njim.

30:25  In okrepčam rami kralju babilonskemu, rami Faraonovi pa upadeta. In spoznajo, da sem jaz Gospod, ko denem meč svoj kralju babilonskemu v roko, in on ga potegne proti deželi Egiptovski.

30:26  In razkropim Egipčane med narode ter jih raztresem po deželah; in spoznajo, da sem jaz Gospod.

Chapter 31

31:1  In zgodilo se je v enajstem letu, prvi dan tretjega meseca, da mi pride beseda Gospodova, govoreč:

31:2  Sin človečji, govori Faraonu, kralju egiptovskemu, in vsej množici njegovi: Komu si enak v velikosti svoji?

31:3  Glej, Asur je bil ceder na Libanonu, z lepimi vejami, košat za senco in silno visok, in vrh njegov je segal med oblake.

31:4  Vode so storile, da se je tako povzpel, globočina, da je visoko vzrastel: reke njene so tekle povsod okoli njegovih korenin in potoke svoje je izlivala do vseh dreves na polju.

31:5  Zato je vzrastel više nego vsa drevesa na polju in mladike njegove so se pomnožile ter veje njegove podaljšale vsled obilnih vod, ko se je razširjal.

31:6  Vsi ptiči nebeški so gnezdili v njegovih vejah in vse zverine poljske so rodile pod njegovimi mladikami, in v senci njegovi so prebivali vsi veliki narodi.

31:7  In bil je prelep v velikosti svoji in ker je imel široko raztegnjene odrastke: kajti korenine njegove so bile ob obilih vodah.

31:8  Cedre na vrtu Božjem ga niso nadkriljevale, ciprese se niso mogle enačiti z vejami njegovimi in javori niso bili kakor mladike njegove; nobeno drevo na vrtu Božjem mu ni bilo enako v lepoti.

31:9  Lepega sem ga naredil z množino odrastkov njegovih; in zavidala so mu vsa drevesa edenska, ki so bila na vrtu Božjem.

31:10  Zato je tako rekel Gospod Jehova: Ker si tako visoko vzrastel – da, vrh je iztezal tja med oblake in srce njegovo se je prevzelo zaradi visokosti njegove:

31:11  zato ga dam v pest mogočniku med narodi, naj le ravna ž njim, kakor hoče; zaradi brezbožnosti njegove sem ga zavrgel.

31:12  In tujci, silovitniki med narodi, so ga posekali ter vrgli na tla: njegovi odrastki so popadali po gorah in po vseh dolinah in veje njegove so se polomile in obležale po vseh globinah dežele; in vsa zemeljska ljudstva so šla izpod sence njegove in se niso več zanj zmenila;

31:13  na podrti trup njegov so sedli vsi ptiči nebeški in po vejah njegovih čepé vse zverine zemlje:

31:14  da naj se ne povzdiguje nobeno drevo ob vodah zaradi visokosti svoje ter ne izteza vrha tja med oblake, da se tudi njih mogočneži ne zanašajo nase zaradi visokosti svoje, ker vsi pijejo vodo; zakaj vsi so izročeni smrti v spodnje kraje zemlje, sredi med sinove človeške, k njim, ki se pogrezajo v jamo.

31:15  Tako pravi Gospod Jehova: V dan, ko je šel doli v pekel, sem napravil žalovanje; zagrnil sem globočino zaradi njega in ustavil njene reke, in velike vode so se zajezile; Libanonu pa sem velel žalovati po njem, in zaradi njega so omedlevala vsa drevesa na polju.

31:16  Storil sem, da so se od hrupa njegovega padca tresli narodi, ko sem ga pahnil doli v pekel k njim, ki so se pogreznili v jamo. In potolažila so se vsa drevesa Božja, vsa izbrana in najboljša drevesa libanonska, vsa, ki jih namaka voda, v spodnjih krajih zemlje.

31:17  Tudi ona so šla ž njim doli v pekel k pobitim od meča, ki so kot njegovi pomočniki sedeli v senci njegovi med narodi.

31:18  Komu si enak v taki slavi in velikosti med drevesi edenskimi? A pahnjen boš z drevesi edenskimi v spodnje kraje zemlje, med neobrezanci boš ležal ž njimi, ki so pobiti z mečem. To je Faraon in vsa množica njegova, govori Gospod Jehova.

Chapter 32

32:1  In zgodilo se je v dvanajstem letu, prvi dan dvanajstega meseca, da mi pride beseda Gospodova, govoreč:

32:2  Sin človečji, zapoj žalostinko nad Faraonom, kraljem egiptovskim, in mu reci: Mlademu levu med narodi si bil podoben; ali bil si kakor zmaj v morju in drl si po svojih rekah in motil vode z nogami svojimi in razrival njih reke.

32:3  Tako pravi Gospod Jehova: Zato razpnem mrežo svojo nad teboj v zboru mnogih narodov, in izvlečejo te z mojim sakom.

32:4  In potegnem te na suho, vržem te na površje polja, in vse ptice nebeške posadim nate in zverine vse zemlje se bodo sitile od tebe.

32:5  In razmečem meso tvoje po gorah ter doline napolnim z mrlino tvojo.

32:6  In deželo namočim tja do hribov z rekami krvi tvoje, in globine bodo napolnjene s teboj.

32:7  In ko te ugasnem, zagrnem nebo in otemnim zvezde njegove; solnce pokrijem z oblaki in luna ne bo svetila.

32:8  Vse sveteče luči na nebu storim nad tabo črne in temo spravim nad deželo tvojo, govori Gospod Jehova.

32:9  In užalostim mnogih ljudstev srce, ko razglasim padec tvoj med narodi po deželah, ki jih nisi poznal.

32:10  In storim, da bo veliko ljudstev strmelo nad teboj, in njih kralji bodo silno prestrašeni zavoljo tebe, ko zavihtim meč svoj pred njimi; in trepetali bodo vsak trenotek, vsakdo za življenje svoje, v dan padca tvojega.

32:11  Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Pride nadte kralja babilonskega meč.

32:12  Storim, da pade množica tvoja pod meči junakov, ki so vsi najbolj silovitni med narodi; in pokončajo napuh Egipta, in vsa množica njegova bo zatrta.

32:13  Pogubim tudi vso živino njegovo ob mnogih vodah, da jih ne bo več motila noga človeška, ne kalil parkelj živalski.

32:14  Tedaj storim, da se njih vode učistijo ter njih reke poteko kakor olje, govori Gospod Jehova.

32:15  Ko opustošim deželo Egiptovsko, ko izpraznim deželo vsega, česar je bila polna, ko udarim vse prebivalce njene, tedaj spoznajo, da sem jaz Gospod.

32:16  To je žalostinka in s to bodo žalovali; hčere narodov jo bodo žalujoč pele; žalujoč jo bodo pele nad Egiptom in nad vso množico njegovo, govori Gospod Jehova.

32:17  In zgodilo se je v dvanajstem letu, petnajsti dan meseca, da mi pride beseda Gospodova, govoreč:

32:18  Sin človečji, žaluj nad množico egiptovsko in pahni jo doli, njo in hčere slavnih narodov, v spodnje kraje zemlje k tistim, ki so padli v jamo.

32:19  Koga nadkriljuješ v milini? Doli stópi in lezi z neobrezanci!

32:20  Padejo naj sredi pobitih z mečem! Meč je že izročen; privlecite sem Egipt in vso množico njegovo!

32:21  Mogočni izmed junakov bodo govorili o njem izsredi pekla s pomočniki njegovimi vred. Padli so doli, tam leže tisti neobrezanci, pobiti z mečem!

32:22  Tam je Asur in ves zbor njegov; okoli njega njih grobi: vsi ti so pobiti, padli so pod mečem.

32:23  Grobi njegovi so v najglobočji jami in zbor njegov je okrog groba njegovega. Vsi so pobiti, padli so pod mečem, ki so strah napravljali v deželi živečih.

32:24  Tam je Elam in vsa množica njegova okoli njegovega groba. Ti vsi so pobiti, padli so pod mečem, ki so neobrezani šli doli v spodnje kraje zemlje, ki so strah napravljali v deželi živečih; in nosijo sramoto svojo ž njimi, ki so šli doli v jamo.

32:25  Sredi med pobitimi so mu napravili ležišče z vso množico njegovo; okoli njega so njih grobi; vsi ti, neobrezani, so z mečem pobiti. Ker so strah delali v deželi živečih, nosijo sramoto svojo ž njimi, ki so šli doli v jamo. Sredi med pobite je položen.

32:26  Tam je Mesek, Tubal in vsa množica njegova; okoli njega so njih grobi. Vsi ti, neobrezani, so z mečem pobiti, ker so strah delali v deželi živečih.

32:27  In ne leže pri junakih, ki so padli v starodavnih časih, ki so šli doli v pekel z bojnim orožjem in so jim položili pod glave njih meče; a njih krivice so nad njih kostmi, kajti v strah so bili ti junaki v deželi živečih.

32:28  Tudi ti, Egipt, bodeš strt sredi neobrezancev, in ležal boš ž njimi, ki so pobiti z mečem.

32:29  Tam je Edom, kralji njegovi in vsi knezi njegovi, ki so bili vkljub svoji hrabrosti položeni k pobitim z mečem; pri neobrezancih leže, pri njih, ki so šli doli v jamo.

32:30  Tam so vsi knezi od severa in vsi Sidonci, ki so stopili doli k pobitim; osramočeni so vkljub grozi, ki je šla pred njih močjo, in leže neobrezani pri pobitih z mečem ter nosijo sramoto svojo ž njimi, ki so šli doli v jamo.

32:31  Faraon jih bo videl in se potolaži nad vso množico svojo. Z mečem pobita sta Faraon in vsa vojska njegova, govori Gospod Jehova.

32:32  Zakaj dopustil sem, da se je strah njegov razširjal v deželi živečih; ali položen bo sredi neobrezancev k pobitim od meča Faraon in vsa množica njegova, govori Gospod Jehova.

Chapter 33

33:1  In prišla mi je beseda Gospodova, govoreč:

33:2  Sin človečji, govori ljudstva svojega sinovom ter jim reci: Če pošljem meč nad deželo, ljudstvo dežele pa vzame koga izmed sebe in ga sebi postavi za čuvaja;

33:3  in če ta, videč meč prihajati nad deželo, zatrobenta in posvari ljudstvo:

33:4  kdorkoli bi slišal trobente glas, a se ne bi dal posvariti, njega pobere prišli meč, in njegova kri bodi na glavi njegovi.

33:5  Glas trobente je slišal, pa se ni dal posvariti: njega kri bodi nad njim samim; kajti ko bi bil sprejel posvarilo bi si otel dušo.

33:6  Ako pa čuvaj vidi meč prihajati, a ne zatrobenta in ljudstvo ne bo posvarjeno, meč pa pride ter pobere koga izmed njih: ta bo vzet v krivici svoji, ali kri njegovo bom zahteval iz roke čuvajeve.

33:7  Tebe torej, sin človečji, sem postavil hiši Izraelovi za čuvaja, da bi jih, čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu.

33:8  Ako rečem brezbožnemu: Brezbožnik, moraš umreti! ti pa ne govoriš, da bi posvaril in odvrnil brezbožnega s poti njegove: tedaj umrje on, brezbožnik, zaradi krivice svoje, ali kri njegovo bom zahteval iz tvoje roke.

33:9  Ako pa posvariš brezbožnega zavoljo poti njegove, da naj se obrne od nje, pa se ne obrne od poti svoje, on umrje zavoljo krivice svoje, ti pa si otel dušo svojo.

33:10  Ti torej, sin človečji, govóri družini Izraelovi: Tako govorite in pravite: Prestopki naši in grehi naši leže na nas, in mi ginemo v njih; kako bi neki mogli živeti?

33:11  Reci jim: Kakor res živim, govori Gospod Jehova, nikakor mi ni po volji smrt brezbožnikova, temuč da se brezbožnik obrne od svojega pota in živi. Obrnite se, obrnite se od hudobnih potov svojih! ker čemu bi hoteli mreti, o družina Izraelova?

33:12  Ti pa, sin človečji, govori ljudstva svojega sinovom: Pravičnost pravičnega ga ne reši v dan, ko se pregreši; in vsled krivičnosti svoje ne pade brezbožnik v dan, ko se izpreobrne od krivičnosti; pravični pa ne bo mogel živeti po pravičnosti svoji v dan, ko bo grešil.

33:13  Ko rečem pravičnemu, da bo gotovo živel, pa se zanaša na pravičnost svojo in počenja krivičnost: tedaj se ne bo spominjalo nobeno iz pravičnih del njegovih, temuč zaradi krivičnosti svoje, ki jo je storil, mora umreti.

33:14  Ako pa rečem brezbožnemu: Moraš umreti! in se izpreobrne od greha svojega in streže pravici in pravičnosti,

33:15  tako da povrne zastavo, kar je po sili vzel, prinese nazaj, ravna po postavah življenja, ne delajoč nič krivičnega; gotovo bo živel, ne umrje;

33:16  nobeden iz grehov njegovih, ki jih je zagrešil, se mu ne bo spominjal; pravici in pravičnosti je stregel: gotovo bo živel.

33:17  Toda ljudstva tvojega sinovi pravijo: Ni ravna pot Gospodova! ko vendar njih pot ni ravna.

33:18  Ko se odvrne pravični od pravičnosti svoje in počenja krivičnost, umrje zategadelj.

33:19  In ko se odvrne brezbožni od krivičnosti svoje in streže pravici in pravičnosti, bo živel zaradi tega.

33:20  A vi vendar pravite: Ni ravna pot Gospodova. Vsakega izmed vas bom sodil po potih njegovih, o družina Izraelova!

33:21  In zgodilo se je v dvanajstem letu našega ujetništva, peti dan desetega meseca, da pride k meni ubežnik iz Jeruzalema in reče: Mesto je premagano!

33:22  Gospodova roka pa je prišla nadme zvečer, preden je ubežnik prišel; in odprl mi je usta, dokler ni prišel oni k meni zjutraj, in tako so bila usta moja odprta in nisem več molčal.

33:23  In pride mi beseda Gospodova, govoreč:

33:24  Sin človečji, prebivalci tistih razvalin po zemlji Izraelovi govore in pravijo: Abraham je bil edinec in je dobil to deželo v posest; nas je pa veliko, nam je dežela dana v posest.

33:25  Zatorej jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Jeste meso s krvjo in obračate oči h grdim malikom svojim ter prelivate kri, in vi naj bi posedli deželo?

33:26  Zanašate se na svoj meč, gnusobe počenjate in oskrunjate ženo drug drugemu, in vi naj bi posedli deželo?

33:27  Tole jim povej: Tako pravi Gospod Jehova: Kakor res živim, kateri bivajo v razvalinah, padejo pod mečem; in kdor je na polju, tega dam divjim zverinam v žrtje, in kateri so v trdnjavah in votlinah, pomrjejo za kugo.

33:28  In storim deželo v puščavo in pustinjo, da preneha napuh moči njene; in opustošene bodo gore Izraelove, da nihče ne bo hodil po njih.

33:29  Tedaj spoznajo, da sem jaz Gospod, ko storim deželo v puščavo in pustinjo zaradi vseh njih gnusob, ki so jih počenjali.

33:30  Kar se pa tiče tebe, sin človečji, ljudstva tvojega sinovi se pogovarjajo o tebi ob zidovih in med hišnimi vrati in drug pravi drugemu, brat bratu: Pojdiva vendar in poslušajva, kakšna je beseda, ki prihaja od Gospoda.

33:31  In hodijo k tebi, kakor ko se ljudstvo shaja, in sedé pred teboj kakor ljudstvo moje in poslušajo besede tvoje, pa ne delajo po njih; kajti ljubeznivo govore s svojimi usti, njih srce se pa žene za njih dobičkom.

33:32  In glej, ti si jim kakor pesem o ljubezni, kakor če kdo zna lepo peti in sladko gosti: poslušajo besede tvoje, a ne delajo po njih.

33:33  In kadar pride to (glej, že prihaja!), tedaj spoznajo, da je bil prorok med njimi.

Chapter 34

34:1  In prišla mi je beseda Gospodova, govoreč:

34:2  Sin človečji, prorokuj zoper pastirje Izraelove, prorokuj in reci tistim pastirjem: Tako pravi Gospod Jehova: Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe! Ni li pastirjem pasti črede?

34:3  Vi pa jeste tolstino ter se oblačite z volno, pitance koljete; črede ne pasete.

34:4  Slabotnih niste krepčali, bolnih niste zdravili, ranjenih niste obvezovali; njih, ki so zašle, niste nazaj pripeljavali; kar je bilo izgubljenega, niste iskali, temuč trdo in nemilo ste jim gospodovali.

34:5  In ovce so se razkropile, ker jim ni bilo pastirja, in so postale za jed vsem zverinam na polju, in bile so razkropljene.

34:6  Moje ovce tavajo po vseh gorah in po vseh visokih hribih, in po vsem površju zemlje so razkropljene ovce moje, in ni ga, ki bi po njih vprašal ali jih iskal.

34:7  Zatorej, pastirji, čujte besedo Gospodovo!

34:8  Kakor res živim, govori Gospod Jehova: Zato ker so bile moje ovce izročene plenjenju in ker so bile v jed vsem zverinam na polju, kajti ni bilo pastirja in moji pastirji ne vprašujejo po ovcah mojih, marveč pasejo sami sebe, a ne pasejo ovac mojih:

34:9  zato, pastirji, čujte besedo Gospodovo:

34:10  Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tiste pastirje in zahteval bom ovce iz njih rok in jih odstavim, da ne bodo več pasli ovac, tudi ne bodo več pasli sami sebe, in otmem ovce svoje iz njih grla, da jim ne bodo več v užitek.

34:11  Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sam, jaz poiščem ovce svoje in jih vzamem v svojo skrb.

34:12  Kakor pastir skrbi za ovce svoje v dan, kadar je med razkropljenimi ovcami svojimi, tako bom skrbel za ovce svoje in jih otmem iz vseh krajev, kamor so se porazgubile oblačnega in temnega dne.

34:13  In pripeljem jih izmed ljudstev ter jih zberem po deželah in jih privedem v njih zemljo ter jih bom pasel po gorah Izraelovih, po dolinah in ob vseh selih dežele.

34:14  Na dobri paši jih bom pasel in po visokih gorah Izraelovih bodo njih pašniki; tam, na gorah Izraelovih, bodo ležale v pokojnih stanih in uživale tolsto pašo.

34:15  Jaz sam bom pasel ovce svoje in jaz jih vodil počivat, govori Gospod Jehova.

34:16  Izgubljene poiščem, razgnane pripeljem nazaj, ranjene obvežem in bolne pokrepčam; kar je pa debelo in močno zatrem; pasel jih bom, kakor je prav.

34:17  Vi torej, črede moje – tako pravi Gospod Jehova: Glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli.

34:18  Je li vam malo, da najboljšo pašo popasete, treba li, da še poteptate ostanke paše? malo li, da pijete čisto vodo, da še kalite ostanek z nogami?

34:19  In mojim ovcam bodi za pašo, kar ste poteptali, in v pijačo, kar ste skalili z nogami svojimi?

34:20  Zato pravi tako Gospod Jehova: Glejte, jaz sam bom sodil med debelimi in medlimi ovcami.

34:21  Zato ker z boki in ramami odrivate in z rogovi bodete vse slabotne, dokler jih ne razkropite:

34:22  zato rešim ovce svoje, da vam ne bodo več v plen; in sodil bom med ovco in ovco.

34:23  in obudim jim Pastirja edinega, ki naj jih pase, hlapca svojega Davida: ta jih bo pasel in jim bode pastir.

34:24  In jaz, Jehova, jim bodem Bog in hlapec moj David bode knez sredi njih. Jaz, Gospod, sem govoril.

34:25  In sklenem ž njimi zavezo miru in iztrebim hude zveri iz dežele, da bodo varno prebivale v puščavi in spale v gozdih.

34:26  In storim nje in kar je okoli hriba mojega v blagoslov in dam, da bo dež prihajal ob svojem času, dež blagoslova bode.

34:27  In drevje na polju bo rodilo sad svoj in zemlja bo dajala prirastke svoje, in varni bodo v svoji zemlji. In spoznajo, da sem jaz Gospod, ko zlomim palice njih jarma ter jih otmem iz roke tistih, ki so si jih usužnjili.

34:28  In ne bodo več v plen poganom, tudi zveri zemlje jih ne bodo žrle, ampak varno bodo prebivali in nihče jih ne bo plašil.

34:29  In obudim jim saditev v sloveče ime, in ne bo jih več morila lakota v deželi, tudi ne bodo več trpeli zasramovanja narodov.

34:30  In spoznajo, da sem jaz Gospod, njih Bog, ž njimi ter da so oni, hiša Izraelova, moje ljudstvo, govori Gospod Jehova.

34:31  Ve pa, črede moje, ovce paše moje, ste ljudje, in jaz sem Bog vaš, govori Gospod Jehova.

Chapter 35

35:1  Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

35:2  Sin človečji, obrni obličje proti gori Seiru in prorokuj zoper njo

35:3  ter ji reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o gora Seir, in iztegnem roko svojo nadte in te storim v puščavo in pustinjo.

35:4  Mesta tvoja naredim pusta in sama boš opustošena. In spoznaš, da sem jaz Gospod.

35:5  Ker si neprestano gojila sovraštvo in izročila sinove Izraelove oblasti meča ob času njih stiske, ob času zadnje krivice:

35:6  zato, kakor res živim, govori Gospod Jehova, te naredim v kri, in kri te bo preganjala; ker nisi sovražila krvi, te bo kri preganjala.

35:7  Naredim torej goro Seir v samoto in pustinjo in potrebim ž nje njega, ki prihaja, in njega, ki odhaja.

35:8  In gore Edomove napolnim s pobitimi njegovimi; na hribih tvojih in po tvojih dolinah in globinah popadajo pomorjeni z mečem.

35:9  V večne pustinje te naredim, in v mestih tvojih se ne bo več prebivalo. In spoznate, da sem jaz Gospod.

35:10  Ker si rekel: Moja bodeta ta dva naroda in ti dve deželi, in vzemimo si to v posest, čeprav je bil Gospod tam:

35:11  zato, kakor resnično živim, govori Gospod Jehova, bom ravnal po jezi in zavisti tvoji, ki si jo izkazal proti njima vsled sovraštva svojega; in storim, da me spoznajo, kadar te bom sodil.

35:12  In zveš, da sem jaz, Gospod, slišal vse sramotitve, ki si jih govoril zoper gore Izraelove, rekoč: Opustošene so, nam so dane v požrtje.

35:13  In veličali ste se proti meni z usti svojimi ter množili zoper mene besede svoje; jaz sem slišal.

35:14  Tako pravi Gospod Jehova: Kadar se bo vsa zemlja veselila, ti pripravim opustošenje.

35:15  Kakor si se veselila dedne posesti doma Izraelovega, ker je bila opustošena, prav tako storim tebi: puščava postaneš, o gora Seir, in ves Edom sploh! In spoznajo, da sem jaz Gospod.

Chapter 36

36:1  Ti pa, sin človečji, prorokuj o gorah Izraelovih in reci: Gore Izraelove, čujte besedo Gospodovo!

36:2  Tako pravi Gospod Jehova: Ker govori sovražnik o vas: Aha! In: Te večne višave nam so dane v posest!

36:3  zato prorokuj in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Zato, prav zato, ker so vas pustošili in požirali od vseh strani, da postanete posest ostanku poganskih narodov, in ste prišle v govorico jezikom in v slab glas pri ljudeh:

36:4  zato, o gore Izraelove, čujte besedo Gospoda Jehove: Tako pravi Gospod Jehova goram in hribom, globinam in dolinam, pustim razvalinam in mestom zapuščenim, ki so postala plen in zasmeh ostanku poganskih narodov, ki so okoli:

36:5  zatorej pravi tako Gospod Jehova: Resnično, v ognju gorečnosti svoje sem govoril zoper ostanek tistih narodov in zoper ves Edom, ki so določili deželo mojo sebi v posest z vso radostjo svojega srca in z vsem zaničevanjem duše, da bi jo izpraznili in oplenili.

36:6  Zato prorokuj o zemlji Izraelovi in reci goram in hribom, globinam in dolinam: Tako pravi Gospod Jehova: Glejte, v gorečnosti svoji in v jezi svoji sem govoril, ker ste trpeli zasrambo poganov.

36:7  Zato pravi tako Gospod Jehova: Jaz sem povzdignil roko svojo, rekoč: Gotovo morajo pogani, ki so okoli vas, trpeti zasrambo svojo!

36:8  Ali ve, gore Izraelove, poganjajte svoje mladike in rodite svoj sad ljudstvu mojemu, Izraelu, kajti blizu so, da pridejo.

36:9  Zakaj, glejte, jaz sem za vas in se obrnem k vam, da vas bodo obdelovali in obsevali.

36:10  In pomnožim na vas ljudi, vso družino Izraelovo, vso vkup; in v mestih se bo prebivalo in razvaline se bodo nanovo sezidale.

36:11  In pomnožim na vas ljudi in živino, in bodo se množili ter bodo rodovitni, in storim, da boste naseljene kakor v prejšnjih vaših časih, in obsujem vas z dobrotami bolj nego v vašem začetku. In spoznate, da sem jaz Gospod.

36:12  In storim, da bodo ljudje, ljudstvo moje Izraelovo, po vas hodili in vas imeli v lasti, in bodete jim v dediščino ter jih nikdar več ne napravite brez zaroda.

36:13  Tako pravi Gospod Jehova: Zato ker vam pravijo: Ti, dežela, žreš ljudi in pripravljaš narod svoj ob otroke –

36:14  zato ne boš več žrla ljudi, tudi ne pripravljala ob otroke naroda svojega, govori Gospod Jehova.

36:15  Tudi ti ne dam več slišati zasrambe poganov in roganja ljudstev ne boš več trpela in naroda svojega ne boš več spravljala v spotiko.

36:16  Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

36:17  Sin človečji, ko je prebivala družina Izraelova v svoji deželi, so jo ognušali s svojimi dejanjem in ravnanjem; njih dejanje je bilo pred menoj kakor nečistost žene v nje bolezni.

36:18  Zato sem izlil jezo svojo nadnje zavoljo krvi, ki so jo prelili v deželi, in ker so jo ognusili z grdimi maliki svojimi.

36:19  In razkropil sem jih med narode in bili so raztreseni po deželah: po njih dejanju in ravnanju sem jih sodil.

36:20  In ko so prišli k narodom, kamorkoli so dospeli, so oskrunili ime svetosti moje, ker se je pravilo o njih: Ljudstvo Gospodovo je in iz dežele njegove so prišli.

36:21  A meni se smili imena svetosti moje, ki ga je oskrunila družina Izraelova, kamorkoli so prišli.

36:22  Zato govóri družini Izraelovi: Tako pravi Gospod Jehova: Ne storim tega zaradi vas, o družina Izraelova, marveč zaradi imena svetosti svoje, ki ste ga oskrunili med narodi, kamorkoli ste prišli.

36:23  Posvetim zopet svoje veliko ime, ki je bilo oskrunjeno med narodi, ki ste ga vi oskrunili sredi njih. In spoznajo narodi, da sem jaz Gospod, govori Gospod Jehova, ko se izkažem svetega na vas pred njih očmi.

36:24  Vzamem vas namreč izmed narodov in vas zberem iz vseh dežel in pripeljem v deželo vašo.

36:25  In pokropim vas s čisto vodo, da bodete čisti: vseh nečistot vaših in vseh grdih malikov vaših vas očistim.

36:26  In dam vam novo srce in novega duha denem v vas, in vzamem kameneno srce iz telesa vašega in dam vam meseno srce.

36:27  In vdahnem v vas duha svojega in storim, da boste živeli po mojih postavah ter hranili in izpolnjevali sodbe moje.

36:28  In prebivali boste v deželi, ki sem jo dal očetom vašim, in bodete mi ljudstvo in jaz vam bodem Bog.

36:29  In oprostim vas vseh nečistosti vaših; in pokličem žita, ter ga razmnožim, in lakote vam več ne naložim.

36:30  Tudi pomnožim sad dreves in pridelke polja, da bi vas ne zadel več posmeh med narodi zavoljo lakote.

36:31  Tedaj se spomnite hudobnih potov in dejanj svojih, ki niso bila dobra, in sami sebi se boste studili zavoljo krivic in gnusob svojih.

36:32  Ne zaradi vas storim to, pravi Gospod Jehova, pomnite to! sramujte se in rdečica naj vas oblije zavoljo dejanj vaših, o družina Izraelova!

36:33  Tako pravi Gospod Jehova: Tisti dan, ko vas očistim vseh krivic vaših, storim, da se bo prebivalo v mestih vaših in se bodo nanovo sezidale razvaline.

36:34  In dežela, ki je bila opustošena, se bo obdelovala; ne bo več puščava pred očmi slehernega, ki gre mimo.

36:35  In bodo pravili: Ta dežela, ki je bila opustošena, je postala kakor vrt v Edenu, in opustošena in zapuščena in porušena mesta so utrjena ter prebivajo v njih.

36:36  Tedaj spoznajo narodi, ki preostanejo okoli vas, da jaz, Gospod, gradim, kar je porušeno, in obsajam, kar je opustošeno. Jaz, Gospod, sem govoril, jaz tudi storim to.

36:37  Tako pravi Gospod Jehova: Tudi še v tem se dam izprositi družini Izraelovi, da jim to izpolnim: Pomnožil jih bom z ljudmi kakor čredo.

36:38  Kakor sveta čreda, kakor čreda Jeruzalema ob njegovih praznikih, tako bodo mesta, prej opustošena, polna čred ljudi. In spoznajo, da sem jaz Gospod.

Chapter 37

37:1  Roka Gospodova je bila nad menoj, in peljal me je ven v duhu Gospodovem in me je postavil sredi doline, in ta je bila polna kosti.

37:2  In mi je velel iti mimo njih kroginkrog; in glej, bilo jih je silno veliko po dolini, in glej, bile so silno usehle.

37:3  In mi reče: Sin človečji, bodo li te kosti oživele? In odgovorim: Gospod Jehova, ti veš!

37:4  Tedaj mi veli: Prorokuj nad temi kostmi in jim reci: O kosti usehle, čujte besedo Gospodovo!

37:5  Tako pravi Gospod Jehova tem kostem: Glejte, jaz pošljem duha v vas, da oživite.

37:6  S kitami vas obložim in storim, da zraste meso na vas, in s kožo vas odenem ter dam duha v vas, in oživite. In spoznate, da sem jaz Gospod.

37:7  In prorokoval sem, kakor mi je bilo ukazano. In nastane šumenje, ko prorokujem, in glej, gibanje: kosti rinejo k sebi, kost h kosti svoji.

37:8  In gledam, in glej: kite so bile na njih in meso je zraslo in koža jih je odela povrhu; ali duha ni bilo v njih.

37:9  Tedaj mi veli: Prorokuj duhu, prorokuj, sin človečji, in reci duhu: Tako pravi Gospod Jehova: Od štirih vetrov pridi, o duh, in dihni v te pobite, da ožive!

37:10  In prorokoval sem, kakor mi je ukazal; in prišel je duh vanje. In oživele so in stopile pokonci – prav silno velika vojska.

37:11  In mi reče: Sin človečji, te kosti so vsa družina Izraelova. Glej, oni govore: Kosti naše so usehle in upanje naše je izginilo; izgubljeni smo!

37:12  Zato prorokuj in jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glejte, jaz odprem grobe vaše in vas, ljudstvo svoje, izpeljem iz grobov vaših in vas privedem v zemljo Izraelovo.

37:13  In spoznate, da sem jaz Gospod, kadar odprem grobe vaše ter vas izpeljem iz grobov vaših, ljudstvo svoje.

37:14  In dam duha svojega v vas, da živite, in vas naselim v vaši zemlji. In zvedeli boste, da sem jaz Gospod rekel in izvršil to, govori Gospod.

37:15  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

37:16  In ti, sin človečji, si vzemi les ter zapiši nanj: Judi in sinovom Izraelovim, tovarišem njegovim. In vzemi drug les in zapiši nanj: Jožefu, les Efraimov in vse družine Izraelove, tovarišev njegovih.

37:17  In ju združi drug z drugim, sebi v eno drevo, da bodeta zedinjena v roki tvoji.

37:18  In kadar te ogovore ljudstva tvojega sinovi, rekoč: Ali nam ne naznaniš, kaj ti pomeni to?

37:19  jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glejte, jaz vzamem les Jožefov, ki je v roki Efraimovi, in rodove Izraelove, tovariše njegove, in jih pridenem njemu, lesu Judovemu, in jih storim v eno drevo, da bodo zedinjeni v roki moji.

37:20  Lesova pa, na katera si pisal, imej v roki pred njih očmi.

37:21  In jim govori: Tako pravi Gospod Jehova: Glejte, jaz vzamem sinove Izraelove izmed narodov, kamorkoli so prišli, in jih zberem z vseh strani ter jih pripeljem v njih zemljo

37:22  in jih združim v eno ljudstvo v deželi, na gorah Izraelovih in en kralj bo vsem kraljeval in ne bodo več v dva naroda in se ne bodo delili več v dve kraljestvi.

37:23  Tudi se ne bodo več oskrunjali z grdimi maliki in z ostudami svojimi, ne s katerokoli iz pregreh svojih; in rešim jih iz vseh prebivališč, v katerih so grešili, ter jih očistim: in bodo mi ljudstvo in jaz jim bodem Bog.

37:24  In moj hlapec David bode kralj nad njimi in vsem bode eden pastir; in živeli bodo po sodbah mojih in postave moje bodo hranili in jih izpolnjevali.

37:25  In prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal Jakobu, hlapcu svojemu, ki so v njej prebivali očetje vaši; in domovali bodo v njej oni, njih sinovi in njih sinov otroci vekomaj; in moj hlapec David jim bode knez na veke.

37:26  In sklenem ž njimi zavezo miru, večna zaveza jim bode, in jih naselim ter jim pomnožim in postavim svetišče svoje v njih sredi na vekomaj.

37:27  In prebivališče moje bode nad njimi, in bodem jim Bog in oni mi bodo ljudstvo.

37:28  In narodi spoznajo, da sem jaz Gospod, ki posvečujem Izraela, ko bode svetišče moje v njih sredi na vekomaj.

Chapter 38

38:1  In beseda Gospodova mi je prišla, govoreč:

38:2  Sin človečji, obrni obličje proti Gogu v deželi Magogovi, knezu v Rosu, Meseku in Tubalu, ter prorokuj zoper njega

38:3  in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o Gog, knez v Rosu, Meseku in Tubalu.

38:4  In vodil te bom in ti dejal obroček v čeljusti; in popeljem te ven in vso vojsko tvojo, konje in konjike, vse sijajno oblečene, veliko krdelo z majhnimi in velikimi ščiti, ki vsi znajo sukati meč;

38:5  Perzijce, Etiopce in Puta ž njimi, vse s ščiti in čeladami;

38:6  Gomerja in vse trume njegove, družino Togarmovo na najskrajnejšem severu in vse trume njegove: mnogo ljudstev bode s teboj.

38:7  Bodi pripravljen in pripravi si vse, ti in vsa krdela tvoja, ki so se zbrala k tebi, in bodi jim načelnik!

38:8  Čez veliko dni boš obiskan; v poslednjih letih prideš v deželo, katere ljudstvo, zbrano iz mnogih ljudstev, se je rešilo meča, na gore Izraelove, ki so bile vedno opustošene; ali odpeljano je izmed ljudstev, in varno prebivajo vsi, kar jih je.

38:9  In pojdeš gori, pridreviš kakor nevihta, bodeš kakor oblak, da pokriješ deželo, ti in vse trume tvoje in mnogo ljudstev s teboj.

38:10  Tako pravi Gospod Jehova: In zgodi se tisti dan, da boš preudarjal v srcu svojem in snoval hude naklepe,

38:11  ter porečeš: Pojdem gori v deželo z neobzidanimi vasmi, planem na pokojne, ki brezskrbno prebivajo vsi, ki stanujejo brez zidov in nimajo zapahov, ne vrat:

38:12  da zgrabiš rop in dobiš plen, da roko nameriš zoper razvaline, ki so jih zopet obljudili, in zoper ljudstvo, ki je zbrano izmed narodov, ki si je pridobilo blaga in imovine, ki prebiva v sredini zemlje.

38:13  Saba in Dedan in trgovci iz Tarsisa in vsi njih mogočniki ti porečejo: Prihajaš, da pograbiš rop? si li zbral krdela svoja, da vzameš plen? da odneseš srebro in zlato, pobereš blago in imovino, da dobiš velik plen?

38:14  Zatorej, sin človečji, prorokuj in reci Gogu: Tako pravi Gospod Jehova: Tisti dan, ko bo ljudstvo moje brezskrbno prebivalo, ne zveš li tega?

38:15  In prideš iz svojega kraja, od najskrajnejšega severa, ti in mnoga ljudstva s teboj, na konjih jezdeč vsi, veliko krdelo in mnogoštevilna vojska.

38:16  In pojdeš gori zoper ljudstvo moje, Izraela, kakor oblak, da pokriješ deželo. V poslednjih dneh se zgodi, da te pripeljem zoper deželo svojo, da bi me spoznali narodi, ko se izkažem svetega nad teboj, o Gog, pred njih očmi.

38:17  Tako pravi Gospod Jehova: Nisi li tisti, o katerem sem govoril v nekdanjih časih po služabnikih svojih, prorokih Izraelovih, ki so prorokovali v onih časih po mnoga leta, da te pripeljem zoper nje?

38:18  Zgodi se pa tisti dan, v dan, ko pride Gog v zemljo Izraelovo, govori Gospod Jehova, da vzplamti togota moja v srdu mojem.

38:19  Kajti v gorečnosti svoji, v ognju srda svojega sem govoril: Res, tisti dan pride velik potres na zemljo Izraelovo!

38:20  In trepetale bodo pred obličjem mojim ribe v morju in ptice nebeške in zveri na polju in vsa laznina, ki se giblje na zemlji, in vsi ljudje, kar jih je na površju zemlje; in gore se razvalein strme višave popadajo in vsak zid se poruši.

38:21  In pokličem meč zoper njega na vse gore svoje, govori Gospod Jehova; vsakterega meč bo obrnjen proti bratu njegovemu.

38:22  In izvršim sodbo nad njim s kugo in s krvjo; in poplavljajočo ploho in točo, ogenj in žveplo bom dežil na njega in na trume njegove in na narode mnoge, ki so ž njim.

38:23  In izkažem se velikega in svetega ter se dam spoznati očem mnogih narodov. In vedeli bodo, da sem jaz Gospod.

Chapter 39

39:1  Ti pa, sin človečji, prorokuj zoper Goga in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o Gog, knez v Rosu, Meseku in Tubalu.

39:2  In vodil te bom in te pripeljal in naredim, da prideš od najskrajnejšega severa, in te privedem na gore Izraelove;

39:3  in izbijem ti lok iz leve roke ter storim, da padejo pšice iz desnice tvoje.

39:4  Na gorah Izraelovih padeš ti in vse trume tvoje in vsa ljudstva, ki so s teboj; dam te v žrtje ropnim pticam, okriljencem vsake vrste in poljskim zverinam.

39:5  Na širnem polju padeš, kajti jaz sem to rekel, govori Gospod Jehova.

39:6  In pošljem ogenj nad Magoga in nad nje, ki prebivajo varno v primorjih. In spoznajo, da sem jaz Gospod.

39:7  In znano storim ime svetosti svoje med ljudstvom svojim, Izraelom, in ne dopustim, da bi se dalje onesvečevalo ime svetosti moje. In narodi spoznajo, da sem jaz Gospod, Sveti v Izraelu.

39:8  Glej, prihaja in zgodi se to, govori Gospod Jehova; to je dan, ki sem o njem govoril.

39:9  In prebivalci v mestih Izraelovih pridejo ven in zanetijo ogenj. In kurili bodo z orožjem in s ščiti malimi in velikimi, z loki in pšicami in s kiji in sulicami, in sedem let jih bodo žgali;

39:10  da jim ne bo treba hoditi po drva na polje, ne jih po gozdih sekati, zakaj z orožjem bodo netili ogenj. In ropali bodo nje, katerim so bili v rop, in plenili bodo svoje plenitelje, govori Gospod Jehova.

39:11  In zgodi se tisti dan, da dam Gogu kraj, kjer bo njegovo grobišče: dolino popotnikov, ob sprednji strani morja; in to zagradi pot tod potujočim; in ondi pokopljejo Goga in vso množico njegovo ter jo bodo imenovali: Dolina množice Gogove.

39:12  In družina Izraelova jo bo pokopavala, da se očisti dežela, sedem mesecev;

39:13  in vse ljudstvo dežele bo pokopavalo, in to jim bode v sloveče ime v dan, ko bom oslavljen, govori Gospod Jehova.

39:14  In odbero stanovitne može, ki naj hodijo četoma po deželi pokopavat nje, ki preostanejo na površju zemlje, da jo očistijo; ko mine sedem mesecev, jo bodo preiskovali.

39:15  In hodili bodo povsod po deželi, in če kdo zagleda človeško kost, postavijo pri njej znamenje, dokler je pogrebniki ne pokopljejo v Dolini množice Gogove.

39:16  Tudi se bo neko mesto ondi imenovalo Množica. In tako očistijo deželo.

39:17  In ti, sin človečji, tako pravi Gospod Jehova: Véli pticam vsake vrste in vsem zverinam na polju: Zberite se in pridite! Snidite se z vseh strani h klalni daritvi moji, ki vam jo zakoljem, k veliki klalščini na gorah Izraelovih; jejte meso in pijte kri!

39:18  Jedle boste meso junakov in pile kri zemeljskih knezov, ovnov, jagnjet, kozlov in juncev, ki so bili v Basanu pitani vsi.

39:19  In jedle boste tolstino dositega in pile kri do pijanosti od moje klalščine, ki sem jo zaklal za vas.

39:20  In nasitite se pri mizi moji konj in konjikov, junakov in vsakovrstnih vojščakov, govori Gospod Jehova.

39:21  In izkažem slavo svojo med narodi, in videli bodo vsi narodi sodbo mojo, ki sem jo izvršil, in roko mojo, ki sem jo položil nanje.

39:22  In od tistega dne in poslej bo vedela družina Izraelova, da sem jaz, Gospod, njih Bog.

39:23  Narodi pa bodo vedeli, da je šla družina Izraelova v ujetništvo zaradi krivice svoje, ker so mi bili nezvesti in sem jim skril obličje svoje in jih dal v pest njih zatiralcem, da so padli pod mečem vsi.

39:24  Po njih nečistosti in po njih prestopkih sem ravnal ž njimi in jim skril obličje svoje.

39:25  Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Sedaj pripeljem nazaj ujetništvo Jakobovo ter se usmilim vse hiše Izraelove in bom gorel za ime svetosti svoje.

39:26  In nosili bodo sramoto svojo in vso nezvestobo svojo, s katero so se mi izneverili, kadar bodo na varnem prebivali v zemlji svoji in jih nihče ne bo plašil,

39:27  ko jih nazaj pripeljem iz ljudstev ter jih zberem iz dežel njih sovražnikov in se izkažem svetega nad njimi pred očmi mnogih narodov.

39:28  In v tem spoznajo, da sem jaz, Gospod, njih Bog: da sem jih odpeljal v ujetništvo med narode, pa jih zopet zberem v njih deželo in nobenega izmed njih ne pustim v tujini.

39:29  In ne bom jim nikdar več skril obličja svojega, kajti izlil sem duha svojega na družino Izraelovo, govori Gospod Jehova.

Chapter 40

40:1  V petindvajsetem letu našega ujetništva, v začetku leta, deseti dan meseca, v štirinajstem letu potem, ko je bilo mesto premagano, tisti dan je bila roka Gospodova nad menoj in me je pripeljal tja.

40:2  V prikaznih Božjih me je pripeljal v deželo Izraelovo in me spustil na silno visoko goro, in na njej, proti jugu, je bilo kakor stavba mesta.

40:3  In ko me je pripeljal tja, glej, bil je tam mož, čigar podoba je bila kakor podoba brona, in v roki njegovi vrvica iz prediva in merilna palica; in stal je med vrati.

40:4  In tisti mož me ogovori: Sin človečji, glej z očmi svojimi in z ušesi poslušaj ter si vtisni v srce vse, kar ti pokažem; zakaj da ti to pokažem, zato si pripeljan semkaj. Oznani družini Izraelovi vse, karkoli vidiš.

40:5  In glej, zid je bil zunaj hiše kroginkrog in v roki moževi merilna palica, šest komolcev dolga, katerih vsak je imel komolec in dlan. In meril je širjavo stavbe: eno palico, in višavo: eno palico.

40:6  Nato je šel k vratom, ki gledajo proti vzhodu, in stopil gori po njih stopnicah. In meril je prag pod vrati: eno palico širjave, in sicer prvi prag eno palico širjave.

40:7  In vsaka stražnica je bila eno palico dolga in eno palico široka; med stražnicami pa je bilo pet komolcev prostora; in prag pod vrati poleg vratne veže proti hiši je imel eno palico.

40:8  Meril je tudi vratno vežo proti hiši: eno palico.

40:9  Potem je meril vratno vežo: osem komolcev, in njene opore: dva komolca debele; in vratna veža je bila proti hiši.

40:10  In stražnice vrat proti vzhodu so bile tri na tej in tri na oni strani; isto mero so imele vse tri in isto mero opore na tej in na oni strani.

40:11  In meril je širjavo odprtine med vrati: deset komolcev, dolgost hodišča v vratih: trinajst komolcev.

40:12  In prostora pred stražnicami je en komolec na tej strani in en komolec prostora na oni strani; stražnice pa so bile po šest komolcev na tej in na oni strani.

40:13  In meril je vrata od strehe ene stražnice do strehe druge: petindvajset komolcev širjave, duri proti durim.

40:14  In naredil je opore, šestdeset komolcev, in na oporah je slonel preddvor, vrata okoliinokoli.

40:15  In od pročelja vhodnih vrat do pročelja veže notranjih vrat je bilo petdeset komolcev.

40:16  In okna, znotraj široka, zunaj ozka, so bila na stražnicah in na njih oporah, proti notranjščini vrat, vseokoli, in enako na stenskih napustkih, in tako so bila okna okoli navznoter; in na oporah so bile palme.

40:17  Tedaj me je peljal na zunanje dvorišče, in glej, tu so bili hrami in kamenat tlak kroginkrog po dvorišču; trideset hramov je bilo na kamenatem tlaku.

40:18  In kamenat tlak je bil ob straneh vrat, primerno dolžini vrat, namreč nižji kamenat tlak.

40:19  In meril je širjavo od pročelja vrat pri nižjem dvorišču do čela notranjega dvorišča odzunaj, sto komolcev, enako na vzhodni in na severni strani.

40:20  In vrata, ki so gledala proti severu, pri zunanjem dvorišču: meril je njih dolžino in njih širjavo;

40:21  in njih stražnic je bilo troje na tej in troje na oni strani; in njih opore in njih stenski napustki so bili iste mere kot prvih vrat: petdeset komolcev njih dolžina in petindvajset komolcev njih širjava.

40:22  In njih okna in njih stenski napustki in njih palme so bile iste mere kakor pri vratih proti vzhodu; in po sedmih stopnicah se je hodilo gori, in njih stenski napustki so bili pred njimi.

40:23  In bila so vrata do notranjega dvorišča nasproti drugim vratom, na severu in na vzhodu. In meril je od vrat do vrat sto komolcev.

40:24  In peljal me je proti jugu. In glej, vrata so bila proti jugu, in meril je njih opore in njih stenske napustke po onih merah.

40:25  In okna so bila na njih in na njih stenskih napustkih kroginkrog, kakor okna pri onih vratih; dolžina je bila petdeset komolcev in širjava petindvajset komolcev.

40:26  In sedem stopnic so imeli njih vzhodi, in njih stenski napustki so bili pred njimi, in so imela palmi na oporah, eno na tej in drugo na oni strani.

40:27  In bila so vrata do notranjega dvorišča proti jugu; in meril je od vrat do vrat proti jugu, sto komolcev.

40:28  Nato me je pripeljal skozi južna vrata na notranje dvorišče. In meril je južna vrata po onih merah

40:29  in njih stražnice in njih opore in stenske napustke po onih merah; in okna so bila na njih in na njih stenskih napustkih okoliinokoli: dolžina je bila petdeset komolcev in širjava petindvajset komolcev.

40:30  In stenski napustki so bili kroginkrog, dolžina petindvajset komolcev in širjava pet komolcev.

40:31  In njih stenski napustki so bili proti zunanjemu dvorišču, in palme so bile na njih oporah, in osem stopnic so imeli njih vzhodi.

40:32  In pripeljal me je na notranje dvorišče proti vzhodu. In meril je vrata po onih merah

40:33  in njih stražnice in njih opore in stenske napustke po onih merah; in bila so okna na njih in na njih stenskih napustkih okoliinokoli; dolžina je bila petdeset komolcev in širjava petindvajset komolcev.

40:34  In njih stenski napustki so bili proti zunanjemu dvorišču, in palme so bile na njih oporah na tej in na oni strani; in osem stopnic so imeli njih vzhodi.

40:35  In pripeljal me je k severnim vratom. In meril jih je po onih merah:

40:36  njih stražnice, njih opore in stenske napustke; in okna so bila na njih kroginkrog; dolžina je bila petdeset komolcev in širjava petindvajset komolcev.

40:37  In njih opore so bile proti zunanjemu dvorišču, in palme so bile na tej in na oni strani, in osem stopnic so imeli njih vzhodi.

40:38  In hram s svojimi durmi je bil pri oporah vrat, tam so prali žgalne daritve.

40:39  In v veži pred vrati sta bili dve mizi na tej in dve mizi na oni strani, da so nanje pokladali zaklano žgalščino in daritev za greh in za krivdo.

40:40  In na zunanji strani, severni, če greš gori k vratnemu vhodu, sta bili dve mizi, in na drugi strani veže pred vrati veže dve mizi:

40:41  štiri mize na tej in štiri mize na oni strani, po strani vrat: osem miz, na katere so pokladali zaklane daritve.

40:42  In štiri mize iz rezanih kamenov so bile za žgalščino, po poldrugi komolec dolge in poldrugi komolec široke in po en komolec visoke; na te so pokladali orodje, s katerim so klali žgalne in klalne daritve.

40:43  In robovi, dlan široki, so bili privihani okoliinokoli, in na mize so devali meso za daritev. –

40:44  In zunaj notranjih vrat sta bila dva hrama na notranjem dvorišču: eden na strani severnih vrat s pročeljem proti jugu, eden na strani južnih vrat s pročeljem proti severu.

40:45  In mi reče: Ta hram, ki mu je pročelje obrnjeno proti jugu, je za duhovnike, ki strežejo službi v hiši.

40:46  Hram pa, ki mu je pročelje obrnjeno proti severu, je za duhovnike, ki strežejo službi pri oltarju; to so sinovi Zadokovi, ki pristopajo izmed sinov Levijevih h Gospodu, da mu služijo.

40:47  In izmeril je dvorišče: sto komolcev dolgo in sto komolcev široko, štirivoglato. In oltar je bil pred hišo.

40:48  In pripeljal me je k hišni veži; in meril je opore vežne: pet komolcev na tej in pet komolcev na oni strani; in širjava vratom je bila trije komolci na tej in trije komolci na oni strani.

40:49  Dolgost veže je bila dvajset komolcev in širjava enajst komolcev, in to ob stopnicah, po katerih se je hodilo do nje. In stebra sta bila pri oporah, eden na tej in eden na oni strani.

Chapter 41

41:1  In pripeljal me je v tempelj. In meril je opore: šest komolcev širjave na tej in šest komolcev širjave na oni strani, kakor je bila širjava Šatora.

41:2  In širjava vhoda je bila deset komolcev, durnici vhoda pa sta merili pet komolcev na tej in pet komolcev na oni strani. In izmeril je dolgost templja: štirideset komolcev, in širjavo njegovo: dvajset komolcev.

41:3  In šel je v notranjščino; in meril je obe opori vhoda: dva komolca, in vhod šest komolcev visok in sedem komolcev širok.

41:4  In meril je njeno dolgost: dvajset komolcev, in širjavo: dvajset komolcev proti templju. In mi reče: To je Najsvetejše.

41:5  In meril je hišno steno: šest komolcev, in širjavo postranskih sobic: štiri komolce, kroginkrog pri hiši.

41:6  Bilo je pa postranskih sobic, sobica nad sobico, po trideset v treh nadstropjih; in odstavki so bili na zidu okrog hiše za postranske sobice, da so slonele na njih in ne na zidu hiše same.

41:7  In širjava in prostornost tistih sobic je bila više večja, kajti prostornost ob hiši se je navzgor večala bolj in bolj, da je bilo širše ob hiši proti višku. In hodilo se je iz spodnjih sobic po srednjih v zgornje.

41:8  In videl sem odstavek spodaj okoli hiše: postranske sobe so imele podzid eno šibo širok, šest komolcev do stika.

41:9  Debelost zida, ki so ga imele postranske sobice na zunaj, je bila pet komolcev; in plan ob poslopju postranskih sobic, med hišo

41:10  in med hrami, ki so bili okoli hiše, je bila dvajset komolcev široka na vse strani.

41:11  In duri postranskih sobic so bile proti temu planemu prostoru, ene duri proti severu in druge duri proti jugu. In širjava praznega prostora je bila pet komolcev okoliinokoli.

41:12  In poslopje spredaj ob odločenem prostoru na zahodni strani templja je bilo sedemdeset komolcev široko, in zid poslopja pet komolcev debel kroginkrog, in dolgost njegova devetdeset komolcev.

41:13  In izmeril je tempelj: dolgost sto komolcev, in odločeni prostor, poslopje in njegove zidove: dolgost sto komolcev;

41:14  širjava pa hišnega pročelja in odločenega prostora proti vzhodu: sto komolcev.

41:15  In meril je dolgost tistega poslopja, ki je bilo ob sprednji strani odločenega prostora in je segalo do zadnje strani; in mostovže njegove na tej in na oni strani: sto komolcev; in notranji tempelj in hrame na dvorišču –

41:16  prage in poševna okna in mostovže okoli tistih treh poslopij – nasproti pragom je bilo vse kroginkrog obito z lesom in od tal do oken (okna pa so bila pokrita) –

41:17  prostor nad vrati in vso hišo, znotraj in zunaj, in prostor poleg vseh sten okrog, znotraj in zunaj: vse je imelo svojo mero.

41:18  In bili so narejeni kerubimi in palme, in palma je bila med kerubom in kerubom; vsak kerub je imel dvoje obličje:

41:19  človekovo obličje proti palmi na tej in levovo obličje proti palmi na oni strani; tako je bilo narejeno pa vsej hiši kroginkrog.

41:20  Od tal do vrh vrat so bili narejeni kerubimi in palme: taka je bila templjeva stena.

41:21  Podboji v templju so bili na štiri vogle; in tisti na pročelju svetišča so imeli enako podobo.

41:22  Oltar je bil iz lesa, tri komolce visok in dva komolca dolg, in imel je svoje vogle in njegov podstavek in stene njegove so bile iz lesa. In mi reče: To je miza, ki je pred Gospodom.

41:23  In tempelj in svetišče sta imeli dvojne duri.

41:24  In duri so imele dve durnici, ki sta se vrteli; dve durnici za ene duri in dve durnici za druge.

41:25  In na njih, na durih templjevih, so bili narejeni kerubimi in palme, kakor so bili narejeni na stenah. In leseno strešno tramovje je bilo ob sprednji strani veže.

41:26  In poševna okna in palme so bile na tej in na oni strani, na vežnih stenah in na postranskih hišnih sobicah in na tramovju.

Chapter 42

42:1  In peljal me je ven na zunanje dvorišče po poti proti severu. In me privede k hramom, ki so bili nasproti odločenemu prostoru in nasproti poslopju proti severu,

42:2  k podložni strani, mereči sto komolcev, kjer je bil severni vhod, širjava pa je bila petdeset komolcev,

42:3  nasproti dvajsetim komolcem notranjega dvorišča in nasproti tlaku zunanjega dvorišča. Mostovž je bil proti mostovžu v tretjem nadstropju.

42:4  Pred hrami je bil hodnik deset komolcev širok, do notranjega dvorišča je bilo sto komolcev. Njih duri pa so bile proti severu.

42:5  In ker so jim mostovži krajšali prostor, so bili zgornji hrami ožji nego spodnji in srednji na poslopju.

42:6  Kajti bili so trojni, drug nad drugim, a niso imeli stebrov kakor stebri na dvoriščih; zato so bili zgornji ožji nego spodnji in srednji od tal.

42:7  In zunanji zid, vzporeden hramom, proti zunanjemu dvorišču, je bil ob sprednji strani hramov, petdeset komolcev dolg.

42:8  Kajti dolgost hramov ob zunanjem dvorišču je bila petdeset komolcev, in glej, templju nasproti sto komolcev.

42:9  In pod temi hrami je bil vhod do vzhoda, če se je k njim šlo do zunanjega dvorišča. –

42:10  Na širnem zidu na dvorišču proti jugu, pred odločenim prostorom in pred poslopjem, so bili tudi hrami,

42:11  in pred njimi je bila pot kakor pri hramih proti severu; enako so bili dolgi in široki kakor oni, in vsi njih izhodi, naprave in duri so bile enake.

42:12  In kakor vhodi onih so bili tudi vhodi hramov, ki so stali proti jugu: vhod v začetku poti, tiste poti, ki je bila poleg vzporednega zida proti vzhodu, če se je k njim šlo.

42:13  In mi reče: Hrami na severu in hrami na jugu, ki so pred odločenim prostorom, so sveti hrami, v katerih naj jedo presvete reči duhovniki, ki se bližajo Gospodu. Tam naj pokladajo presvete reči, jedilno daritev in žrtev za greh in za krivdo; kajti ta kraj je svet.

42:14  Kadar stopijo duhovniki v svetišče, ne smejo iti ven na zunanje dvorišče, ampak tam naj si slečejo oblačila, v katerih služijo, ker so sveta; oblečejo naj druga oblačila in tako naj se bližajo prostoru, določenemu za ljudstvo.

42:15  In ko je premeril vso notranjo hišo, me je peljal ven skozi vrata, ki so gledala proti jutru, in meril je povsod okoli.

42:16  Meril je vzhodno stran z mersko palico, petsto palic po merski palici okrog.

42:17  Meril je severno stran, petsto palic po merski palici okrog.

42:18  Meril je južno stran, petsto palic po merski palici.

42:19  Potem je krenil proti zahodni strani in meril petsto palic po merski palici.

42:20  Meril je prostor na štiri strani; okoli njega je bil zid povsod okrog: dolgost je bila petsto in širjava petsto, da bi se ločilo med tem, kar je sveto, in tem, kar je v občno porabo.

Chapter 43

43:1  Potem me je peljal k vratom, k tistim vratom, ki so gledal proti jutru.

43:2  In glej, slava Boga Izraelovega je prišla od vzhoda, in glas njegov je bil kakor glas mnogih vodá in zemlja je sijala od slave njegove.

43:3  In prikazen, ki sem jo videl, je bila kakor prikazen, ki sem jo videl, ko sem bil prišel razdevat mesto; in bile so prikazni kakor prikazen, ki sem jo videl ob reki Kebarju. In padel sem na obraz svoj.

43:4  In slava Gospodova je prišla v hišo po poti vrat, katerih pročelje je obrnjeno proti jutru.

43:5  In duh me povzdigne ter me pripelje na notranje dvorišče; in glej, slava Gospodova je napolnila hišo.

43:6  In slišal sem nekoga govoriti k meni iz hiše, mož mi je pa stal ob strani.

43:7  In mi govori: Sin človečji, to je mesto prestola mojega in mesto stopal mojih, kjer bom vekomaj prebival sredi sinov Izraelovih. In hiša Izraelova ne bo več skrunila svetega imena mojega, ne oni, ne njih kralji, z nečistovanjem svojim in z mrliči svojih kraljev na svojih višavah,

43:8  ko so stavili svoj prag poleg mojega praga in svoje podboje pri mojih podbojih, da je bila le stena med menoj in njimi; in oskrunjali so ime svetosti moje z gnusobami, ki so jih počenjali, zato sem jih pokončal v jezi svoji.

43:9  Sedaj spravijo izpred mene nečistovanje svoje in mrliče svojih kraljev, in prebival bom sredi njih vekomaj.

43:10  Ti, sin človečji, pokaži ta dom hiši Izraelovi, da bi se sramovali krivic svojih, in naj izmerijo stavbni načrt.

43:11  In kadar se bodo sramovali vsega, kar so počenjali, jim razlóži podobo hiše in njeno uredbo in njene izhode in vhode in vse njene podobe in vse naprave njene in vse podobe in vse zakone njene, in nariši to pred njih očmi, da ohranijo vso podobo njeno in vse naprave njene ter se po njih ravnajo.

43:12  To je postava za hišo: Na vrhu gore je ves njen okraj kroginkrog presvet. Glej, to je postava za hišo.

43:13  To pa je mera za oltar, po komolcih (komolec bodi komolec in dlan dolg): žlebina bo komolec globoka in komolec široka, in njen zidec ob kraju njenem kroginkrog dlan visok; in to bode podzid oltarju.

43:14  In od žlebine ob tleh do nižjega odstavka bo dva komolca višine in en komolec širjave; in od malega odstavka do velikega odstavka bo štiri komolce višine in komolec širjave.

43:15  In ognjišče božje bo štiri komolce visoko, in od ognjišča božjega kvišku bodo štirje rogovi.

43:16  In ognjišče božje bo dvanajst komolcev dolgo in dvanajst široko; četverovoglato bo proti svojim štirim stranem.

43:17  In odstavek bo štirinajst komolcev dolg in štirinajst širok proti štirim stranem njegovim; in zidec okoli njega bo pol komolca, in žlebina ob njem komolec široka; in stopnice njegove bodo obrnjene proti jutru.

43:18  In mi reče: Sin človečji, tako pravi Gospod Jehova: To so postave za oltar na dan, ko ga napravijo, da se daruje na njem žgalščina in škropi kri po njem.

43:19  Duhovnikom, levitom, ki so iz semena Zadokovega, ki so mi blizu, da bi mi stregli, govori Gospod Jehova, daj mladega junca v daritev za greh.

43:20  In vzemi krvi njegove in jo deni na štiri rogove njegove in na štiri vogle odstavkove in na zidec kroginkrog; tako ga očisti greha in stori poravnavo zanj.

43:21  In vzemi za greh darovanega junca, in naj ga sežgo na določenem mestu v hiši, zunaj svetišča.

43:22  Drugi dan pa daruj kozla brez madeža za greh, in naj očistijo oltar greha, kakor so ga očistili z juncem.

43:23  Ko dokončaš njega očiščevanje, daruj mladega junca brez madeža in brezmadežnega ovna izmed črede.

43:24  In ju daruj pred Gospodom, in duhovniki naj ju potresejo s soljo ter ju darujejo kot žgalno daritev Gospodu.

43:25  Sedem dni daruj vsak dan kozla za greh; naj tudi darujejo mladega junca in ovna izmed črede brez madeža.

43:26  Sedem dni naj se opravlja poravnava za oltar in naj ga očisitijo in posvetijo.

43:27  In ko se dopolnijo tisti dnevi, bodo osmi dan in dalje opravljali na oltarju žgalne in mirovne daritve vaše; in milo vas sprejmem, govori Gospod Jehova.

Chapter 44

44:1  Nato me je peljal nazaj po potu k zunanjim vratom svetišča, ki gledajo proti jutru; a bila so zaprta.

44:2  In Gospod mi reče: Ta vrata bodo zaprta; ne bodo se odpirala in nihče ne pojde skozi nje, kajti Gospod, Bog Izraelov, je šel noter skozi nje, zato naj bodo zaprta.

44:3  Kar se tiče kneza, bo sedel v njih kot knez, da jé kruh pred Gospodom; vstopi noter skozi vežo ob vratih in pojde ven po isti poti.

44:4  Potem me je peljal po potu severnih vrat pred hišo; in pogledam, in glej, slava Gospodova je napolnila hišo Gospodovo; in padem na obraz svoj.

44:5  In Gospod mi reče: Sin človečji, pazi s srcem svojim in glej s svojimi očmi in poslušaj s svojimi ušesi vse, kar ti govorim zastran vseh postav hiše Gospodove in vseh zakonov njenih; in pazi s srcem svojim na vhod v hišo in na vse izhode iz svetišča.

44:6  In reci upornikom, hiši Izraelovi: Tako pravi Gospod Jehova: Dosti vam bodi vaših gnusob, o hiša Izraelova!

44:7  ker ste vodili tujce neobrezanega srca in neobrezanega mesa, da bivajo v svetišču mojem, da bi oskrunjali hišo mojo, ko ste darovali kruh moj, tolstino in kri; in razdrli so zavezo mojo poleg vseh gnusob vaših.

44:8  In niste stregli na straži svetinj mojih, ampak postavili ste one namesto sebe, da strežejo na straži moji v svetišču mojem.

44:9  Tako pravi Gospod Jehova: Noben tujec neobrezanega srca in neobrezanega mesa ne sme stopiti v svetišče moje izmed vseh tujcev, kar jih je med sinovi Izraelovimi.

44:10  Toda leviti, ki so zašli daleč od mene v blodnji Izraela, ki je blodil od mene za bogovi svojimi, ti bodo nosili krivico svojo;

44:11  vendar pa bodo strežaji v svetišču mojem, kot čuvaji ob hišnih vratih in strežniki v hiši: oni naj koljejo žgalščine in klalščine za ljudstvo in oni naj stoje pred njimi in jim strežejo.

44:12  Ker so jim stregli pred njih bogovi in so bili hiši Izraelovi spotikljaj v krivico, zato sem povzdignil roko svojo in prisegel proti njim, govori Gospod Jehova, da morajo nositi krivico svojo.

44:13  In k meni naj se ne bližajo, opravljat mi duhovniško službo, tudi naj ne pristopajo k nobeni izmed mojih svetinj, ki so presvete; temuč naj nosijo sramoto svojo in gnusobe svoje, ki so jih počenjali.

44:14  Le za strežaje na straži hiše jih postavim, za vso službo njeno in za vse, kar se opravlja pri njej.

44:15  Ali duhovniki, leviti, sinovi Zadokovi, ki so stregli na straži svetišča mojega, ko so sinovi Izraelovi zahajali od mene, ti se mi bodo bližali, da mi strežejo, in stali bodo pred menoj, da mi darujejo tolstino in kri, govori Gospod Jehova.

44:16  Ti naj hodijo v hišo mojo in pristopajo k mizi moji, da mi služijo, in naj strežejo na straži moji.

44:17  Kadar pa vstopijo skozi vrata notranjega dvorišča, naj oblečejo platnena oblačila; in nič volnenega naj ne imajo na sebi, dokler služijo med vrati notranjega dvorišča in v hiši.

44:18  Platnene čepice naj imajo na glavah in platnene hlače okoli ledja; naj se ne opasujejo z ničimer, kar napravlja znoj.

44:19  Kadar pa pojdejo ven na zunanje dvorišče, na zunanji dvor k ljudstvu, naj slečejo oblačila, v katerih so službovali, in jih spravijo v svete sobice, in naj oblečejo druga oblačila, da ne posvetijo ljudstva s svojimi oblačili.

44:20  In naj si ne brijejo glave in tudi naj ne nosijo dolgih las, spodobno naj si jih strižejo.

44:21  Tudi vina naj ne pije noben duhovnik, ko mu je iti na notranje dvorišče.

44:22  In za žene naj si ne jemljejo vdov, ne razporočenih, temuč naj se oženijo z devico iz zaroda hiše Izraelove ali z vdovo, ki je osamela za duhovnikom.

44:23  In naj uče ljudstvo moje, kakšen je razloček med svetim in nesvetim, in mu velevajo razpoznavati med čistim in nečistim.

44:24  In ob pravdi bodo stali, da sodijo; po mojih sodbah naj sodijo; in naj izpolnjujejo zakone in postave moje ob določenih praznikih mojih in naj posvečujejo sobote moje.

44:25  Tudi ne pojdejo k nobenemu mrliču, da bi se onečistili; samo pri očetu ali materi ali sinu ali hčeri ali bratu ali sestri, ki se ni še omožila, se smejo onečistiti.

44:26  In ko se kdo očisti, mu odštejejo sedem dni;

44:27  in v dan, ko mu je iti v svetišče, na notranje dvorišče, da služi v svetišču, naj daruje svojo daritev za greh, govori Gospod Jehova.

44:28  In to jim bodi v dediščino: jaz sem njih dediščina; in posesti jim ne dajte v Izraelu, jaz sem njih posest.

44:29  Jedilno daritev in daritev za greh in za krivdo naj jedo; dobé naj vse, kar se z zaroto posveti v Izraelu.

44:30  In prve vseh prvencev od vsega in vse podvige od vsega, od vseh podvigov vaših naj dobé duhovniki; tudi prvino svoje moke daj duhovniku, da počiva blagoslov nad hišo tvojo.

44:31  Nobene mrline pa ali raztrganega, bodisi od ptičev ali od živine, naj ne jedo duhovniki.

Chapter 45

45:1  In ko si boste delili po žrebu deželo v dediščino, oddelite dar povzdignjenja Gospodu, sveti del dežele: petindvajset tisoč komolcev na dolgost in deset tisoč na širjavo; to bodi sveto po vsej meji svoji naokoli.

45:2  Od tega bodi za svetišče petsto na dolgost in petsto na širjavo, štirivoglato okoli in petdeset komolcev planega prostora okrog njega.

45:3  In od one mere izmeriš dolgost petindvajset tisoč in širjavo deset tisoč, in na tem bodi svetišče, Najsvetejše.

45:4  Sveti del dežele je; duhovnikov bodi, služabnikov svetišča, ki pristopajo služit Gospodu, in bodi jim prostor za hiše in sveti prostor za svetišče.

45:5  In petindvajset tisoč na dolgost in deset tisoč na širjavo bodi levitom, strežnikom hiše, v njih last, za prebivanje.

45:6  In v posest mestu določite pet tisoč širjave in petindvajset tisoč dolgosti, vzporedno s podvigom, ki je sveti del dežele: to bodi za vso hišo Izraelovo.

45:7  In knezu dajte posest na tej in na oni strani svetega podviga in mestnega posestva, poleg svetega in poleg mestnega posestva, na zahodni strani proti zahodu in na vzhodni strani proti jutru, in po dolgosti primerno deležu enega rodu, od zahodne do vzhodne meje.

45:8  V deželi bodi to njemu v posest v Izraelu; in knezi moji ne bodo več stiskali ljudstva mojega, temuč izroče deželo hiši Izraelovi po njih rodovih.

45:9  Tako pravi Gospod Jehova: Dosti vam bodi, o knezi Izraelovi! Opustite nasilstvo in odiranje in vršite sodbo in pravičnost; nehajte tirati ljudstvo moje s posestva njegovega, govori Gospod Jehova.

45:10  Imejte pravično tehtnico, pravično efo in pravičen bat.

45:11  Efa in bat bodita enake mere, da gre v bat desetina homerja in v efo desetina homerja; po homerju naj se ravna njiju mera.

45:12  In sekel naj ima dvajset ger. Dvajset seklov, petindvajset seklov, petnajst seklov bodi vaša mina.

45:13  To je podvig, ki ga darujte: šestinko efe od homerja pšenice in šestinko efe od homerja ječmena dajajte;

45:14  in določeni del olja, od bata olja: desetinko bata od kora, od desetih batov ali od homerja, kajti deset batov je homer,

45:15  in glavo drobnice, od dvesto z Izraelovih pašnikov, ki jih močijo vode – v jedilno in žgalno in mirovno daritev, da se izvrši poravnava zanje, govori Gospod Jehova.

45:16  Vse ljudstvo dežele naj se udeležuje tega podviga za kneza v Izraelu.

45:17  In knezova dolžnost bode skrbeti za žgalščine in za jedilno in pitno daritev ob praznikih in ob mlajih in ob sobotah, ob vseh določenih slovesnostih hiše Izraelove: on pripravi daritev za greh in jedilno in žgalno in mirovno daritev, da se izvrši poravnava za hišo Izraelovo.

45:18  Tako pravi Gospod Jehova: Prvi dan prvega meseca vzemi mladega junca brez madeža in očisti svetišče greha.

45:19  In duhovnik naj vzame krvi daritve za greh in jo dene na podboje hiše in na štiri vogle oltarjevega odstavka in na podboje pri vratih notranjega dvorišča.

45:20  Tako delaj tudi sedmi dan meseca za tega, ki greši iz zmote in ki je neveden. In tako opravljajte poravnavo za hišo.

45:21  Štirinajsti dan prvega meseca praznujte pasho, sedemdnevni praznik; opresnike jejte.

45:22  In ta dan naj daruje knez zase in za vse ljudstvo dežele junca v daritev za greh.

45:23  In sedem dni praznika naj daruje žgalščino Gospodu, sedem juncev in sedem ovnov brez madeža, vsak dan teh sedem dni, in kozla vsak dan v daritev za greh.

45:24  In kot jedilno daritev naj pripravijo efo bele moke za vsakega junca in efo za vsakega ovna in hin olja k vsaki efi.

45:25  Petnajsti dan sedmega meseca, ob prazniku, naj stori enako: sedem dni daruj daritve za greh in žgalščine in jedilne daritve z oljem.

Chapter 46

46:1  Tako pravi Gospod Jehova: Vrata notranjega dvorišča, ki gledajo proti jutru, bodo zaprta šest delavnikov, ali v sobotni dan naj se odpro, tudi v dan mlaja naj se odpro.

46:2  In knez naj vstopi skozi vežo ob vratih, od zunaj, in se postavi ob podbojih pri vratih; in duhovniki naj darujejo žgalščino njegovo in mirovne daritve njegove, on pa naj moli na pragu pri vratih; potem pojde ven, vrata pa naj se ne zapro do večera.

46:3  In ljudstvo dežele naj moli ob vhodu teh vrat pred Gospodom ob sobotah in ob mlajih.

46:4  In žgalščina, ki naj jo knez daruje Gospodu v sobotni dan, bodi: šest jagnjet brez madeža in oven brez madeža,

46:5  in kot jedilna daritev: efa bele moke za ovna, in jedilna daritev za jagnjeta bodi po zmožnosti njegovi, in hin olja k vsaki efi.

46:6  In v dan mlaja bodi mlad junec brez madeža in šest jagnjet in oven, brezmadežni naj bodo.

46:7  In kot jedilno daritev naj pripravi: efo za junca in efo za ovna, za jagnjeta pa po zmožnosti svoji, in hin olja k vsaki efi.

46:8  In kadar pride knez, naj vstopi skozi vežo ob vratih in po isti poti naj gre ven.

46:9  Ko pa pride ljudstvo dežele pred Gospoda ob določenih praznikih: kdor vnide skozi severna vrata, da bi molil, naj gre ven skozi južna vrata, in kdor vstopi skozi južna, naj gre ven skozi severna vrata; naj se ne vrača po poti tistih vrat, skozi katera je prišel noter, temuč naj izide skozi nasprotno stoječa.

46:10  Knez pa, ko pojdejo noter, naj gre sredi njih, in ko gredo ven, naj gredo skupno.

46:11  In ob določenih praznikih in prazničnih časih bodi jedilna daritev: efa bele moke za junca in efa za ovna, za jagnjeta pa bodi po zmožnosti njegovi, in hin olja k vsaki efi.

46:12  In kadar hoče knez darovati prostovoljno žgalščino ali prostovoljno mirovno daritev Gospodu, naj se mu odpro vrata, ki gledajo proti vzhodu; in naj opravi svojo žgalno daritev in mirovne daritve svoje, kakor jih opravlja sobotni dan; potem pojde ven, in ko odide, naj se zapro vrata.

46:13  In vsak dan daruj Gospodu enoletno brezmadežno jagnje v žgalno daritev, vsako jutro ga daruj.

46:14  In s tem vred daruj jedilno daritev vsako jutro: šestinko efe in olja tretjinko hina, da se pokropi bela moka – kot jedilno daritev Gospodu: večne postave so to, ki naj neprenehoma veljajo.

46:15  Tako naj darujejo jagnje in jedilno daritev in olje vsako jutro v neprestano žgalno daritev.

46:16  Tako pravi Gospod Jehova: Ako podeli knez kateremu svojih sinov dar, je njegova dediščina; njegovih sinov bodi, njih dedna posest je.

46:17  Ako pa pokloni kateremu hlapcev svojih dar od dediščine svoje, bodi njegovo do leta svobode, potem pa pripadi zopet knezu; dediščina je namreč njegova, sinom njegovim lastna.

46:18  Knez pa ne sme ničesar vzeti od dediščine ljudstva, da bi jih siloma spravil iz njih posesti; od svoje lastnine naj podeli dediščino sinom svojim, da se ne razkropi ljudstvo moje, drug za drugim iz posesti svoje.

46:19  In peljal me je skozi vhod, ki je bil ob strani vrat, v svete sobice za duhovnike, ki so gledale proti severu; in glej, ondi je bil prostor v skrajnem kotu proti zahodu.

46:20  In mi reče: To je prostor, kjer naj duhovniki kuhajo daritev za krivdo in za greh, kjer naj pečejo jedilno daritev, da jim jih ne bo treba nositi na zunanje dvorišče, da ne posvetijo ljudstva.

46:21  Nato me pelje ven na zunanje dvorišče in me vodi mimo štirih dvornih voglov; in glej, na vsakem voglu dvorišča je bil dvorec.

46:22  V štirih kotih dvorišča so bili ograjeni dvori, po štirideset komolcev dolgi in trideset široki; vsi štirje dvorci so imeli enako mero.

46:23  In zid je bil okoli vseh štirih naokrog; in ognjišča so bila narejena pod zidom okoliinokoli.

46:24  In mi reče: To so kuhinje, kjer naj hišni strežaji kuhajo klalno daritev ljudstva.

Chapter 47

47:1  In peljal me je nazaj k hišnim durim, in glej, vode so tekle izpod hišnega praga proti vzhodu, kajti pročelje hiše je bilo proti jutru; vode pa so tekle doli odspodaj, od desne strani hiše, južno ob oltarju.

47:2  Nato me pelje ven skozi severna vrata ter me vodi zunaj okoli do zunanjih vrat po poti vrat, ki gledajo proti jutru; in glej, vode so šumljale sem od desne strani.

47:3  In ko je šel mož ven proti vzhodu, je imel vrvico v roki; in je izmeril tisoč komolcev ter mi je velel iti skozi vode, ki so segale do gležnjev.

47:4  Zopet je odmeril tisoč komolcev in mi velel iti skozi vode, ki so segale do kolen; še je odmeril tisoč in mi velel iti skozi vode, ki so segale do ledja.

47:5  Nato je odmeril tisoč, in bila je reka, ki je nisem mogel prebresti; kajti vode so se napele, da je bilo treba plavati po njih – reka, ki je ni bilo mogoče prebresti.

47:6  In mi reče: Sin človečji, si li to videl? In me je zopet peljal nazaj na breg reke.

47:7  Ko sem se pa vračal, glej, ob reki je bilo mnogo drevja na tej in na oni strani.

47:8  Tedaj mi reče: Te vode tečejo ven proti vzhodnemu okraju, in pridero doli v nižino Arabo in se izlijejo v Mrtvo morje; ko pridejo v morje, se morska voda ozdravi.

47:9  In zgodi se: kamorkoli pride ta dvojna reka, bo živelo vse, kar živi in se giblje; in rib bode velika množina, kajti ko pridejo tja te vode, se ozdravi vse in bo živelo, kamorkoli pride reka.

47:10  In zgodi se, da bodo stali ob njej ribiči: od Engede do Eneglaima bode prostora za razpenjanje mrež; rib njenih bode jako veliko po svojih plemenih kakor rib morja velikega.

47:11  A luže in mlake njene ne bodo ozdravele, v solišča bodo odločene.

47:12  In ob reki, na njenem bregu, na tej in oni strani, bo raslo drevje za jed, ki mu listje ne uvene in sad ne mine; vsak mesec bo rodilo zrel sad, ker vode njene teko iz svetišča; in njegov sad bode za jed in listje njegovo v zdravilo.

47:13  Tako pravi Gospod Jehova: To bodi meja, po kateri si razdelite deželo v dediščino po dvanajsterih rodovih Izraelovih: Jožefu dva dela.

47:14  In podedovali jo boste eden kakor drugi, ki sem zaradi nje povzdignil roko svojo v prisego, da jo dam očetom vašim; in pripade vam v dediščino.

47:15  In to bodi meja deželi: Na severni strani, od velikega morja, po poti proti Hetlonu, tja do Zedada:

47:16  Hamat, Berota, Sibraim, ki je med mejo Damaska in mejo Hamata; srednji Hazer, ki je ob meji Havrana.

47:17  Meja torej od morja do vzhoda bodi Hazar-enon, ob meji Damaska, in kar se tiče severa, proti severu bodi meja Hamat. To je severna stran.

47:18  In kar se tiče vzhodne strani, med Havranom in Damaskom in Gileadom in med deželo Izraelovo bodi Jordan; od severne meje do vzhodnega morja merite. To je vzhodna stran.

47:19  In južna stran proti jugu: od Tamarja tja do Vod prepira v Kades in do potoka Egiptovskega, prav do velikega morja. To je južna stran proti jugu.

47:20  In zahodna stran bodi veliko morje od južne meje do tja, koder se pride nasproti Hamatu. To je zahodna stran.

47:21  In to deželo si razdelite po rodovih Izraelovih.

47:22  In po žrebu jo razdelite v dediščino sebi in tujcem, ki bivajo med vami, ki so rodili otroke sredi vas, in naj vam bodo kakor domačini med sinovi Izraelovimi; z vami naj dobe dediščino sredi rodov Izraelovih.

47:23  In zgodi se naj: v katerem rodu gostuje tujec, tam mu dajte dediščino njegovo, govori Gospod Jehova.

Chapter 48

48:1  Ta pa so imena rodov: Od severnega konca, ob poti v Hetlon, tja proti Hamatu in Hazar-enonu, ob meji Damaska, proti severu, kraj Hamata – od vzhodne strani do zahodne naj ima Dan, en delež.

48:2  In poleg Danove meje, od vzhodne do zahodne strani: Aser, en delež.

48:3  In poleg Aserjeve meje, od vzhodne do zahodne strani: Neftali, en delež.

48:4  In poleg meje Neftalijeve, od vzhodne do zahodne strani: Manase, en delež.

48:5  In poleg meje Manasejeve, od vzhodne do zahodne strani: Efraim, en delež.

48:6  In poleg meje Efraimove, od vzhodne do zahodne strani: Ruben, en delež.

48:7  In poleg meje Rubenove, od vzhodne do zahodne strani: Juda, en delež.

48:8  In poleg Judove meje, od vzhodne do zahodne strani, bodi dar povzdignjenja, ki ga darujte: petindvasjet tisoč komolcev po širjavi in po dolgosti kakor eden deležev od vzhodne do zahodne strani, in sredi njega bodi svetišče.

48:9  Dar povzdignjenja, ki ga darujte Gospodu, bodi petindvajset tisoč komolcev dolg in deset tisoč širok.

48:10  In njim, namreč duhovnikom, naj pripade sveti dar povzdignjenja: proti severu petindvajset tisoč dolg in proti zahodu deset tisoč širok in proti vzhodu deset tisoč širok in proti jugu petindvajset tisoč dolg, in svetišče Gospodovo bodi sredi njega.

48:11  Duhovnikom, ki so posvečeni izmed sinov Zadokovih, ki so stregli straži moji, ki niso zašli v blodnji Izraelovi, kakor so zašli leviti,

48:12  njim bodi podvig od podviga dežele, presvet, poleg meje levitov.

48:13  Leviti pa naj dobe, vzporedno z mejo duhovnikov, petindvajset tisoč po dolgosti in deset tisoč po širjavi; vsa dolgost bodi petindvajset tisoč in širjava deset tisoč.

48:14  In tega ne smejo nič prodati, ne zameniti; in prvina dežele ne sme preiti v last drugemu, kajti sveta je Gospodu.

48:15  In tistih pet tisoč komolcev, ki preostanejo po širjavi, spredaj poleg petindvajsetih tisoč, naj bo v občno porabo mestu za prebivališča in za plan prostor; mesto pa bodi sredi njega.

48:16  In to naj bodo mere mestu: severna stran štiri tisoč in petsto, južna stran štiri tisoč in petsto, na vzhodni strani štiri tisoč petsto in zahodna stran štiri tisoč petsto.

48:17  In plan prostor bodi okrog mesta: proti severu dvesto petdeset komolcev, proti jugu dvesto petdeset, proti vzhodu dvesto petdeset in proti zahodu dvesto petdeset.

48:18  In kar preostane po dolgosti, vzporedno s svetim podvigom, desettisoč komolcev proti vzhodu in desettisoč proti zahodu (vzporedno je s svetim podvigom), pridelek iz tega naj bo v živež njim, ki delajo v mestu.

48:19  Kateri delajo v mestu, iz vseh rodov Izraelovih, naj to obdelujejo.

48:20  Ves dar povzdignjenja bodi petindvajset tisoč do petindvajset tisoč; četverokoten bodi sveti podvig, ki ga darujte k posesti mesta.

48:21  Kar pa ostane, naj dobi knez; na tej in na oni strani svetega podviga in posesti mesta, poleg petindvajsetih tisoč podviga prav do vzhodne meje, in proti zahodu poleg petindvajsetih tisoč proti zahodni meji, vzporedno z deleži rodov, bodi knezovo. In sveti dar povzdignjenja in svetišče hiše bodi sredi tega.

48:22  In od posesti levitov in od posesti mesta, ki je sredi tega, kar je knezovo, kolikor je med mejo Judovo in mejo Benjaminovo, naj bode knezova last.

48:23  In drugi rodovi: Od vzhodne do zahodne strani: Benjamin, en delež.

48:24  In poleg Benjaminove meje, od vzhodne do zahodne strani: Simeon, en delež.

48:25  In poleg meje Simeonove, od vzhodne do zahodne strani: Isahar, en delež.

48:26  In poleg Isaharjeve meje, od vzhodne do zahodne strani: Zebulon, en delež.

48:27  In poleg Zebulonove meje, od vzhodne do zahodne strani: Gad, en delež.

48:28  In poleg meje Gadove, ob južni strani proti jugu, bodi meja od Tamarja do Vod prepira v Kades in do potoka Egiptovskega, prav do velikega morja.

48:29  To je dežela, ki jo razdelite po žrebu rodovom Izraelovim v dediščino, in to so posamezni deleži njeni, govori Gospod Jehova.

48:30  To pa so izhodi mesta: od severne strani štiri tisoč in petsto komolcev mere;

48:31  in mestna vrata naj bodo po imenih rodov Izraelovih; troje vrat proti severu: vrata Rubenova, ena; vrata Judova, ena; vrata Levijeva, ena.

48:32  In proti vzhodni strani štiri tisoč in petsto komolcev in troje vrat: vrata Jožefova, ena; vrata Benjaminova, ena; vrata Danova, ena.

48:33  In ob južni strani, štiri tisoč in petsto komolcev mere in troje vrat: vrata Simeonova, ena; vrata Isaharjeva, ena; vrata Zebulonova, ena.

48:34  Ob zahodni strani štiri tisoč in petsto komolcev in njenih troje vrat: vrata Gadova, ena; vrata Aserjeva, ena; vrata Neftalijeva, ena.

48:35  Kroginkrog osemnajst tisoč komolcev. In ime mestu bodi od tistega dne: Gospod prebiva tam.