SloChraska - Numbers

Chapter 1

1:1  In Gospod je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski, v shodnem šatoru, prvi dan drugega meseca, drugo leto potem, ko so bili šli iz dežele Egiptovske, rekoč:

1:2  Poizvedita število vse občine sinov Izraelovih, po njih rodovinah, po hišah njih zarodnikov, po številu imen, vse moške, od glave do glave;

1:3  od dvajsetih let in više, vse, ki morejo na vojsko iti v Izraelu, seštejta jih po njih trumah ti in Aron.

1:4  In pri vaju bodi mož iz vsakega rodu, ki je glava hiši očetov svojih.

1:5  In ta so imena mož, ki naj stoje pri vaju: iz Rubena: Elizur, sin Šedeurjev;

1:6  iz Simeona: Šelumiel, sin Zurišadajev;

1:7  iz Jude: Nahson, sin Aminadabov;

1:8  iz Isaharja: Netanel, sin Zuarjev;

1:9  iz Zebulona: Eliab, sin Helonov;

1:10  iz sinov Jožefovih: iz Efraima Elišama, sin Amihudov; iz Manaseja, Gamaliel, sin Pedazurjev;

1:11  iz Benjamina: Abidan, sin Gideonijev;

1:12  iz Dana: Ahiezer, sin Amišadajev;

1:13  iz Aserja: Pagiel, sin Okranov;

1:14  iz Gada: Eliasaf, sin Deguelov;

1:15  iz Neftalija: Ahira, sin Enanov.

1:16  Ti so bili pooblaščenci občine, knezi rodovom očetov svojih, glave tisočim Izraelovim.

1:17  Mojzes torej in Aron vzameta te može, ki so zaznamenjani po imenih,

1:18  in skličeta vso občino prvi dan drugega meseca. In izpovedovali so rod svoj po svojih rodovinah, po hišah očetov svojih, po številu imen, od dvajsetih let in više, od glave do glave.

1:19  Kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, tako jih je preštel v puščavi Sinajski.

1:20  In bilo je sinov Rubena, Izraelovega prvenca, rojenih po njih rodovinah, po hišah njih zarodnikov, po številu imen od glave do glave, vseh moških od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:21  preštetih iz roda Rubenovega šestinštirideset tisoč in petsto.

1:22  Iz sinov Simeonovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, tistih, ki so bili šteti po številu imen, od glave do glave, vseh moških od dvajsetih let in više, kar jih moglo iti na vojsko:

1:23  preštetih iz rodu Simeonovega je bilo devetinpetdeset tisoč in tristo.

1:24  Iz sinov Gadovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, vseh, ki so mogli iti na vojsko:

1:25  preštetih iz rodu Gadovega je bilo petinštirideset tisoč šeststo in petdeset.

1:26  Iz sinov Judovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:27  preštetih iz rodu Judovega je bilo štiriinsedemdeset tisoč in šeststo.

1:28  Iz sinov Isaharjevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:29  preštetih iz rodu Isaharjevega je bilo štiriinpetdeset tisoč in štiristo.

1:30  Iz sinov Zebulonovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po njih očetov hišah, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:31  preštetih iz rodu Zebulonovega je bilo sedeminpetdeset tisoč in štiristo.

1:32  Iz sinov Jožefovih, in sicer iz sinov Efraimovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po njih očetov hišah, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:33  preštetih iz rodu Efraimovega je bilo štirideset tisoč in petsto.

1:34  Iz sinov Manasejevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:35  preštetih iz rodu Manasejevega je bilo dvaintrideset tisoč in dvesto.

1:36  Iz sinov Benjaminovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po njih očetov hišah, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je mogli iti na vojsko:

1:37  preštetih iz rodu Benjaminovega je bilo petintrideset tisoč in štiristo.

1:38  Iz sinov Danovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:39  preštetih iz rodu Danovega je bilo dvainšestdeset tisoč in sedemsto.

1:40  Iz sinov Aserjevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:41  preštetih iz rodu Aserjevega je bilo edeninštirideset tisoč in petsto.

1:42  Iz sinov Neftalijevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:43  preštetih iz rodu Neftalijevega je bilo triinpetdeset tisoč in štiristo.

1:44  To so sešteti, ki so jih šteli Mojzes in Aron in knezi Izraelovi, katerih je bilo dvanajst: vsak njih je zastopal očetov svojih hišo.

1:45  Bilo je torej vseh, ki so bili šteti iz sinov Izraelovih po hišah očetov svojih, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko v Izraelu:

1:46  vseh preštetih je bilo šeststointri tisoč in petsto in petdeset.

1:47  Levitov pa po rodu njih očetov niso šteli ž njimi vred.

1:48  Govoril je namreč Gospod Mojzesu, rekoč:

1:49  Samo rodú Levijevega ne štej, tudi njih števila ne poizveduj med sinovi Izraelovimi;

1:50  temuč postavi levite nad šatorom pričevanja ter nad vsemi pripravami njegovimi in nad vsem, kar pripada k njemu: oni naj nosijo šator in vse priprave njegove, in oni naj mu služijo in okoli šatora naj taborujejo.

1:51  In kadar bode šatoru odriniti, naj ga razložé leviti; kadar bo pa treba šator razpeti, naj ga postavijo leviti; nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

1:52  In sinovi Izraelovi naj razpenjajo šatore svoje vsak na svojem šatorišču in vsak pri svojem praporu, po svojih trumah.

1:53  A leviti naj si razpenjajo šatore okoli prebivališča pričevanja, da ne pride srd nad občino sinov Izraelovih; leviti naj bodo torej na stražah, da strežejo šatoru pričevanja.

1:54  In sinovi Izraelovi so storili po vsem, kakor je bil zapovedal Gospod Mojzesu: prav tako so storili.

Chapter 2

2:1  In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

2:2  Sinovi Izraelovi naj stavijo šatore svoje vsakteri pri svojem praporu, ob znamenjih hiš očetov svojih; v smeri proti shodnemu šatoru kroginkrog naj si razpenjajo šatore.

2:3  Ob vzhodu proti jutru naj taborujejo tisti, ki so od prapora tabora Judovega, po trumah svojih, in vojvoda sinov Judovih bodi Nahson, sin Aminadabov.

2:4  In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo štiriinsedemdeset tisoč in šeststo.

2:5  In poleg njega naj taborujeta rod Isaharjev, in vojvoda sinov Isaharjevih bodi Netanel, sin Zuarjev;

2:6  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo štiriinpetdeset tisoč in štiristo;

2:7  in rod Zebulonov, in vojvoda sinov Zebulonovih bodi Eliab, sin Helonov;

2:8  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo sedeminpetdeset tisoč in štiristo.

2:9  Vseh, ki so bili šteti od Judovega tabora, je bilo sto in šestinosemdeset tisoč in štiristo, po trumah svojih. Oni naj hodijo spredaj.

2:10  Na južni strani bodi prapor tabora Rubenovega po svojih trumah, in vojvoda sinov Rubenovih bodi Elizur, sin Šedeurjev.

2:11  In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo šestinštirideset tisoč in petsto.

2:12  In poleg njega naj taborujeta rod Simeonov, in vojvoda sinov Simeonovih bodi Šelumiel, sin Zurišadajev;

2:13  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo devetinpetdeset tisoč in tristo;

2:14  in rod Gadov, in vojvoda sinov Gadovih bodi Eliasaf, sin Reguelov,

2:15  in vojske njegove, seštetih med njimi, je bilo petinštirideset tisoč in šeststo in petdeset.

2:16  Vseh, ki so bili šteti od tabora Rubenovega, je bilo stoedeninpetdeset tisoč in štiristo in petdeset, po njih trumah. In ti naj hodijo kot drugi voj.

2:17  In potem naj gre shodni šator s taborom levitov sredi taborov: kakor bodo utaborjeni, tako naj se odpravijo na potovanje, vsakteri na svojem mestu, pri svojih praporih.

2:18  Na zahodni strani bodi prapor tabora Efraimovega po svojih trumah, in vojvoda sinov Efraimovih bode Elišama, sin Amihudov.

2:19  In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo štirideset tisoč in petsto.

2:20  In poleg njega bodi rod Manasejev, in vojvoda sinov Manasejevih bo Gamaliel, sin Pedazurjev,

2:21  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo dvaintrideset tisoč in dvesto;

2:22  in rod Benjaminov, in vojvoda sinov Benjaminovih bodi Abidan, sin Gideonijev,

2:23  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo petintrideset tisoč in štiristo.

2:24  Vseh, ki so bili šteti od tabora Efraimovega, je bilo stoinosem tisoč in sto, po svojih trumah. In ti naj hodijo kot tretji voj.

2:25  Na severni strani bodi prapor tabora Danovega po svojih trumah, in vojvoda sinov Danovih bodi Ahiezer, sin Amišadajev.

2:26  In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo dvainšestdeset tisoč in sedemsto.

2:27  In poleg njega bodi rod Aserjev, in vojvoda sinov Aserjevih bo Pagiel, sin Okranov;

2:28  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo edeninštirideset tisoč in petsto;

2:29  in rod Neftalijev, in vojvoda sinov Neftalijevih bodi Ahira, sin Enanov,

2:30  in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo triinpetdeset tisoč in štiristo.

2:31  Vseh, ki so bili šteti od tabora Danovega, je bilo stosedeminpetdeset tisoč in šeststo. Ti naj hodijo poslednji po praporih svojih.

2:32  Ti so, ki so bili šteti iz sinov Izraelovih po hišah svojih zarodnikov: vseh seštetih v taborih, po njih trumah, je bilo šeststo tri tisoč, petsto in petdeset.

2:33  Leviti pa niso bili všteti v čislo sinov Izraelovih, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

2:34  In sinovi Izraelovi so storili po vsem, kar je bil Gospod ukazal Mojzesu: prav tako so stavili šatore pri svojih praporih in prav tako se odpravljali na potovanje, vsak po svoji rodovini, pri očetov svojih družini.

Chapter 3

3:1  Ti pa so rodovi Arona in Mojzesa ob času, ko je Gospod govoril z Mojzesom na gori Sinaju.

3:2  In ta so imena sinov Aronovih: Nadab prvenec, in Abihu, Eleazar in Itamar.

3:3  Ta so imena sinov Aronovih pomaziljenih duhovnikov, ki so bili posvečeni, da opravljajo duhovniško službo.

3:4  Nadab pa in Abihu sta umrla pred Gospodom, ko sta darovala tuj ogenj pred Gospodom, v puščavi Sinajski, in nista imela otrok; Eleazar in Itamar sta torej služila za duhovnika pod nadzorstvom Arona, očeta svojega.

3:5  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

3:6  Pripelji bliže rod Levijev in postavi jih pred Arona duhovnika, da mu strežejo.

3:7  In naj bodo na straži zanj in na straži za vso občino pred shodnim šatorom, da opravljajo službo pri prebivališču;

3:8  in naj pazijo na vse priprave v shodnem šatoru ter bodo marljivi na straži za sinove Izraelove, da opravljajo službo pri prebivališču.

3:9  In daj levite Aronu in sinovom njegovim: njemu so v last dani izmed sinov Izraelovih.

3:10  Arona pa in sinove njegove postavi, da imajo na skrbi duhovniško službo svojo; nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

3:11  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

3:12  Glej, vzel sem si levite izmed sinov Izraelovih namesto vsega prvorojenega, kar predere maternico med sinovi Izraelovimi; zatorej so leviti moji.

3:13  Zakaj prvorojeno vse je moje; v dan, ko sem udaril vse prvorojeno v deželi Egiptovski, sem posvetil zase vse prvence v Izraelu, od človeka do živali, naj bodo moji. Jaz sem Gospod.

3:14  In Gospod je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski, rekoč:

3:15  Seštej sinove Levijeve po hišah njih očetov, po njih rodovinah; štej pa vse moške, mesec dni stare in više.

3:16  Mojzes jih torej prešteje po besedi Gospodovi, kakor mu je bilo ukazano.

3:17  In ti so bili sinovi Levijevi po svojih imenih: Gerson, Kahat in Merari.

3:18  In ta so imena sinov Gersonovih po njiju rodovinah: Libni in Simej.

3:19  In sinovi Kahatovi po svojih rodovinah: Amram in Izhar, Hebron in Uziel.

3:20  In sinova Merarijeva po rodovinah svojih: Mahli in Musi. To so rodovine levitov po hišah njih očetov.

3:21  Od Gersona je bila rodovina Libnijskih in Simejskih; ti sta rodovini Gersonovcev.

3:22  Sešteti pa izmed njih, po številu vseh moških, mesec dni starih in više, seštetih je bilo sedem tisoč in petsto.

3:23  Rodovini Gersonovcev sta taborili ob zadnji strani Šatora, proti zahodu.

3:24  In vojvoda očetove hiše Gersonovcev je bil Eliasaf, sin Laelov.

3:25  In v oskrbovanje sinom Gersonovim dano pri shodnem šatoru: prebivališče in šator, njegova odeja in zavesa za vhod v shodni šator

3:26  in zastori ob dvorišču in zavesa za vrata na dvorišče, ki obdaja prebivališče in oltar, in njegove vrvi za vso službo pri njem.

3:27  Od Kahata je bila rodovina Amramovcev in rodovina Izharjevcev in rodovina Hebronskih in rodovina Uzielskih: to so rodovine Kahatovcev.

3:28  Po številu vseh moških, mesec dni starih in više, jih je bilo osem tisoč in šeststo, pripravljenih za stražo svetišča.

3:29  Rodovine sinov Kahatovih so taborile ob strani prebivališča proti jugu.

3:30  In vojvoda očetove hiše Kahatovih rodovin je bil Elizafan, sin Uzielov.

3:31  In v oskrbovanje jim dana skrinja in miza in svečnik in oltarja in posode svetišča, s katerimi službujejo, in zavesa in karkoli nanese služba pri tem.

3:32  Eleazar pa, sin Arona duhovnika, je bil prvak vojvodam levitov in nadzornik njim, ki so na straži stregli svetišču.

3:33  Od Merarija je bila rodovina Mahlijevih in rodovina Musijevih; ti sta rodovini Merarijevi.

3:34  In seštetih izmed njih, po številu vseh moških, mesec dni starih in više, je bilo šest tisoč in dvesto.

3:35  In vojvoda očetove hiše rodovin Merarijevih je bil Zuriel, sin Abihailov. Oni sta taborili na strani prebivališča proti severu.

3:36  In v oskrbniško službo sinov Merarijevih so izročene deske od prebivališča in njegovi zapahi in stebri ter podstave njegove in vse priprave njegove in karkoli se rabi v službi pri njem;

3:37  in stebri, ki so okoli dvorišča, in njih podstavki, kolčki in vrvi.

3:38  Pred prebivališčem ob vzhodu pa, pred shodnim šatorom proti solnčnemu izhodu, so taborili Mojzes in Aron in sinovi njegovi in so stregli službi v svetišču namesto sinov Izraelovih. Nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

3:39  Vseh seštetih levitov, ki sta jih seštela Mojzes in Aron po ukazu Gospodovem, po njih rodovinah, vseh moških, mesec dni starih in više, je bilo dvaindvajset tisoč.

3:40  In Gospod veli Mojzesu: Preštej vse prvorojene moške med sinovi Izraelovimi, mesec dni stare in više, in poizvedi število njih imen.

3:41  In vzemi zame levite - jaz sem Gospod - namesto vseh prvencev med sinovi Izraelovimi, živino levitov pa namesto vseh prvencev med živino sinov Izraelovih.

3:42  Tedaj sešteje Mojzes, kakor mu je Gospod ukazal, vse prvorojence med sinovi Izraelovimi.

3:43  In bilo je vseh moških prvencev po številu imen, mesec dni starih in više, vseh seštetih je bilo dvaindvajset tisoč, dvesto in triinsedemdeset.

3:44  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

3:45  Vzemi levite namesto vseh prvencev med sinovi Izraelovimi in živino levitov namesto njih živine, in moji naj bodo leviti. Jaz sem Gospod.

3:46  In za odkup tistih dvesto in triinsedemdesetih prvencev sinov Izraelovih, ki jih je več nego levitov,

3:47  vzemi pet seklov za sleherno glavo; le po seklu svetišča jih sprejemaj (v ta sekel gre dvajset ger).

3:48  In daj te denarje, s katerimi se odkupi onih presežno število, Aronu in sinovom njegovim.

3:49  Vzame torej Mojzes odkupnino od tistih, ki so presegali število odrešenih po levitih;

3:50  od prvencev sinov Izraelovih je vzel denar, tisoč tristo petinšestdeset seklov, po seklu svetišča;

3:51  in Mojzes je dal odkupnino Aronu in sinovom njegovim, po ukazu Gospodovem, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

Chapter 4

4:1  In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

4:2  Poizvedita število sinov Kahatovih med sinovi Levijevimi, po njih rodovinah, po hišah njih očetov,

4:3  od tridesetletnih do petdesetletnih, vsakega, ki gre k vojski, da bi opravljal delo pri shodnem šatoru.

4:4  To je služba sinov Kahatovih v shodnem šatoru, pri najsvetejšem:

4:5  Kadar se vzdigne tabor, naj stopi Aron in sinovi njegovi v svetišče ter snamejo ločilno zagrinjalo in vanje zavijejo skrinjo pričevanja

4:6  in jo še ogrnejo z odejo iz jazbečevih kož, vrhu nje pa razprostro prt, ves iz višnjeve tkanine, in naj ob njo vtaknejo drogova njena.

4:7  In čez mizo kruhov obličja naj razprostro višnjev prt ter denejo nanjo sklede, torila, konvice in vrčke za pitno daritev, in neprenehljiv kruh naj ostane na njej;

4:8  in čez to vse naj razgrnejo karmezinast prt ter ga pokrijejo z odejo iz jazbečevih kož, in njena drogova naj vtaknejo vanjo.

4:9  In vzamejo naj višnjev prt ter zagrnejo svečnik za razsvetljavo in svetilnice njegove in utrinjala in lončke za utrinke in vse posode za olje, s katerimi se mu služi;

4:10  in naj ga denejo in vse posode njegove v odejo iz jazbečevih kož ter ga postavijo na nosila.

4:11  In čez zlati oltar naj razprostro višnjev prt in ga zavijejo v odejo iz jazbečevih kož ter vanj vtaknejo droga njegova.

4:12  Nato naj vzamejo vse službene priprave, s katerimi opravljajo službo v svetišču, in naj jih denejo v višnjev prt ter jih zavijejo v odejo iz jazbečevih kož in jih polože na nosila.

4:13  Potem naj oltar očistijo pepela ter razprostro čezenj zagorelordeč prt

4:14  in denejo nanj vse priprave njegove, s katerimi se opravlja služba ob njem, ponve za žerjavico, vilice, lopate, čaše, vse posode oltarjeve; in naj razgrnejo čezenj odejo iz jazbečevih kož ter vanj vtaknejo droga njegova.

4:15  Ko pa to dovrše Aron in sinovi njegovi ter zavijejo svetišče in vse priprave svetišča, ko bo skoraj začel potovati tabor, naj pristopijo sinovi Kahatovi, da poneso svetišče, ali naj se ga ne dotaknejo, da ne umro. To je kar, bodo nosili sinovi Kahatovi od shodnega šatora.

4:16  Eleazar pa, sin Arona duhovnika, imej nadzorstvo nad oljem za svetilo in blagodišečim kadilom in neprestano jedilno daritvijo in mazilnim oljem, nadzorstvo nad vsem prebivališčem in vsem, kar je v njem, nad svetiščem in njega pripravami.

4:17  In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

4:18  Pazite, da se ne iztrebi pokolenje rodovin Kahatovih izmed levitov;

4:19  ampak to jim storite, da živé in ne umrjejo, kadar pristopajo k najsvetejšemu: Aron in sinovi njegovi naj gredo v svetišče ter odkažejo vsakemu, kar bo delal in kar bo nosil.

4:20  Oni sami pa naj ne hodijo noter gledat svetih reči niti za trenotek, da ne umrjejo.

4:21  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

4:22  Poizvedi število tudi sinov Gersonovih po hišah njih očetov, po njih rodovinah,

4:23  od tridesetletnih do petdesetletnih jih seštej, vsakega, ki gre po vojaško služit, da opravlja delo pri shodnem šatoru.

4:24  To je služba Gersonovih rodovin, ko strežejo in nosijo bremena:

4:25  Nosijo naj preproge prebivališča in shodni šator, namreč njegovo odejo in odejo iz jazbečevih kož, ki je vrhu nje, in zaveso ob vhodu v shodni šator

4:26  in zastore okoli dvorišča in zaveso pri vratih na dvorišče, ki obdaja šator in oltar kroginkrog, in njih vrvi in vse priprave za njih službo; in karkoli je treba delati pri tem, naj opravijo.

4:27  Po ukazu Arona in sinov njegovih naj se vrši vsa služba sinov Gersonovih v vsem, kar bodo nosili in kar bodo delali; in poverite jim v stražo, kar jim je nositi.

4:28  To je služba rodovin Gersonovcev pri shodnem šatoru; in njih straža bodi pod nadzorstvom Itamarja, sina Arona duhovnika.

4:29  Sinove Merarijeve pa seštej po njih rodovinah, po hišah njih očetov,

4:30  od tridesetletnih do petdesetletnih jih seštej, vsakega, ki gre k vojski, da bi opravljal delo pri shodnem šatoru.

4:31  In to jim je poverjeno, da stražijo in nosijo v vsej službi svoji pri shodnem šatoru: deske od prebivališča in njih zapahe in stebre in podstave

4:32  in stebre, ki so okoli dvorišča, in njih podstavke in kolčke in vrvi, z vsem njih orodjem in z vsem, kar je treba streči pri njih; in po imenu jim odštejte orodje, ki naj ga stražijo in nosijo.

4:33  To je služba rodovin sinov Merarijevih, kolikor so dolžni služiti pri shodnem šatoru pod nadzorstvom Itamarja, sina Arona duhovnika.

4:34  In Mojzes in Aron in prvaki občine so sešteli Kahatove sinove po njih rodovinah in po njih očetovskih hišah,

4:35  od tridesetletnih do petdesetletnih, vsakega, ki gre k vojski, za delo pri shodnem šatoru;

4:36  in seštetih je bilo, po njih rodovinah, dva tisoč sedemsto in petdeset.

4:37  Ti so, ki so bili šteti iz rodovin Kahatovih, vsi, ki so služili pri shodnem šatoru, katere sta seštela Mojzes in Aron, kakor je bil zapovedal Gospod po Mojzesu.

4:38  In preštetih iz sinov Gersonovih, po njih rodovinah in po hišah njih očetov,

4:39  od tridesetletnih do petdesetletnih, vsi, ki so šli k vojski, za delo pri shodnem šatoru,

4:40  tistih katere so sešteli po njih rodovinah, po hišah njih očetov, je bilo dva tisoč in šeststo in trideset.

4:41  Ti so bili šteti iz rodovin Gersonovcev, vsi, ki so služili pri shodnem šatoru, katere sta seštela Mojzes in Aron, kakor je bil zapovedal Gospod.

4:42  In seštetih iz rodovin sinov Merarijevih, po njih rodovinah, po hišah njih očetov,

4:43  od tridesetletnih do petdesetletnih, vsak, ki je šel k vojski, za delo pri shodnem šatoru,

4:44  tistih, katere so sešteli po njih rodovinah, je bilo tri tisoč in dvesto.

4:45  Ti so bili sešteti iz rodovin Merarijevih, katere sta seštela Mojzes in Aron, kakor je bil zapovedal Gospod po Mojzesu.

4:46  Vseh seštetih iz levitov, katere so sešteli Mojzes in Aron in prvaki Izraelovi, po njih rodovinah in po hišah njih očetov,

4:47  od tridesetletnih do petdesetletnih, vsi, ki so prišli opravljat delo službe in nosit bremena pri shodnem šatoru,

4:48  tistih, katere so sešteli, je bilo osem tisoč in petsto in osemdeset.

4:49  Po ukazu Gospodovem jih je postavil Mojzes, vsakterega k službi njegovi in k bremenu njegovemu, in vsak je bil postavljen, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

Chapter 5

5:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

5:2  Zapovej sinovom Izraelovim, naj odpravijo iz tabora vsakega gobavca in vsakega, ki ima tok in kdorkoli se je onečistil pri mrliču;

5:3  bodisi mož ali žena, odpravite jih, ven za taborišče jih pošljite, da ne bi oskrunjali taborov svojih, sredi katerih prebivam jaz.

5:4  In sinovi Izraelovi so storili tako in jih odpravili ven za taborišče; kakor je bil govoril Gospod Mojzesu, tako so storili sinovi Izraelovi.

5:5  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

5:6  Véli sinovom Izraelovim: Ako mož ali žena stori katerikoli grehov, ki ž njimi ljudje zagreše nezvestobo proti Gospodu, in duša ta je kriva:

5:7  tedaj naj pripozna greh, ki ga je storila, in naj da povračilo za krivdo svojo v celem znesku in pridene še peti del k temu, in naj da onemu, zoper katerega se je pregrešila.

5:8  Če pa ni po dotičniku sorodnika, ki bi se mu dalo povračilo za krivdo, naj se da povračilo za krivdo Gospodu in naj pripade duhovniku, razen ovna sprave, s katerim se izvrši poravnava za krivca.

5:9  Tudi vsak dar povzdignjenja od vseh svetih reči sinov Izraelovih, ki ga prineso duhovniku, bode njegov.

5:10  In vsakega človeka posvečene reči pripadejo duhovniku; karkoli kdo da duhovniku, bodi njegovo.

5:11  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

5:12  Govóri sinom Izraelovim in jim reci: Čigar žena se razuzda in se mu izneveri,

5:13  in drug mož se ž njo telesno združi, in bi bilo skrito očem njenega moža, ker se je na skrivnem oskrunila, ter bi ne bilo priče zoper njo in ne bi bila zasačena;

5:14  in njega obide duh ljubosumnosti in bi sumnil o ženi svoji, in ona bi bila oskrunjena; ali pa ga obide duh ljubosumnosti in bi sumnil o ženi svoji, in ona bi ne bila oskrunjena:

5:15  tedaj naj pripelje mož ženo svojo k duhovniku ter prinese zaradi nje dar, desetino efe ječmenove moke, toda naj ne vlije vanjo olja in tudi ne dene nanjo kadila; zakaj jedilna daritev ljubosumnosti je, jedilna daritev spomina, ki spominja krivice.

5:16  In duhovnik jo privedi bliže in postavi pred Gospoda;

5:17  nato zajmi svete vode v prsteno posodo ter vzemi prahu, ki je na tleh prebivališča, in ga deni v vodo.

5:18  Potem postavi ženo pred Gospoda in ji razkrij glavo in ji daj v roke jedilno daritev spomina, ki je jedilna daritev ljubosumnosti; a v roki duhovnikovi bodi grenka voda, ki povzroča prokletstvo.

5:19  Nato naj jo duhovnik zaroti in reče ženi: Ako nihče ni ležal s teboj in nisi zašla v nečistoto od moža svojega, bodi prosta te grenke vode, ki povzroča prokletstvo;

5:20  ako pa si zašla od moža svojega in se oskrunila in se je kdo združil s teboj razen moža tvojega -

5:21  tedaj naj zaroti duhovnik ženo s preklinjajočo prisego in ji reče: Gospod naj te postavi v prokletstvo in zarotitev med ljudstvom tvojim s tem, da ti zgnijo bedra in oteče trebuh!

5:22  Izteče naj ta voda, ki povzroča prokletstvo, v telo tvoje in stori, da ti oteče trebuh in zgnijo bedra. In žena naj reče: Amen, amen!

5:23  Nato napiši duhovnik te kletve na list in jih speri v tisto grenko vodo,

5:24  in daj piti ženi grenko vodo, ki povzroča prokletstvo, da gre vanjo voda prokletstva in ji napravi grenkobo.

5:25  In vzemi duhovnik jedilno daritev ljubosumnosti iz ženine roke, in majaj jedilno daritev pred Gospodom in jo prinesi k oltarju.

5:26  Nato vzemi duhovnik prgišče jedilne daritve kot njen spomin in zažgi to na oltarju, in potem naj da ženi piti vode.

5:27  In ko se napije vode, se zgodi, ako se je oskrunila in zagrešila nezvestobo proti možu svojemu, da ji ta voda prokletstva, ko pride vanjo, napravi grenkobo, in trebuh ji oteče in bedra ji segnijejo; žena pa bode v kletev med svojim ljudstvom.

5:28  Ako pa se ni oskrunila in je čista, ji ne bo nič škodilo in prejme zarod.

5:29  To je postava za ljubosumnost, ko se žena razuzda od svojega moža in se oskruni;

5:30  ali pa če obide moža duh ljubosumnosti in sumni o ženi svoji: tedaj naj postavi ženo pred Gospoda, in duhovnik naj ž njo ravna po vsej tej postavi.

5:31  In mož bode prost krivice, tista žena pa naj nosi krivico svojo.

Chapter 6

6:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

6:2  Govori sinom Izraelovim in reci: Ko se mož ali žena odmeni s tem, da stori obljubo nazirca, da se posveti Gospodu,

6:3  naj se zdržuje vina in močne pijače; ne pije naj kisa iz vina ali kisa iz močne pijače, tudi naj ne pije soka iz grozdja ter ne jé sirovih ali suhih grozdov.

6:4  Dokler traja nazirstvo njegovo, naj ne jé ničesar, kar je narejeno od vinske trte, od pečkov do tropin.

6:5  Dokler traja obljuba nazirstva njegovega, naj ne pride britev na glavo njegovo; dokler se ne dopolnijo dnevi, za katere se je posvetil Gospodu, je svet; pusti naj, da prosto rasto lasje na glavi njegovi.

6:6  Vse dni, za katere se je posvetil Gospodu, naj se ne približa mrliču.

6:7  Pri očetu svojem in pri materi svoji, pri bratu svojem in sestri svoji naj se ne onečisti, kadar umrjejo; zakaj posvečenje Boga njegovega je na glavi njegovi.

6:8  Vse dni svojega nazirstva je svet Gospodu.

6:9  Ako pa kdo zraven njega nenadoma naglo umrje in se mu s tem onečisti posvečena glava, naj si ostriže glavo v dan očiščevanja svojega, sedmi dan naj jo ostriže.

6:10  In osmi dan naj prinese dve grlici ali dva golobiča k duhovniku, k vratom shodnega šatora.

6:11  Duhovnik pa vzemi eno v daritev za greh in drugo vžgalno daritev in izvrši poravnavo zanj, da se je pregrešil ob mrliču; on pa naj posveti glavo svojo.

6:12  In vnovič naj posveti Gospodu dneve nazirstva svojega ter prinese enoletno jagnje v daritev za krivdo; ali poprejšnji dnevi so neveljavni, ker je bilo ognušeno nazirstvo njegovo.

6:13  To je postava za nazirca: Ko se dopolnijo dnevi nazirstva njegovega, naj pride k vratom shodnega šatora;

6:14  prinese pa naj Gospodu darilo svoje: enoletno jagnje brez hibe v žgalno daritev, enoletno ovco brez hibe v daritev za greh in ovna brez madeža v mirno daritev,

6:15  in koš opresnikov, kolačev iz bele moke, zamešene z oljem, in nekvašenih mlincev, pomazanih z oljem, ž njih jedilno in pitno daritvijo vred.

6:16  Duhovnik pa naj jih prinese pred obličje Gospodovo ter daruje njegovo daritev za greh in žgalščino;

6:17  ovna naj daruje Gospodu kot mirovno daritev s košem nekvašenih kruhov vred; tudi naj daruje duhovnik jedilno in pitno daritev njegovo.

6:18  In nazirec naj ostriže posvečeno glavo svojo ob vhodu v shodni šator; potem naj vzame lase posvečene glave svoje in jih dene na ogenj, ki je pod mirovno daritvijo.

6:19  Duhovnik pa vzemi kuhano ovnovo pleče, opresen kolač iz koša in opresen mlinec ter položi to nazircu na roke, potem ko si je ostrigel glavo nazirstva svojega;

6:20  in duhovnik majaj to kot daritev majanja pred Gospodom; sveto je duhovniku s prsmi majanja in s plečem povzdignjenja vred. In potem sme nazirec piti vino.

6:21  To je postava za nazirca, ki stori obljubo, in to je daritev njegova Gospodu zaradi posvečenja svojega, razen tega, kar sicer premore; po svoji obljubi, kakor je obljubil, naj stori po postavi posvečenja svojega.

6:22  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

6:23  Govóri Aronu in sinovom njegovim in véli: Takole blagoslavljajte sinove Izraelove, govoreč jim:

6:24  Gospod te blagoslóvi in te varuj!

6:25  Gospod razsvétli obličje svoje proti tebi in ti bodi milostiv!

6:26  Gospod obrni obličje svoje milo k tebi in ti daj mir!

6:27  Tako naj kličejo ime moje nad sinove Izraelove, in jaz jih hočem blagosloviti.

Chapter 7

7:1  In zgodi se v dan, ko je Mojzes končal urejevanje prebivališča, ko ga je pomazilil in posvetil z vsemi pripravami njegovimi, tudi oltar z vsemi njegovimi pripravami, ko jih je bil pomazilil in posvetil,

7:2  da so darovali knezi Izraelovi, poglavarji hiš očetov svojih; ti so bili knezi rodov, postavljeni nad seštetimi.

7:3  In pripeljali so darila svoja pred Gospoda: šest pokritih voz in dvanajst volov; dva kneza sta dala en voz in enega vola sleherni izmed njih, in pripeljali so jih pred prebivališče.

7:4  Tedaj ogovori Gospod Mojzesa, rekoč:

7:5  Vzemi to od njih, da bodi v službo shodnega šatora, in daj levitom, vsakemu primerno službi njegovi.

7:6  Vzame torej Mojzes vozove in vole ter jih da levitom.

7:7  Dva voza in štiri vole izroči sinovom Gersonovim, primerno njih službi;

7:8  štiri voze in osem volov pa izroči sinovom Merarijevim, primerno njih službi, pod nadzorstvom Itamarja, sina Arona duhovnika.

7:9  Ali sinovom Kahatovim ne da od tega, zakaj služba svetišča jim je bila naložena: na ramah so ga nosili.

7:10  In prinesli so knezi dar oltarjevega posvečenja v dan, ko je bil maziljen, in darovali so darilo svoje pred oltarjem.

7:11  Tedaj reče Gospod Mojzesu: Naj prinese darilo svoje vsak knez v svoj dan za posvečenje oltarja.

7:12  Prvi dan je prinesel darilo svoje Nahson, sin Aminadabov, iz Judovega rodu.

7:13  In darilo njegovo je bilo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, zamešene z oljem, v jedilno daritev,

7:14  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:15  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:16  kozel v daritev za greh,

7:17  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Nahsona sina Aminadabovega.

7:18  Drugi dan je daroval Netanel, sin Zuarjev, knez Isaharjev.

7:19  In prinesel je v darilo svoje srebrno skledo, stointrideset seklov težko, srebrno kupo iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, zamešene z oljem, v jedilno daritev,

7:20  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:21  mladega voliča, ovna, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:22  kozla v daritev za greh,

7:23  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Netanela, sina Zuarjevega.

7:24  Tretji dan Eliab, sin Helonov, knez sinov Zebulonovih.

7:25  Darilo njegovo je bilo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:26  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:27  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:28  kozel v daritev za greh,

7:29  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Eliaba, sina Helonovega.

7:30  Četrti dan knez sinov Rubenovih, Elizur, sin Šedeurjev.

7:31  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:32  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:33  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno žrtev,

7:34  kozel v daritev za greh,

7:35  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Elizurja, sina Šedeurjevega.

7:36  Peti dan knez sinov Simeonovih, Šelumiel, sin Zurišadajev.

7:37  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem zamešene, v jedilno daritev,

7:38  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:39  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:40  kozel v daritev za greh,

7:41  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Šelumielovo, sina Zurišadajevega.

7:42  Šesti dan knez sinov Gadovih, Eliasaf, sin Deguelov.

7:43  Njegovo darilo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:44  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:45  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:46  kozel v daritev za greh,

7:47  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Eliasafa, sina Deguelovega.

7:48  Sedmi dan knez sinov Efraimovih, Elišama, sin Amihudov.

7:49  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem zamešene, v jedilno daritev,

7:50  torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:51  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:52  kozel v daritev za greh,

7:53  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Elišama, sina Amihudovega.

7:54  Osmi dan knez sinov Manasejevih, Gamaliel, sin Pedazurjev.

7:55  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:56  torilce iz zlata, deset seklov težko, polno kadila,

7:57  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:58  kozel v daritev za greh,

7:59  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Gamaliela, sina Pedazurjevega.

7:60  Deveti dan knez sinov Benjaminovih, Abidan, sin Gideonijev.

7:61  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, umešene z oljem, v jedilno daritev,

7:62  torilce zlato, deset seklov težko, polno kadila,

7:63  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:64  kozel v daritev za greh,

7:65  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Abidana, sina Gideonijevega.

7:66  Deseti dan knez sinov Danovih, Ahiezer, sin Amišadajev.

7:67  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, omešene z oljem, v jedilno daritev,

7:68  torilce zlato, deset seklov težko, polno kadila,

7:69  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:70  kozel v daritev za greh,

7:71  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Ahiezerja, sina Amišadajevega.

7:72  Enajsti dan knez sinov Aserjevih, Pagiel, sin Okranov.

7:73  Darilo njegovo: skleda srebrna, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, omešene z oljem, v jedilno daritev,

7:74  zlato torilce, deset seklov težko, polno kadila,

7:75  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:76  kozel v daritev za greh,

7:77  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Pagiela, sina Okranovega.

7:78  Dvanajsti dan knez sinov Neftalijevih, Ahira, sin Enanov.

7:79  Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, umešene z oljem, v jedilno daritev,

7:80  zlato torilce, deset seklov težko, polno kadila,

7:81  mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:82  kozel v daritev za greh,

7:83  in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Ahira, sina Enanovega.

7:84  To je bil dar ob posvečenju oltarja v dan, ko je bil maziljen, od knezov Izraelovih: dvanajst srebrnih skled, dvanajst srebrnih kup, dvanajst zlatih torilc;

7:85  vsaka skleda iz stointridesetih seklov srebra, vsaka kupa iz sedemdesetih seklov: vse srebro teh posod dva tisoč štiristo seklov, po seklu svetišča.

7:86  Tistih dvanajst zlatih torilc, polnih kadila, je vsako imelo deset seklov, po seklu svetišča: vsega zlata teh torilc je bilo stoindvajset seklov.

7:87  Vse govedi v žgalno daritev je bilo dvanajst volov, dvanajst ovnov, enoletnih jagnjet dvanajst in k njim pristojna jedilna daritev; in dvanajst kozlov v daritev za greh.

7:88  V mirovno daritev je bilo govedi štiriindvajset volov, šestdeset ovnov, kozlov šestdeset in enoletnih jagnjet šestdeset. To je bilo posvečenje oltarja, potem ko je bil maziljen.

7:89  In kadar je Mojzes šel v shodni šator, da bi govoril ž Njim, tedaj je slišal Glas, govoreč k njemu iznad pokrova skrinje pričevanja, iz sredi dveh kerubov; in On je govoril k njemu.

Chapter 8

8:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

8:2  Govóri Aronu in mu reci: Ko prižgeš svetilnice, naj svetijo sedmere svetilnice proti ospredju svečnika.

8:3  In Aron je storil tako: prižgal je svetilnice njegove, da bi svetile proti ospredju svečnika, kakor je bil Gospod ukazal Mojzesu.

8:4  In takšno je bilo svečnikovo delo: tolkljano delo iz zlata je bilo, deblo njegovo in cvetice njegove so bile tolkljane; po vzorcu, ki ga je bil Gospod pokazal Mojzesu, ga je naredil.

8:5  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

8:6  Vzemi levite izmed sinov Izraelovih ter jih očisti.

8:7  In takole stóri ž njimi pri njih očiščevanju: Poškropi jih z očiščevalno vodo, oni pa naj si obrijejo vse telo z britvijo in opero oblačila svoja, da bodo čisti.

8:8  Nato naj vzamejo mladega voliča in jedilno daritev, ki gre k njemu, belo moko, umešeno z oljem, in drugega voliča mladega vzemi v daritev za greh.

8:9  In véli levitom, naj pristopijo pred shodni šator, in skliči vso občino sinov Izraelovih.

8:10  Nato postavi levite pred Gospoda; sinovi Izraelovi pa naj polože roke svoje na levite.

8:11  In Aron naj daruje levite pred Gospodom kot daritev majanja od sinov Izraelovih, da opravljajo službo Gospodovo.

8:12  In leviti naj polože roke svoje voličema na glavo, in eden naj se daruje v daritev za greh, drugi pa v žgalščino Gospodu, da se stori poravnava za levite.

8:13  In postavi levite pred Arona in sinove njegove ter jih daruj kot daritev majanja Gospodu.

8:14  Tako odločiš levite izmed sinov Izraelovih, da bodo moji leviti.

8:15  Potem naj nastopijo leviti, da strežejo shodnemu šatoru, ko si jih očistil in daroval kot daritev majanja.

8:16  Zakaj dani so, meni so dani izmed sinov Izraelovih; namesto vsega, kar prodira maternico, namesto vsega prvorojenega sinov Izraelovih sem si jih vzel.

8:17  Zakaj moji so vsi prvenci sinov Izraelovih, med ljudmi in med živino: v dan, ko sem udaril vse prvorojeno v deželi Egiptovski, sem si jih posvetil zase.

8:18  Levite pa sem si vzel namesto vseh prvorojencev sinov Izraelovih;

8:19  in dal sem levite v dar Aronu in sinovom njegovim izmed sinov Izraelovih, da opravljajo službo sinov Izraelovih pri shodnem šatoru ter služijo v spravo za sinove Izraelove, da ne zadene sinov Izraelovih kaznilen udarec, kadar se sinovi Izraelovi bližajo svetišču.

8:20  In tako so storili Mojzes in Aron in sinovi Izraelovi z leviti: prav kakor je Gospod Mojzesu zapovedal za levite, tako so storili sinovi Izraelovi.

8:21  In leviti so se očistili greha ter oprali oblačila svoja, in Aron jih je daroval kot daritev majanja pred Gospodom ter storil poravnavo zanje v njih očiščenje.

8:22  Potem so šli leviti opravljat službo svojo v shodnem šatoru pred Aronom in pred sinovi njegovimi. Kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu zastran levitov, tako so jim storili.

8:23  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

8:24  To je, kar velja levitom: Od petindvajsetega leta in više naj prihajajo po vojaško služit v službi pri shodnem šatoru.

8:25  A po petdesetem letu naj stopijo iz vojaške službe svoje in ne služijo več;

8:26  samo pomaga naj vsak bratom svojim pri shodnem šatoru, da so marljivi na stražah, ali službe naj se ne loti. Tako narédi z leviti pri njih službovanju.

Chapter 9

9:1  In Gospod je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski prvi mesec drugega leta, ko so bili šli iz dežele Egiptovske in rekel:

9:2  Gotovo naj sinovi Izraelovi praznujejo pasho v njej določenem času!

9:3  Štirinajsti dan tega meseca, proti večeru, jo obhajajte v njej določenem času; po vseh njenih postavah in naredbah jo praznujte.

9:4  Tedaj ogovori Mojzes sinove Izraelove, da naj pripravijo velikonočno jagnje.

9:5  In obhajali so pasho v prvem mesecu štirinajsti dan proti večeru v puščavi Sinajski; kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, tako so vse storili sinovi Izraelovi.

9:6  Bilo je pa nekaj mož, ki so se onečistili z mrličem in niso mogli praznovati pashe tisti dan. Ti stopijo tisti dan pred Mojzesa in Arona

9:7  ter ga ogovore: Mi smo nečisti zaradi mrliča; zakaj bi bili prikrajšani, da ne smemo prinesti darila Gospodovega v določenem času med sinovi Izraelovimi?

9:8  In Mojzes jim reče: Počakajte, hočem slišati, kaj vam Gospod zapove.

9:9  In Gospod je govoril Mojzesu takole:

9:10  Govori sinovom Izraelovim in reci: Če se kdo onečisti pri mrtvem ali pa bo na daljnem potu, bodisi iz vas ali prihodnjih rodov vaših, vendar naj napravi velikonočno jagnje Gospodu:

9:11  drugega meseca štirinajsti dan proti večeru naj ga taki obhajajo, z opresnim kruhom in grenkimi zelišči naj ga jedo;

9:12  nič naj ga ne puste do jutra, tudi nobene kosti v njem naj ne zlomijo; natančno po postavi pashe naj se ravnajo.

9:13  Kdor pa je čist in ni na potovanju, a opusti praznovati pasho, tega duša bodi iztrebljena izmed ljudstva njegovega; kajti darila Gospodovega ni prinesel v določenem času, greh svoj naj nosi ta mož.

9:14  Ako pa biva med vami tujec in hoče praznovati pasho Gospodu, naj se ravna po postavi pashe in njenih naredbah. Ista vam veljaj postava za tujca in za rojaka.

9:15  V dan pa, ko je bilo postavljeno prebivališče, je pokril oblak prebivališče, šator pričevanja; in od večera do jutra je bila nad prebivališčem kakor podoba ognja.

9:16  Tako je bilo vsekdar: oblak ga je pokrival in po noči podoba ognja.

9:17  In kadar se je vzdignil oblak iznad Šatora, precej so se odpravili sinovi Izraelovi, in na mestu, kjer je počival oblak, ondi so se utaborili sinovi Izraelovi.

9:18  Na povelje Gospodovo so odpotovali sinovi Izraelovi in na povelje njegovo so se utaborili; dokler je počival oblak nad prebivališčem, so taborili.

9:19  In ko je bil oblak na prebivališču veliko dni, so stregli sinovi Izraelovi na straži Gospodovi, in niso odhajali.

9:20  In če je ostal oblak nad prebivališčem le malo dni: na povelje Gospodovo so ostali v šatorih in na povelje Gospodovo so šli na pot.

9:21  In če je bil oblak le od večera do jutra: ko se je vzdignil oblak zjutraj, so se odpravili; ali če je bil dan in noč: kadar se je vzdignil, so se tudi odpravili.

9:22  Ako pa je dva dni ali mesec dni ali več časa oblak počival nad prebivališčem, so ostali sinovi Izraelovi v šatorih in niso potovali; a brž, ko se je vzdignil, so se odpravili.

9:23  Na povelje Gospodovo so razpenjali šatore in na povelje Gospodovo so potovali; stregli so na straži Gospodovi, kakor je zapovedal Gospod po Mojzesu.

Chapter 10

10:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

10:2  Naredi si dve srebrni trobenti, s tolkljanim delom ju naredi, in uporabljaj ju v sklicevanje občine in kadar se kliče vojska na odhod.

10:3  Kadar se zatrobi na obe, naj se zbere občina vsa k tebi pred vhodom shodnega šatora.

10:4  Kadar pa se zatrobi na eno, naj se zbero k tebi knezi, glave tisočev Izraelovih.

10:5  Kadar pa bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so v šatorih proti jutru.

10:6  Ko pa v drugič bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so ušatorjene proti poldnevu. Kadar odhajajo naj trobijo bučno.

10:7  Ko se pa sklicuje zbor, tudi trobite, a ne bučno.

10:8  In sinovi Aronovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti, in ti naj vam bodeta v večno postavo za prihodnje rodove vaše.

10:9  In kadar pojdete v deželi svoji na vojsko zoper zatiralca, ki vam bode sovražen, trobite bučno s trobentama, in pridete v spomin pred Gospodom, Bogom svojim, in rešeni boste sovražnikov svojih.

10:10  In v dan veselja svojega, ob določenih praznikih in ob mlajih svojih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah, in bodeta vam v spomin pred Bogom vašim. Jaz sem Gospod, Bog vaš.

10:11  In zgodilo se je v drugem letu, drugi mesec, dvajsetega dne tega meseca, da se je vzdignil oblak iznad prebivališča pričevanja,

10:12  in sinovi Izraelovi so se odpravili po svojih krdelih iz puščave Sinajske, in oblak se je ustavil v puščavi Paranski.

10:13  Tedaj so prvič šli na pot po ukazu Gospodovem, danem Mojzesu.

10:14  In najprej je odrinil prapor tabora sinov Judovih s trumami svojimi: nad vojsko njegovo je bil Nahson, sin Aminadabov,

10:15  in nad vojsko rodú sinov Isaharjevih je bil Netanel, sin Zuarjev,

10:16  in nad vojsko rodú sinov Zebulonovih Eliab, sin Helonov.

10:17  Medtem so razdeli prebivališče, in sinovi Gersonovi in Merarijevi so odrinili, noseč prebivališče.

10:18  Nato je odrinil prapor tabora Rubenovega s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elizur, sin Šedeurjev,

10:19  in nad vojsko rodú sinov Simeonovih Šelumiel, sin Zurišadajev,

10:20  in nad vojsko rodú sinov Gadovih Eliasaf, sin Deguelov.

10:21  Potem so odrinili Kahatovci, noseč svetišče. Oni pa so postavljali prebivališče, dokler so ti prišli.

10:22  Za njimi je odrinil prapor tabora sinov Efraimovih s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elišama, sin Amihudov,

10:23  in nad vojsko rodu sinov Manasejevih Gamaliel, sin Pedazurjev,

10:24  in nad vojsko rodú sinov Benjaminovih Abidan, sin Gideonijev.

10:25  Naposled je odrinil s krdeli svojimi prapor tabora sinov Danovih, zadnji voj vseh taborov: in nad vojsko njegovo je bil Ahiezer, sin Amišadajev,

10:26  in nad vojsko rodú sinov Aserjevih Pagiel, sin Okranov,

10:27  in nad vojsko rodú sinov Neftalijevih Ahira, sin Enanov.

10:28  To je način odhodov sinov Izraelovih s svojimi vojskami, in tako so potovali.

10:29  In Mojzes reče Hobabu, sinu Reguela Madianskega, tasta Mojzesovega: Popotujemo v kraj, o katerem je rekel Gospod: Vam ga hočem dati. Pojdi z nami, in dobro ti bomo storili, kajti dobro je Gospod obljubil Izraelu.

10:30  On pa mu odgovori: Ne pojdem z vami, ampak odidem v deželo svojo in k sorodstvu svojemu.

10:31  In reče: Ne zapústi nas, prosim; zakaj ti veš, kje naj taborimo v puščavi, in nam bodeš vodnik.

10:32  Ako pojdeš z nami, gotovo izkažemo, karkoli nam Gospod stori dobrega, isto tudi tebi.

10:33  In potovali so tri dni hoda od gore Gospodove, in skrinja zaveze Gospodove je šla pred njimi tri dni pota, da jim najde počivališče.

10:34  Oblak Gospodov pa je bil po dnevi nad njimi, ko so šli iz tabora.

10:35  In bilo je, kadar je skrinja šla na pot, da je dejal Mojzes: Vstani, o Gospod, in naj se razkropé sovražniki tvoji, in tisti, ki te sovražijo, naj bežé pred obličjem tvojim.

10:36  Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o Gospod, k miriadam tisočev Izraelovih.

Chapter 11

11:1  In ko je ljudstvo tožilo, govoreč hudo na ušesa Gospodu, in je Gospod slišal, se razsrdi, in vname se ogenj Gospodov med njimi ter požre najzadnji del tabora.

11:2  In ljudstvo vpije k Mojzesu, in Mojzes moli h Gospodu, in ogenj ugasne.

11:3  In imenovali so ta kraj Tabera, ker se je razvnel ogenj Gospodov med njimi.

11:4  Mešana druhal pa, ki je bila med njimi, se je vdala poželjivosti, pa tudi sinovi Izraelovi so vnovič jokali in govorili: Kdo nam da najesti se mesa?

11:5  Spominjamo se na ribe, ki smo jih jedli v Egiptu brezplačno, in kumare in dinje in luk in čebulo in česen.

11:6  Sedaj pa je duša naša suha; ničesar nimamo tu, samo tisto mano vidijo naše oči. -

11:7  Mana pa je bila kakor koriandrovo seme in barva njena kakor bdelijeva.

11:8  Ljudstvo jo je hodilo pobirat in jo mlelo v mlinčkih ali trlo v možnarjih in kuhalo v loncih in pripravljalo iz nje kolače, in njen okus je bil kakor na olju pečenih kolačev.

11:9  in ko je po noči padala rosa na šatorišče, je padala mana ž njo vred. -

11:10  Tedaj čuje Mojzes, da ljudstvo joče po rodovinah svojih, vsakteri pri šatora svojega vratih; in razvname se srd Gospodov silno, in tudi Mojzesu se vidi prehudo.

11:11  In reče Mojzes Gospodu: Zakaj tako hudo ravnaš s hlapcem svojim? In zakaj nisem našel usmiljenja v tvojih očeh, da mi nakladaš težo vsega tega ljudstva?

11:12  Sem li mar jaz spočel vse to ljudstvo ali ga rodil, da mi praviš: Nosi jih v naročju svojem, kakor nosi pestunja dojenčka, v deželo, ki si jo s prisego obljubil njih očetom?

11:13  Odkod naj vzamem mesa, da ga dam vsemu temu ljudstvu? Kajti jokajo pred mano ter govore: Daj nam mesa, da jemo!

11:14  Ne morem sam nositi vsega tega ljudstva, ker mi je pretežko.

11:15  Ako pa hočeš tako z menoj ravnati, rajši me, prosim, usmrti, če sem našel usmiljenje v tvojih očeh, da ne gledam nesreče svoje! Tedaj veli Gospod Mojzesu:

11:16  Zberi mi sedemdeset mož iz starejšin Izraelovih, o katerih veš, da so starejšine ljudstva in oblastniki njegovi, in privedi jih k shodnemu šatoru, in naj stojé tam pri tebi.

11:17  Jaz pa stopim doli in bom ondi govoril s teboj, in vzamem od duha, ki je nad teboj, ter ga dam nadnje, da nosijo s teboj težo ljudstva, da ne bi tebe samega težilo.

11:18  Ljudstvu pa véli: Posvetite se za jutri, in jedli boste meso; zakaj jokali ste na ušesa Gospodu in govorili: Kdo nam da jesti mesa? Res se nam je v Egiptu dobro godilo. Zato vam da Gospod mesa, da boste jedli;

11:19  ne eden dan ga boste jedli, ne dva, ne pet, ne deset, ne dvajset dni,

11:20  marveč cel mesec dni, dokler vam ne poleze iz nosa in se vam zgnusi, zato ker ste zaničevali Gospoda, ki je sredi vas, in jokali pred njim, govoreč: Zakaj smo šli iz Egipta?

11:21  In Mojzes reče: Šeststo tisoč mož pešcev je tega ljudstva, med katerim jaz bivam, in ti praviš: Dam jim mesa, da ga uživajo mesec dni!

11:22  Pokolje li se toliko ovac in goved, da jim bode zadosti? Ali se jim bodo semkaj zbrale vse ribe morja, da jim bode zadosti?

11:23  Gospod pa reče Mojzesu: Je li mar roka Gospodova prekratka? Zdaj pa boš videl, ali se ti zgodi po moji besedi ali ne.

11:24  Mojzes torej gre ven ter sporoči ljudstvu besede Gospodove, in zbere sedemdeset mož iz starejšin ljudstva in jih postavi okoli Šatora.

11:25  In Gospod stopi doli v oblaku ter govori ž njim in vzame od duha, ki je bil nad njim, in ga da nad sedemdesetere starejšine. In zgodi se, ko počije duh nad njimi, da so prorokovali, pozneje pa nič več.

11:26  A v taboru sta ostala še dva moža, enemu ime Eldad in drugemu ime Medad, in duh je počil nad njima; bila sta namreč tudi med zapisanimi, a nista šla ven k Šatoru; in prorokovala sta v taborišču.

11:27  Pa priteče deček in sporoči Mojzesu, rekoč: Eldad in Medad prorokujeta v taborišču!

11:28  Tedaj izpregovori Jozue, sin Nunov, strežnik Mojzesov od mladosti svoje, in reče: Gospod moj Mojzes, brani jima!

11:29  Mojzes pa mu reče: Kaj si tako vnet zame? O da bi vse ljudstvo Gospodovo bili proroki, da bi Gospod dal duha svojega nadnje!

11:30  In Mojzes krene proti taboru, on in starejšine Izraelovi.

11:31  Tedaj pride veter od Gospoda in prinese prepelice od morja sem in jih spusti, da leté nad taboriščem, dan hoda po tej strani in dan hoda po oni strani okrog taborišča, dva komolca visoko nad zemljo.

11:32  In ljudstvo vstane in nabirajo prepelice ves ta dan in vso noč in ves drugi dan. In kdor je najmanj nabral, je imel deset homerov; in razobešajo jih povsod okoli šatorišča.

11:33  Še je bilo meso med njih zobmi, še ni bilo požrto, ko se vname srd Gospodov zoper ljudstvo, in Gospod udari ljudstvo s silno veliko šibo.

11:34  In imenovali so ime tega kraja Grobovi poželjivosti, ker so ondi pokopali ljudstvo, ki se je vdalo poželjivosti.

11:35  Od Grobov poželjivosti je ljudstvo popotovalo v Hazerot, in ostali so v Hazerotu.

Chapter 12

12:1  In Mirjama in Aron sta govorila zoper Mojzesa zaradi kušitske žene, ki si jo je vzel; kajti oženil se je s kušitsko ženo.

12:2  In govorila sta: Ali je res Gospod govoril samo z Mojzesom? Ne govori li tudi z nami? In Gospod je slišal.

12:3  Bil pa je ta mož, Mojzes, zelo krotek, bolj kot vsi ljudje, ki so bili na zemlji.

12:4  In zdajci veli Gospod Mojzesu, Aronu in Mirjami: Pridite vi trije ven k shodnemu šatoru. In pridejo ti trije.

12:5  In Gospod pride doli v oblakovem stebru in stopi k šatorovim vratom in pokliče Arona in Mirjamo. In pristopita oba.

12:6  In veli: Poslušajta besede moje: Če je kdo med vami prorok, njemu se dam jaz, Gospod, na znanje v prikazni, v sanjah bom govoril ž njim.

12:7  Ali nikar tako hlapec moj, Mojzes; on je vsej hiši moji zvest.

12:8  Od ust do ust govorim ž njim, očitno in ne s temnimi besedami, in vidi podobo Gospodovo. Zakaj se torej nista bala govoriti zoper služabnika mojega, zoper Mojzesa?

12:9  In vname se srd Gospodov zoper njiju, ter odide.

12:10  In oblak se umakne iznad šatora. In glej, Mirjama je gobava, bela kakor sneg. In Aron se obrne k Mirjami, in glej, gobava je.

12:11  In Aron reče Mojzesu: Ah, gospod moj, prosim, ne nakladaj nama greha, ker sva nespametno ravnala in se pregrešila.

12:12  Da ne bodi ona, prosim, kako mrtvo dete, čigar meso je napol trhlo, ko pride iz telesa matere svoje.

12:13  Tedaj zavpije Mojzes h Gospodu, rekoč: O Bog mogočni, prosim, ozdravi jo!

12:14  In Gospod reče Mojzesu: Ako bi ji bil njen oče pljunil v obraz, ali bi se ne morala sramovati sedem dni? Bodi torej zaprta zunaj taborišča sedem dni, in potem naj bo zopet sprejeta.

12:15  In zaprli so Mirjamo zunaj taborišča sedem dni. Ljudstvo pa ni šlo naprej, dokler ni bila Mirjama zopet sprejeta.

12:16  Potem se je odpravilo ljudstvo iz Hazerota, in utaborili so se v puščavi Paranski.

Chapter 13

13:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

13:2  Odpošlji može, da naj ogledajo deželo Kanaansko, ki jo dam sinovom Izraelovim; iz vsakega rodu njih očetov pošljite po enega moža, in sleherni bodi prvak med njimi.

13:3  Nato jih je poslal Mojzes iz puščave Paranske po ukazu Gospodovem, samo take može, ki so bili glave Izraelovim sinovom.

13:4  In ta so njih imena: za rod Rubenov Šamua, sin Zakurjev;

13:5  za rod Simeonov Šafat, sin Horijev;

13:6  za rod Judov Kaleb, sin Jefunov;

13:7  za rod Isaharjev Igal, sin Jožefov;

13:8  za rod Efraimov Hozea, sin Nunov;

13:9  za rod Benjaminov Palti, sin Rafujev;

13:10  za rod Zebulonov Gadiel, sin Sodijev;

13:11  za rod Jožefov od rodu Manasejevega Gadi, sin Susijev;

13:12  za rod Danov Amiel, sin Gemalijev;

13:13  za rod Aserjev Setur, sin Mihaelov;

13:14  za rod Neftalijev Nahbi, sin Vofsijev;

13:15  za rod Gadov Guel, sin Makijev.

13:16  To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo; Hozea pa, sina Nunovega, je imenoval Mojzes Jozueta.

13:17  In ko jih je Mojzes pošiljal ogledovat deželo Kanaansko, jim reče: Pojdite tod skozi Južno stran in stopite na gore,

13:18  in oglejte si deželo, kakova je, ter ljudstvo, ki prebiva v njej, je li krepko ali slabotno, ga je li malo ali mnogo,

13:19  in kakšna je dežela, ki prebivajo v njej, je li dobra ali slaba, in kakšna so mesta, ki bivajo v njih, ali v šatorih ali v trdnjavah;

13:20  in kakšna zemlja, je li mastna ali puhličasta, ima li drevja ali ne. Hrabri bodite in prinesite sadu tiste dežele. Bil je pa čas zgodnjega grozdja.

13:21  Šli so torej gori in ogledali deželo od puščave Zinske tja do Rehoba, kjer se gre v Hamat.

13:22  Nato so šli skozi Južno stran in prispeli v Hebron, in tu so bili Ahiman, Sesaj in Talmaj, otroci Enakovi. Hebron pa je bil sezidan sedem let poprej nego Zoan v Egiptu.

13:23  In prišli so do potoka Eškola in tu odrezali mladiko z enim grozdom, in nesli so ga na drogu po dva moža; nesli so tudi margaranovih jabolk in smokev.

13:24  Ta kraj se je imenoval potok Eškol zaradi grozda, ki so ga ondi odrezali sinovi Izraelovi.

13:25  In ko so ogledali deželo, se vrnejo po štiridesetih dnevih,

13:26  in gredo ter pridejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini Izraelovi v puščavo Paransko, v Kades; in prineso njima in vsej občini poročilo ter jim pokažejo sad dežele.

13:27  In pripovedujejo mu, govoreč: Prišli smo v deželo, kamor si nas poslal, in zares teče v njej mleko in med, in to je njen sad.

13:28  Toda močno ljudstvo je, ki prebiva v njej, in mesta so trdna in prevelika, in vrhutega smo tam videli otroke Enakove.

13:29  Amalek prebiva v pokrajini na jugu, Hetejci pa in Jebusejci in Amorejci prebivajo v gorah, a Kanaanci prebivajo ob morju in poleg Jordana.

13:30  A Kaleb je tolažil ljudstvo pred Mojzesom in rekel: Dajte, da gremo gori in jo posedemo, zakaj prav lahko jo obvladamo.

13:31  Ali možje, ki so bili šli gori ž njim, reko: Nikakor ne moremo iti gori proti tistemu ljudstvu, kajti močnejši so od nas.

13:32  In spravili so v slab glas deželo, ki so jo ogledali, med sinovi Izraelovimi, govoreč: Dežela, skozi katero smo šli, da si jo ogledamo, je dežela, ki požira prebivalce svoje, in kar smo videli ljudstva v njej, vsi so možje visoke postave.

13:33  Videli smo tam tudi velikane, sinove Enakove, ki so iz velikanov, in zdelo se nam je, da smo kakor kobilice, in taki smo tudi bili v njih hočeh.

Chapter 14

14:1  Tedaj zažene vsa občina krik in vpije, in ljustvo prejoka celo noč.

14:2  In vsi sinovi Izraelovi mrmrajo zoper Mojzesa in Arona, in vsa občina jima govori: O da bi bili umrli v deželi Egiptovski ali da bi poginili v tej puščavi!

14:3  In zakaj nas vodi Gospod v to deželo, da pademo pod mečem? Žene naše in otročiči naši pridejo v plen: ni li nam bolje vrniti se v Egipt?

14:4  In drug govori drugemu: Postavimo si poglavarja in pojdimo nazaj v Egipt?

14:5  Tedaj padeta Mojzes in Aron z obličjem na zemljo pred vsem zborom občine sinov Izraelovih.

14:6  Jozue pa, sin Nunov, in Kaleb, sin Jefunov, ki sta tudi bila med ogledniki dežele, raztrgata oblačila svoja

14:7  in rečeta vsej množici Izraelovih sinov: Dežela, ki smo jo prehodili, da si jo ogledamo, je jako dobra.

14:8  Če bomo po volji Gospodu, nas pripelje v tisto deželo ter nam jo dá, deželo, ki v njej teče mleko in med.

14:9  Samo ne upirajte se Gospodu, tudi se ne bojte ljudstva tiste dežele, kajti pojemo jih kakor kruh. Njih zaslomba se je od njih umeknila, a z nami je Gospod, ne bojte se jih.

14:10  Tedaj se zgovarja vsa množica, da ju posujejo s kamenjem. Ali slava Gospodova se prikaže ob shodnem šatoru vsem sinovom Izraelovim.

14:11  In Gospod reče Mojzesu: Doklej me bo zaničevalo to ljudstvo? in doklej ne bodo verovali v me po vseh tistih znamenjih, ki sem jih storil med njimi?

14:12  Udariti jih hočem s kugo in zatreti, tebe pa storim v narod večji in močnejši, kakor je ta.

14:13  A Mojzes reče Gospodu: Ali Egipčani bodo to slišali, zakaj odpeljal si ljudstvo to v moči svoji izmed njih.

14:14  In povedali bodo to prebivalcem te dežele, ki so čuli, da si ti, Gospod, sredi tegale ljudstva, da se ti, Gospod, daješ videti iz obličja v obličje in da oblak tvoj stoji nad njimi in ti greš pred njimi v oblakovem stebru po dnevi in v ognjenem stebru po noči.

14:15  Ako torej usmrtiš to ljudstvo kakor enega moža, bodo govorili poganski narodi, ki so čuli tak glas o tebi, takole:

14:16  Ker Gospodu ni bilo moči privesti tega ljudstva v deželo, ki jim jo s prisego obljubil, jih je pomoril v puščavi.

14:17  Naj se torej, prosim, velika izkaže moč Gospodova, kakor si govoril, rekoč:

14:18  Gospod je počasen za jezo in obilen v milosti, on odpušča krivico in prestopek, a krivca nikakor ne šteje za nedolžnega, temuč obiskuje očetov krivico na otrocih, v tretjem in četrtem pokolenju.

14:19  Odpústi, prosim, krivico tega ljudstva po veliki milosti svoji in kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do semkaj.

14:20  In Gospod reče: Odpustil sem, kakor si dejal.

14:21  Ali zares, kakor živim in kakor bo slave Gospodove napolnjena vsa zemlja:

14:22  ker so me vsi tisti možje, ki so videli slavo mojo in znamenja moja, katera sem storil v Egiptu in v puščavi, sedaj že desetkrat izkušali in glasu mojega niso poslušali,

14:23  nikakor ne bodo videli dežele, za katero sem prisegel njih očetom; vsi, ki so me zaničevali, je ne bodo videli.

14:24  Ampak služabnika svojega Kaleba, ker je bil v njem drug duh in je zvesto hodil za menoj, njega hočem privesti v deželo, v katero je bil šel, in seme njegovo jo bo imelo v lasti.

14:25  Amalekovci pa in Kanaanci prebivajo v oni dolini; jutri se obrnite in pojdite v puščavo po potu k Rdečemu morju.

14:26  In Gospod ogovori Mojzesa in Arona, rekoč:

14:27  Kako dolgo naj prenašam to hudo množico, ki mrmra zoper mene? Slišal sem mrmranje sinov Izraelovih, koliko so godrnjali zoper mene.

14:28  Véli jim: Kakor res živim, pravi Gospod: kakor ste govorili na ušesa moja, prav tako vam hočem storiti!

14:29  V tej puščavi bodo popadala trupla vaša; in kar vas je seštetih po vsem številu vašem, od dvajsetletnih in više, ki ste mrmrali zoper mene,

14:30  nikoli ne pridete v deželo, za katero sem povzdignil roko in prisegel, da vam dam prebivati v njej, razen Kaleba, sina Jefunovega, in Jozueta, sina Nunovega.

14:31  Vaše otročiče pa, o katerih ste dejali, da pridejo v plen, nje popeljem tja, in uživali bodo deželo, ki ste jo vi zavrgli.

14:32  A vaša trupla bodo popadala v tej puščavi.

14:33  In otroci vaši bodo pastirjevali po puščavi štirideset let in nosili kazen nečistosti vaše, dokler ne bo vaših trupel konec v puščavi.

14:34  Po številu štiridesetih dni, v katerih ste ogledovali deželo, za vsak dan eno leto, morate nositi krivice svoje štirideset let, in spoznate, kaj je to, ko se jaz odvrnem.

14:35  Jaz Gospod sem govoril; gotovo storim to vsej tej hudobni množici, ki se je zbrala zoper mene. V tej puščavi naj vzamejo konec in tu pomrjejo.

14:36  In možje, ki jih je bil Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so, ko so se bili vrnili, napeljali vso občino, da godrnja zoper njega, s tem, da so dali slab glas o deželi,

14:37  ti možje, pravim, ki so v slab glas pripravili deželo, so umrli od šibe pred Gospodom.

14:38  A Jozue, sin Nunov, in Kaleb, sin Jefunov, sta ostala živa izmed onih mož, ki so bili šli ogledovat deželo.

14:39  In Mojzes je govoril te besede vsem sinovom Izraelovim, in ljudstvo je silno žalovalo.

14:40  In vstanejo navsezgodaj ter odrinejo na vrh gorovja in reko: Glej, tu smo in hočemo iti v kraj, ki ga je Gospod obljubil; zakaj grešili smo.

14:41  Mojzes pa reče: Zakaj tako prestopate besedo Gospodovo? Ne boste v tem imeli sreče.

14:42  Ne hodite tja gori, zakaj Gospod ni sredi vas; da vas ne pobijejo sovražniki vaši.

14:43  Kajti Amalekovci in Kanaanci so tu pred vami, in padli boste pod mečem; ker ste se odvrnili, ne hoteč iti za Gospodom, ne bode Gospod z vami.

14:44  Oni pa so vendar v svoji prevzetnosti šli vrh gorovja; ali Gospodova skrinja zaveze in Mojzes se nista genila iz taborišča.

14:45  Tedaj pridejo Amalekovci in Kanaanci, ki so prebivali na onem gorovju, in jih porazijo ter razkrope prav do Horme.

Chapter 15

15:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

15:2  Govóri sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo domovanja svojega, ki vam jo dam,

15:3  in se namenite prinesti Gospodu ognjeno daritev, bodisi žgalščino ali klalščino, v izpolnjenje posebne obljube, ali v prostovoljen dar, ali v daritev ob praznikih vaših, da pripravite prijeten duh Gospodu od govedi ali drobnice:

15:4  kdor hoče darovati darilo svoje Gospodu, naj prinese kot jedilno daritev desetinko bele moke, omešene s četrtino hina olja,

15:5  in vina v pitno daritev prinesi četrtino hina pri žgalščini ali klalščini, za vsako jagnje.

15:6  Ali za ovna prinesi kot jedilno daritev dve desetinki bele moke, omešene s tretjino hina olja;

15:7  in kot pitno daritev prinesi tretjino hina vina, v prijeten duh Gospodu.

15:8  Ako pa hočeš darovati vola v žgalščino ali klalščino kot posebno obljubo ali kot mirovno daritev Gospodu,

15:9  naj se z volom vred daruje jedilna daritev, tri desetinke bele moke, omešene s polovico hina olja,

15:10  kot pitno daritev pa prinesi polovico hina vina; to bodi ognjena daritev Gospodu v prijeten duh.

15:11  Tako naj se stori pri vsakem volu, vsakem ovnu, vsaki ovci ali kozi.

15:12  Kolikorkoli jih boste darovali, pri slehernem storite takisto po njih številu.

15:13  Vsak deželjan naj to izvršuje prav tako, ko prinaša ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu.

15:14  In če biva tujec pri vas ali kdorkoli bi bil med vami v prihodnjih rodovih vaših in hoče prinesti ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu, prav tako naj opravi, kakor vi opravljate.

15:15  O zbor, ena postava veljaj za vas in za tujca, gostujočega pri vas, večna postava vam od roda do roda: kakor vi, bodi tujec pred Gospodom.

15:16  En zakon in ena pravica veljajta vam in tujcu, ki gostuje pri vas.

15:17  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

15:18  Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo, v katero vas vodim,

15:19  in boste uživali kruh dežele, poklonite dar povzdignjenja Gospodu:

15:20  od prvine testa svojega dajte kolač kot dar povzdignjenja; darujte ga, kakor darujete dar povzdignjenja od gumna svojega.

15:21  Od prvine testa svojega prinašajte dar povzdignjenja Gospodu od roda do roda.

15:22  In ako se nehotoma pregrešite in ne izpolnite katere teh zaspovedi, ki jih je Gospod govoril Mojzesu,

15:23  vseh reči, ki vam jih je Gospod zapovedal po Mojzesu, od dne, ko je ukazal Gospod, in poslej po vseh prihodnjih rodovih vaših:

15:24  ako se torej kaj zgodi po pomoti, brez vednosti občine, naj daruje vsa občina mladega voliča kot žgalno daritev v prijeten duh Gospodu z jedilno in pitno daritvijo, ki pristoji, kakor je določeno, in kozla v daritev za greh.

15:25  In duhovnik naj stori poravnavo za vso sinov Izraelovih občino, in bo jim odpuščeno; zakaj pomota je bila, in oni so prinesli darilo svoje, ognjeno daritev Gospodu in daritev za greh pred obličje Gospodovo, za pomoto svojo.

15:26  In vsej občini sinov Izraelovih bode odpuščeno, tudi tujcu, ki biva med njimi, ker je to bil vsega ljudstva pregrešek po pomoti.

15:27  Ako se pa poedinec pregreši po pomoti, naj daruje enoletno kozo v daritev za greh.

15:28  In duhovnik naj stori poravnavo za dušo, ki se je pomotila, nehotoma storivši greh pred Gospodom, da jo spravi, in bo ji odpuščeno.

15:29  En zakon veljaj za tiste, ki store kaj po pomoti, za rojaka med sinovi Izraelovimi in za tujca, ki biva med njimi.

15:30  Toda če kdo kaj stori nalašč, bodisi domačin ali tujec, zasmehuje grdo Gospoda; tak bodi iztrebljen izmed ljudstva svojega.

15:31  Zakaj besedo Gospodovo je zaničeval in prelomil zapoved njegovo; tak mora biti iztrebljen, krivica njegova ostani na njem.

15:32  In ko so bili sinovi Izraelovi v puščavi, zaloté moža, ki je nabiral drva sobotni dan.

15:33  In tisti, ki so ga zasačili, ko je nabiral drva, ga privedejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini.

15:34  In ga denejo v zapor, ker ni bilo natanko določeno, kaj naj se stori ž njim.

15:35  Tedaj veli Gospod Mojzesu: Umreti mora ta mož; s kamenjem naj ga posuje vsa občina zunaj taborišča.

15:36  Odpelje ga torej vsa občina ven iz tabora ter ga posuje s kamenjem, da je umrl, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

15:37  In govoril je Gospod Mojzesu, rekoč:

15:38  Govóri sinovom Izraelovim in jim véli, naj si delajo šopke na voglih svojih plaščev po vseh rodovih svojih ter naj privežejo šopek k vsakemu voglu z višnjevo vrvico.

15:39  In imejte te šopke za to, da se, videč jih spominjate vseh zapovedi Gospodovih ter jih izpolnjujete in da se ne vdajate srcu svojemu in očem svojim, ki vas vlečejo v nezvestobo,

15:40  ampak da se spominjate vseh zapovedi mojih ter jih izpolnjujete in sveti bodete Bogu svojemu.

15:41  Jaz sem Gospod, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem Gospod, Bog vaš.

Chapter 16

16:1  Korah pa, sin Izharja, sinu Kahata, sinu Levijevega, se poprime upora in Datan in Abiram, sinova Eliabova, in On, sin Peletov, sinovi Rubenovi;

16:2  in se vzdignejo proti Mojzesu z dvestoinpetdesetimi možmi izmed sinov Izraelovih, ki so bili prvaki v občini, pooblaščenci zbora, možje imenitni.

16:3  In zbero se zoper Mojzesa in Arona in ju ogovore: Dosti vama naj bo! Zakaj vsa občina, vsi so svetniki, in Gospod je sredi njih. Zakaj se vidva povzdigujeta nad zbor Gospodov?

16:4  In ko Mojzes to sliši, pade na obraz svoj.

16:5  In izpregovori Korahu in vsej družbi njegovi, rekoč: Jutri pokaže Gospod, kdo je njegov in kdo je svet in se Mu sme bližati; njemu, kogar si izvoli, veli, naj se Mu bliža.

16:6  Storite to: Vzemite si kadilnice, Korah in vsa družba njegova,

16:7  in vložite vanje ognja ter denite nanj kadila jutri pred Gospodom; in mož, ki si ga izvoli Gospod, ta bodi svetnik. Dosti naj vam bode, sinovi Levijevi.

16:8  In Mojzes reče Korahu: Čujte, pravim, sinovi Levijevi!

16:9  Ali vam je premalo, da je prav vas Bog Izraelov odločil iz občine Izraelove, veleč, da bodite blizu njega, da bi opravljali službo pri prebivališču Gospodovem ter stopali pred občino, da jim strežete?

16:10  Premalo li je da je k sebi dovolil pristop tebi in vsem bratom tvojim s teboj? Iščete li še tudi duhovništva?

16:11  Zares, prav zoper Gospoda ste se zbrali, ti in vsa družba tvoja. Kaj neki je Aron, da zoper njega mrmrate?

16:12  In Mojzes pošlje klicat Datana in Abirama, sinova Eliabova; a odvrneta: Midva ne greva tja gori.

16:13  Je li premalo, da si nas peljal iz dežele, v kateri teče mleko in med, da nas pomoriš v puščavi? Hočeš li se vzdigniti celo še za vladarja nad nami?

16:14  Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri teče mleko in med, in nisi nam dal njiv in vinogradov v posest! Hočeš li še oči izdreti tem ljudem? Midva ne greva tja gori.

16:15  Tedaj se silno razsrdi Mojzes in reče Gospodu: Ne ozri se na njih jedilno daritev. Niti osliča nisem vzel od njih in nikoli nikomur izmed njih nisem storil kaj žalega.

16:16  Nato veli Mojzes Korahu: Ti in vsa družba tvoja stopite jutri pred Gospoda, ti, oni in Aron,

16:17  in vsakteri vzemi kadilnico svojo in deni vanjo kadila, in prinesite pred Gospoda vsak svojo kadilnico, torej dvestoinpetdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico.

16:18  Vzame torej vsak svojo kadilnico ter položi vanjo ognja in dene nanj kadila, in postavijo se pri vhodu shodnega šatora z Mojzesom in Aronom.

16:19  In Korah zbere zoper njiju vso občino pred vhod shodnega šatora. A slava Gospodova se prikaže vsej množici.

16:20  Tedaj ogovori Gospod Mojzesa in Arona, rekoč:

16:21  Ločita se iz te občine, da jih namah pokončam!

16:22  Ona pa padeta na obličje svoje ter vzklikneta: O Bog mogočni, Bog duhov vsega mesa! Ta eden greši, in hočeš se li jeziti nad občino vso?

16:23  Nato veli Gospod Mojzesu:

16:24  Govori občini in reci: Umeknite se iz okoliša šatora Korahovega, Datanovega in Abiramovega.

16:25  In Mojzes vstane in gre k Datanu in Abiramu, in starejšine Izraelovi ga spremljajo.

16:26  In ogovori občino, rekoč: Odstopite, prosim, od šatorov teh brezbožnih ljudi in ne doteknite se nobene njih reči, da ne poginete v vseh njih grehih.

16:27  In umaknejo se od bivališč Koraha, Datana in Abirama na vseh straneh; Datan in Abiram pa prideta ven ter se postavita ob vhodu šatorov svojih s svojima ženama in s sinovi in otročiči svojimi.

16:28  In Mojzes reče: Po tem spoznate, da me je Gospod poslal, da naj izvršim vsa ta dela, in da niso prišla iz mojega srca:

16:29  Ako umrjo ti z navadno smrtjo vseh ljudi in bodo kaznovani, kakor se kaznujejo vsi ljudje, tedaj me ni poslal Gospod.

16:30  Ako pa ustvari Gospod novo stvar, da odpre zemlja svoje žrelo ter jih požre z vsem, kar imajo, da se živi pogreznejo v kraj mrtvih: tedaj spoznajte, da so ti možje zaničevali Gospoda.

16:31  In zgodi se, brž ko je izgovoril vse te besede, da razpoknejo tla pod njimi,

16:32  in zemlja odpre svoje žrelo ter jih požre ž njih družinami in vsemi pristaši Korahovimi in z vsem, kar so imeli.

16:33  Tako se pogreznejo z vsem, kar so imeli, živi v kraj mrtvih, in zemlja se zapre nad njimi, in poginili so izmed občine.

16:34  In vsi Izraelci, ki so bili okoli njih, zbeže ob njih vpitju; zakaj dejali so: Da nas ne požre zemlja!

16:35  Pa tudi ogenj šine od Gospoda in požre tistih dvesto in petdeset mož, ki so darovali kadilo.

16:36  Tedaj ogovori Gospod Mojzesa, rekoč:

16:37  Véli Eleazarju, sinu Arona duhovnika, naj pobere kadilnice na pogorišču, ogenj pa raztresi tja daleč; kajti posvečene so,

16:38  namreč kadilnice onih grešnikov, ki so grešili zoper duše svoje, in razkuj jih na široke ploče v prevleko oltarja; ker so v njih darovali pred Gospodom, zato so svete, in naj bodo v znamenje sinovom Izraelovim.

16:39  Vzame torej Eleazar, duhovnik, bronaste kadilnice, v katerih so darovali tisti, ki jih je požrl ogenj, in jih razkuje v prevleko oltarja:

16:40  za spomin sinovom Izraelovim, da naj ne pristopa zažigat kadila pred Gospodom noben nepoklicanec, ki ni iz rodu Aronovega, ker bi se mu zgodilo kakor Korahu in družbi njegovi - kakor mu je bil naročil Gospod po Mojzesu.

16:41  A drugi dan je mrmrala vsa občina sinov Izraelovih zoper Mojzesa in Arona, govoreč: Vidva sta usmrtila ljudstvo Gospodovo.

16:42  In zgodi se, ko se je vsa množica zbirala zoper Mojzesa in Arona, da se ozro proti shodnemu šatoru, in glej, oblak ga pokrije in slava Gospodova se prikaže.

16:43  V tem prideta Mojzes in Aron k pročelju shodnega šatora.

16:44  In Gospod ogovori Mojzesa, rekoč:

16:45  Umeknita se izmed te občine, da jih namah pokončam. Tedaj padeta na obličje svoje;

16:46  In Mojzes veli Aronu: Vzemi kadilnico svojo in položi vanjo ognja z oltarja in deni nanj kadila in hitro nesi med občino ter stóri spravo zanje, zakaj jeza je že prišla od Gospoda, šiba že razsaja.

16:47  Aron jo vzame, kakor je Mojzes rekel, in teče med zbor, in glej, šiba je že pokončavala med ljudstvom, in dene vanjo kadila ter stori spravo.

16:48  In stal je med mrtvimi in živimi, in šiba je bila ustavljena.

16:49  Tistih pa, ki so umrli v tem pomoru, je bilo štirinajst tisoč in sedemsto, razen onih, ki so umrli zaradi Koraha.

16:50  In Aron se vrne k Mojzesu k vratom shodnega šatora, in šiba je bila ustavljena.

Chapter 17

17:1  Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

17:2  Govori sinovom Izraelovim in vzemi od njih palice, eno za vsako očetovsko hišo, od vseh njih knezov po hišah njih očetov, torej dvanajst palic, in vsakega ime zapiši na palico njegovo.

17:3  Ime Aronovo pa zapiši na palico Levijevo; zakaj ena palica bode za vsakega, ki je glava v očetovski hiši.

17:4  In položi jih v shodni šator pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

17:5  In zgodi se, da njemu, kogar si izvolim, razcvete palica; tako utolažim in zvalim od sebe mrmranje sinov Izraelovih, s katerim mrmrajo zoper vaju.

17:6  In Mojzes govori to sinovom Izraelovim, in vsi njih knezi mu izroče palice, za vsakega kneza eno, po njih očetovskih hišah, dvanajst palic, tudi Aronova palica je bila med njimi.

17:7  Mojzes pa položi te palice pred Gospoda v šator pričevanja.

17:8  In drugi dan pride Mojzes v šator pričevanja, in glej: palica Aronova za hišo Levijevo je bila v cvetu: pognala je brstje in cvetje in rodila zrele mandlje.

17:9  In prinese Mojzes vse palice izpred Gospoda vsem sinovom Izraelovim, in so jih videli in vsak je prejel palico svojo.

17:10  Gospod pa reče Mojzesu: Palico Aronovo nesi nazaj pred pričevanje, da se ohrani v znamenje za te uporne otroke; da napraviš konec njih mrmranju pred menoj, da ne umrjejo.

17:11  Mojzes stori tako; kakor mu je Gospod zapovedal, tako stori.

17:12  In sinovi Izraelovi ogovore Mojzesa, rekoč: Glej, mrjemo in ginemo, da, mi vsi poginemo!

17:13  Kdorkoli se približa, kdor pristopi k prebivališču Gospodovemu, umrje. Je li torej nam vsem poginiti?

Chapter 18

18:1  In Gospod reče Aronu: Ti in sinovi tvoji in očeta tvojega hiša s teboj boste nosili pregrehe zoper svetišče; ti pa in sinovi tvoji boste nosili pregrehe duhovstva svojega.

18:2  Tudi brate svoje, rod Levijev, rod očeta svojega, postavi bliže Bogu pri sebi, da se te oklepajo in ti strežejo; ali ti in sinovi tvoji s teboj bodite pred šatorom pričevanja.

18:3  In naj strežejo v tvoji straži in v straži vsega šatora; samo naj se ne bližajo posodam svetišča in oltarju, da ne umrjo, ne oni, ne vi.

18:4  Naj bodo torej združeni s teboj in naj strežejo v straži shodnega šatora, za vsako službo pri šatoru; nepoklicanec pa naj se vanj ne približa.

18:5  Tako strezite v straži pri svetišču in oltarju, da ne pride več jeza nad sinove Izraelove.

18:6  Saj jaz sem, glejte, vzel levite, brate vaše, izmed sinov Izraelovih: vam so v dar, Gospodu dani v last, da opravljajo službo pri shodnem šatoru.

18:7  Ti pa in sinovi tvoji pazite na duhovsko službo svojo pri vsakterem opravilu ob oltarju in notri za pregrinjalom; tako torej služite. Kot službo vam dajem duhovništvo v darilo. Nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

18:8  In Gospod je govoril Aronu: Glej, jaz sem ti dal oskrbovati daritve povzdignjenja meni; od vseh svetih reči Izraelovih sem jih dal kot delež maziljenja tebi in sinovom tvojim po večni postavi.

18:9  To bodi tvoje od presvetih reči, kar ne pride na ogenj: vsako njih darilo pri vseh njih jedilnih daritvah in vseh daritvah za greh in za krivdo, ki mi jih prinašajo; to bodi presveto tebi in sinovom tvojim.

18:10  Kot presveto uživaj to: vsak moški naj jé od tega, ker sveto bode tebi.

18:11  In to bodi tvoje kot podvig njih darila: vse daritve majanja sinov Izraelovih sem dal tebi in sinovom in hčeram tvojim s teboj kot vekomaj ti odmenjeno: vsak, kdor je čist v hiši tvoji, sme jesti od tega.

18:12  Vse najboljše od olja in vse najboljše od mošta in žita, njih prvine, ki jih dajejo Gospodu, sem dal tebi.

18:13  Prvine od vsega, kar je v njih deželi, kar prinašajo Gospodu, naj bodo tvoje; vsak čisti v hiši tvoji jih sme jesti.

18:14  Vse, kar se z zaroto posveti Gospodu v Izraelu, bodi tvoje.

18:15  Karkoli pride prvo iz materinega telesa, od vsakterega mesa, kar prinašajo Gospodu, bodisi človečje ali živalsko, bodi tvoje; toda za prvorojeno od človeka prejmi odkupnino, tudi za prvostorjeno od nečiste živali prejmi odkupnino.

18:16  Kar jih je odkupiti, ukaži odkupiti, ko so mesec dni stari, po cenitvi tvoji za pet seklov srebra, po seklu svetišča, ki ima dvajset ger.

18:17  Ali prvostorjenega od goveda ali od ovce ali od koze ne daj odkupiti, sveto je namreč: njih kri razškropi po oltarju in njih tolstino zažgi kot ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu.

18:18  Njih meso pa bodi tvoje, kakor so tvoje prsi majanja in desno stegno.

18:19  Vse svete dari povzdignjenja, ki jih sinovi Izraelovi darujejo Gospodu, sem dal tebi in sinovom in hčeram tvojim s teboj po večni postavi. To je večna solna zaveza pred Gospodom zate in za seme tvoje s teboj.

18:20  Še reče Gospod Aronu: V njih deželi ne boš imel dediščine, tudi deleža ne bo zate med njimi; jaz sem tvoj delež in dediščina tvoja med sinovi Izraelovimi.

18:21  Ali glej, sinovom Levijevim sem dal vse desetine v Izraelu v dediščino za njih službo, s katero mi strežejo, za službo pri shodnem šatoru.

18:22  Zato naj sinovi Izraelovi poslej ne pristopajo k shodnemu šatoru, da si ne nalože greha ter ne umrjo.

18:23  A leviti naj skrbe za službo pri shodnem šatoru, in nosili bodo onih pregrehe: večna to bodi postava za prihodnje rodove vaše. Med sinovi Izraelovimi pa naj ne imajo dediščine,

18:24  kajti desetino sinov Izraelovih, ki jo prineso Gospodu kot dar povzdignjenja, sem dal levitom v dediščino; zatorej sem jim rekel: Med sinovi Izraelovimi vam ne bodi nobene dediščine.

18:25  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

18:26  Govóri sinovom Levijevim in jim reci: Ko boste prejemali od sinov Izraelovih desetino, ki sem vam jo dal v vašo dediščino, prinašajte od nje dar povzdignjenja Gospodu: desetino od desetine.

18:27  In vaš dar povzdignjenja se vam bo štel, kakor da bi dali žita z gumna in obilnosti iz tlačilnice.

18:28  Tako prinašajte tudi vi Gospodu dar povzdignjenja od vseh desetin svojih, ki jih prejemate od sinov Izraelovih; od njih torej dajajte Gospodov dar povzdignjenja Aronu duhovniku.

18:29  Od vsega, kar prejmete v dar, darujte Gospodu vselešnji dar povzdignjenja, od vsega, kar je najboljšega v tem in kar je posvečenega.

18:30  Zato jim reci: Ko prinesete najboljše od tistega, se bo štelo levitom kakor pridelek gumna in pridelek tlačilnice.

18:31  In jesti smete to na vsakterem mestu, vi in družine vaše, zakaj plačilo vaše je za službo vašo pri shodnem šatoru.

18:32  Tako si ne naložite greha, ko prinesete najboljše od tega v dar povzdignjenja; in svetih reči sinov Izraelovih ne smete onesvetiti, da ne umrjete.

Chapter 19

19:1  In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

19:2  To je naredba zakona, ki ga je zapovedal Gospod, govoreč: Govóri sinovom Izraelovim, naj ti pripeljejo rdečo junico, popolnoma zdravo, na kateri ni hibe in ki še ni nosila jarma;

19:3  in izročite jo Eleazarju duhovniku, in on jo pelji ven za šatorišče, kjer naj jo zakoljejo pred njim.

19:4  Nato naj vzame Eleazar duhovnik njene krvi s prstom svojim in škropi ž njeno krvjo ravno proti shodnemu šatoru sedemkrat.

19:5  In ukaže sežgati junico sebi pred očmi; njeno kožo, njeno meso in njeno kri ž njenim blatom vred naj sežgó.

19:6  In duhovnik vzemi cedrovega lesa in izopa in karmezinove volne in vrzi to v plamen, ki požira junico.

19:7  In duhovnik naj si opere oblačila in si izkoplje v vodi telo in potem pride v tabor; in bode nečist do večera.

19:8  In tisti, ki jo je sežgal, naj si opere oblačila ter izkoplje telo v vodi, in bodi nečist do večera.

19:9  In čist mož, naj pobere pepel junice in ga izsuje zunaj šatorišča na čist kraj, in naj se shrani občini sinov Izraelovih za vodo očiščevanja; daritev za greh je.

19:10  Tisti pa, ki je pobral junice pepel, naj si opere oblačila, in bode nečist do večera. To bodi sinovom Izraelovim in tujcu, ki biva med njimi, večna postava.

19:11  Kdor se dotakne mrliča, trupla kateregakoli človeka, bodi nečist sedem dni.

19:12  Ta naj se s tisto vodo očisti greha tretji in sedmi dan, in bode čist; ako se ne očisti tretji in sedmi dan, ne bode čist.

19:13  Kdorkoli se dotakne trupla mrtvega človeka, pa se ne mara očistiti greha, onečisti s tem prebivališče Gospodovo; taka duša bodi iztrebljena iz Izraela, ker ni bil poškropljen z vodo očiščevanja: nečist bode, nečistota njegova ostane na njem.

19:14  To je postava, kadar umrje človek v šatoru: kdorkoli pride v šator in kdorkoli je v šatoru, bodi nečist sedem dni.

19:15  In vsaka odprta posoda, ki nima privezanega pokrova, je nečista.

19:16  Tudi kdor se na polju dotakne z mečem ubitega ali mrtveca ali kosti človeške ali groba, bode nečist sedem dni.

19:17  In za nečistega naj se vzame pepela tiste sežgane junice za greh in se nanj v posodo vlije tekoča voda;

19:18  In čist mož vzemi izopa in ga omoči v vodi ter poškropi ž njo šator in vse posode in vse osebe, ki so bile v njem, tudi njega, ki se je dotaknil kosti ali ubitega ali mrtveca ali groba.

19:19  Čisti mož naj poškropi nečistega tretji in sedmi dan in ga očisti greha dan sedmi, in opere naj si oblačila in se izkoplje v vodi, in bode čist zvečer.

19:20  Kdor pa je nečist in se ne mara očistiti greha, tega duša bodi iztrebljena izmed zbora, zakaj onečistil je svetišče Gospodovo in z vodo očiščevanja ni bil poškropljen, nečist je.

19:21  In to jim bodi večna postava; kdor pa je škropil z vodo očiščevanja, naj si opere oblačila, in kdor se dotakne vode očiščevanja, bodi nečist do večera.

19:22  In vse, česar se dotakne nečisti, bode nečisto, in kdorkoli se njega dotakne, bode nečist do večera.

Chapter 20

20:1  In vsa množica sinov Izraelovih je prišla v puščavo Zinsko v prvem mesecu, in ljudstvo je ostalo v Kadesu. Tu je umrla Mirjama in tu je bila pokopana.

20:2  In ni bilo vode za občino; zbrali so se torej zoper Mojzesa in Arona.

20:3  In prepiralo se je ljudstvo z Mojzesom, govoreč: O da bi bili poginili, ko so poginili bratje naši pred Gospodom!

20:4  Zakaj sta privedla zbor Gospodov v to puščavo, da tu umrjemo, mi in živina naša?

20:5  In zakaj sta nas peljala gori iz Egipta, da nas spravita v ta slabi kraj, ki se ne da obsejati, ki ne rodi ne smokev, ne trte, ne margaranovih jabolk, še grla si tu ne moremo omočiti z vodo!

20:6  Tedaj se umakneta Mojzes in Aron izpred zbora k vratom shodnega šatora in padeta na obličje svoje; in prikaže se jima slava Gospodova.

20:7  In Gospod ogovori Mojzesa, veleč:

20:8  Vzemi palico in skliči občino, ti in Aron, brat tvoj, in govorita skali pred njih očmi, da naj dá vode svoje. Tako jim izpelji vodo iz skale in napoji občino in njih živino.

20:9  Vzame torej Mojzes palico izpred Gospoda, kakor mu je bil zapovedal.

20:10  In Mojzes in Aron skličeta zbor pred skalo, in jim reče: Čujte vendar, uporneži! Bova li vam izpeljala vodo iz te skale?

20:11  In vzdigne Mojzes roko in udari ob skalo dvakrat s palico svojo, in vode privre obilo, in občina je pila in njih živina.

20:12  A Gospod reče Mojzesu in Aronu: Ker nista verovala vame, da bi me svetega izkazala vpričo sinov Izraelovih, zato ne dovodita te občine v deželo, ki sem jo jim dal.

20:13  To je voda Meriba, ker so se tam prepirali sinovi Izraelovi z Gospodom, in on se je izkazal svetega pred njimi.

20:14  In Mojzes pošlje selstvo iz Kadesa do kralja edomskega: Tako pravi brat tvoj Izrael: Ti poznaš vse težave, ki so nas zadele:

20:15  kako so šli očetje naši doli v Egipt, in prebivali smo v Egiptu dolgo časa, a Egipčani so hudo ravnali z nami in z očeti našimi.

20:16  In ko smo vpili h Gospodu, je uslišal naš glas ter poslal angela in nas peljal iz Egipta. In glej smo v mestu Kadesu ob skrajni meji tvoji.

20:17  Dovoli nam, prosimo, iti skozi deželo tvojo: ne pojdemo čez njive ali skozi vinograde, tudi ne bomo pili vodo iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo in ne krenemo ne na desno, ne na levo, dokler ne prestopimo mej tvojih.

20:18  Edom pa mu odgovori: Ne hodi čez moje, sicer ti pridem naproti z mečem.

20:19  In sinovi Izraelovi mu reko: Radi bi šli po uglajenem potu, in ako bomo pili vode tvoje, mi in naša živina, hočemo plačati; ničesar več – samo da pojdemo peš skozi pokrajino.

20:20  On pa reče: Ne pojdeš skozi njo. In mu pride Edom nasproti z mnogim ljudstvom in z močno roko.

20:21  Tako se je branil Edom dovoliti Izraelu prehod skozi pokrajino svojo; zato se mu je izognil Izrael.

20:22  Odrinejo torej iz Kadesa, in vsa množica sinov Izraelovih pride h gori Horu.

20:23  In Gospod ogovori Mojzesa in Arona na gori Horu ob meji pokrajine Edomske, rekoč:

20:24  Aron se mora pridružiti ljudstvu svojemu, zakaj ne pride v deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim, ker sta se upirala povelju mojemu pri vodi Meribi.

20:25  Vzemi Arona in sinu njegovega Eleazarja ter ju pelji vrh gore Hora,

20:26  in sleci Aronu oblačila njegova in obleci vanje Eleazarja, sina njegovega. In Aron bo zbran k ljudstvu svojemu in tam umrje.

20:27  Tedaj stori Mojzes, kakor mu je bil zapovedal Gospod, in šli so na goro Hor pred očmi vse občine.

20:28  In Mojzes sleče Aronu oblačila njegova in obleče vanje Eleazarja, sina njegovega. Tam je umrl Aron na vrhu gore. Mojzes pa in Eleazar stopita doli z gore.

20:29  In ko je videla vsa občina, da je Aron mrtev, je jokala po njem trideset dni vsa hiša Izraelova.

Chapter 21

21:1  In ko začuje Kanaanec, kralj v Aradu, ki je prebival proti jugu, da prihaja Izrael po poti oglednikov, začne vojno z Izraelom in nekatere izmed njih odpelje ujete.

21:2  Tedaj se Izrael zaobljubi Gospodu, govoreč: Ako mi daš res to ljudstvo v roko, s prokletjem razderem njegova mesta.

21:3  In Gospod usliši glas Izraelov ter mu da Kanaance; in pokonča s prokletjem nje in njih mesta; zato so imenovali ta kraj Horma.

21:4  In šli so od gore Hora po poti, ki vodi k Rdečemu morju, da bi obšli deželo Edomsko. In ljudstvo je postalo malosrčno na potu.

21:5  In govori ljudstvo zoper Boga in zoper Mojzesa: Zakaj ste nas peljali iz Egipta, da umrjemo v puščavi? kajti tu ni kruha, ne vode; in duši naši se že studi tista prelahka jed.

21:6  Tedaj pošlje Gospod ognjene kače med ljudstvo, in so jih pikale, da jih je mnogo pomrlo iz Izraela.

21:7  In pride ljudstvo k Mojzesu, govoreč: Grešili smo, ko smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe; moli h Gospodu, da vzame od nas kače. In Mojzes je molil za ljudstvo.

21:8  In Gospod veli Mojzesu: Naredi si ognjeno kačo in jo povzdigni na drog; in vsak, kdor je pičen in jo pogleda, bo živel.

21:9  Mojzes torej naredi kačo iz brona in jo povzdigne na drog. In bilo je tako: če je koga kača pičila in ta je pogledal na bronasto kačo, je živel.

21:10  In odpotujejo sinovi Izraelovi in se raztabore v Obotu;

21:11  in iz Obota odrinejo in se utabore v Ije-abarimu, v puščavi, ki je pred Moabom, proti solnčnemu vzhodu.

21:12  Odtod odrinejo in se ušatorijo pri potoku Zeredu.

21:13  Ko odidejo odtod, se ušatore onkraj potoka Arnona, ki je v puščavi in prihaja iz pokrajine Amorejcev, zakaj Arnon je na meji moabski, med Moabom in Amorejci.

21:14  Zato se pravi v knjigi o vojskah Gospodovih: Pribojevali smo Vaheb v Sufi in Arnonske doline

21:15  in strmine ob potokih, ki segajo do bivališča Ara in se naslanjajo na mejo moabsko.

21:16  In odtod so šli v Ber, to je tisti vodnjak, o katerem je rekel Gospod Mojzesu: Skliči mi ljudstvo, in hočem jim dati vodo.

21:17  Takrat je pel Izrael to pesem: Privri, o studenec! Prepevajte mu naproti!

21:18  Vodnjak, ki so ga knezi izkopali, ki so ga plemenitniki ljudstva zaokrožili z žezlom, s palicami svojimi. - In iz puščave so šli v Matano,

21:19  in iz Matane v Nahaliel, in iz Nahaliela v Bamot,

21:20  in iz Bamota v dolino, ki je na poljani Moabski, do vrha Pizge, ki strmi kvišku nad puščavo.

21:21  In Izrael pošlje poročnike k Sihonu, kralju Amorejcev, da mu reko:

21:22  Dovoli mi iti skozi deželo tvojo; nočemo kreniti na njive ali v vinograde, tudi ne piti vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo, dokler ne prestopimo tvojih mej.

21:23  Toda Sihon ni pripustil Izraelu iti skozi pokrajino svojo; temuč zbere vse ljudstvo svoje in pride Izraelu nasproti v puščavo. In ko prispe v Jahaz, se vojskuje z Izraelom.

21:24  A Izrael ga udari z ostrino meča in posede deželo njegovo od Arnona do Jaboka in tja do sinov Amonovih; meja sinov Amonovih je namreč bila utrjena.

21:25  In Izrael je zasedel vsa ta mesta in se naselil v vseh mestih Amorejcev, v Hesbonu in vseh njemu podložnih vaseh.

21:26  Hesbon je namreč bilo mesto Sihona, kralja Amorejcev, ki se je bil bojeval zoper prejšnjega kralja Moabcev in mu odvzel vso pokrajino njegovo prav do Arnona.

21:27  Zato pravijo pesniki: Pridite v Hesbon, naj se zgradi in postavi mesto Sihonovo!

21:28  Zakaj ogenj je prišel iz Hesbona, plamen iz mesta Sihonovega, požrl je Ar Moabcev, gospodo Arnonskih višin.

21:29  Gorje tebi, Moab! Izgubljeno si, o ljudstvo Kamosovo! Ta je storil, da so sinovi njegovi ubežniki, in hčere svoje je peljal v ujetništvo k Sihonu, kralju Amorejcev!

21:30  Streljali smo nanje: Hesbon je pokončan tja do Dibona; in pustošili smo prav do Nofoha - gorelo je do Medebe!

21:31  Tako se je nastanil Izrael v deželi Amorejcev.

21:32  In Mojzes je poslal oglednike v Jazer, in zavzeli so njemu podložne vasi ter spodili Amorejce, ki so bili ondi.

21:33  Potem so se obrnili in šli v Basan. Og pa kralj basanski, jim pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

21:34  A Gospod reče Mojzesu: Ne boj se ga, zakaj v roko tvojo sem dal njega, vse ljudstvo in deželo njegovo; stóri ž njim, kakor si storil s Sihonom, kraljem Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.

21:35  Porazili so ga torej in sinove njegove in vse ljudstvo njegovo, da nihče ni preostal, in posedli so deželo njegovo.

Chapter 22

22:1  In sinovi Izraelovi odrinejo in se utabore na poljanah Moabskih, vzhodno od Jordana, Jerihu nasproti.

22:2  In Balak, sin Ziporjev, je videl vse, kar je storil Izrael Amorejcem.

22:3  In zbali so se Moabci silno ljudstva izraelskega, ker ga je bilo veliko, in groza je zgrabila Moaba pred sinovi Izraelovimi.

22:4  In reče Moab starejšinam madianskim: Zdaj pa požre ta množica vse okrog nas, kakor pomuli vol vso travo na polju. Balak pa, sin Ziporjev, je bil kralj moabski v tem času.

22:5  Ta pošlje poročnike k Balaamu, sinu Beorjevemu, v Petor, ki je pri veletoku, v deželo sinov ljudstva njegovega, da ga pokličejo, govoreč: Glej, iz Egipta je prišlo ljudstvo; glej, pokrilo je površje zemlje in ustanovilo se je tu meni nasproti.

22:6  Pridi torej zdaj, prosim, in mi prekolni to ljudstvo, ker je močnejše od mene: morda se mi ga posreči poraziti ter izgnati iz dežele; zakaj vem, da je blagoslovljen, kogar ti blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.

22:7  Gredo torej starejšine Moabcev in Madiancev s plačilom za vedeževanje v rokah svojih; in ko pridejo k Balaamu, mu sporoče besede Balakove.

22:8  In jim reče: Prenočite nocoj tu, in odgovorim vam, kakor mi bo govoril Gospod. In ostanejo knezi moabski pri Balaamu.

22:9  Pride pa Bog k Balaamu in reče: Kdo so tisti možje pri tebi?

22:10  In Balaam reče Bogu: Balak, sin Ziporjev, kralj Moabov, je poslal k meni:

22:11  Glej, ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je pokrilo površje zemlje! Pridi torej in mi ga prekolni; morda se mi posreči, da jih premorem v boju ter izženem.

22:12  Bog pa veli Balaamu: Ne hodi ž njimi; ne kolni ljudstva, zakaj blagoslovljeno je.

22:13  In vstane Balaam zjutraj in reče knezom Balakovim: Pojdite v deželo svojo; zakaj Gospod mi noče dopustiti, da bi šel z vami.

22:14  Nato vstanejo knezi moabski in gredo k Balaku in sporoče: Balaam se je branil iti z nami.

22:15  Tedaj pošlje Balak še enkrat kneze, pa več in imenitnejših nego prej.

22:16  Ti pridejo k Balaamu in mu reko: Tako pravi Balak, sin Ziporjev: Ne daj si, prosim, z ničemer zabraniti, da ne bi prišel k meni.

22:17  Zakaj z mnogimi častmi te hočem obsipati, in karkoli mi porečeš, rad storim; pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo.

22:18  Balaam pa odvrne in reče služabnikom Balakovim: Če mi da Balak polno hišo svojo srebra in zlata, vendar ne bom mogel prestopiti povelja Gospoda, Boga svojega, da bi storil kaj manj ali več.

22:19  Pa ostanite tudi vi, prosim, nocoj tu, da zvem, kaj mi bo dalje govoril Gospod.

22:20  In pride Bog po noči k Balaamu in reče: Ako so te prišli ti možje klicat, vstani in pojdi ž njimi; ali stóri samo to, kar ti bom govoril.

22:21  Nato vstane Balaam zjutraj, osedla oslico svojo ter odide s knezovi moabskimi.

22:22  A vname se srd Božji, da je šel. In angel Gospodov mu stopi na pot kot nasprotnik. On pa je jezdil na oslici svoji in dva hlapca njegova sta bila pri njem.

22:23  In oslica ugleda angela Gospodovega na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki; in ugane se oslica s pota ter gre po polju, Balaam po jo bije, da bi šla po poti.

22:24  In postavi se angel Gospodov na ulico med vinogradi, kjer je bil zid na tej in zid na oni strani.

22:25  Ko ugleda oslica angela Gospodovega, se primakne k zidu in pritisne Balaamu nogo k zidu, in ta jo zopet tepe.

22:26  In angel Gospodov gre dalje in se postavi v tesnino, kjer se ni bilo kam izogniti, ne na desno, ne na levo.

22:27  Oslica pa, videč angela Gospodovega, pade pod Balaamom, in Balaam se razvname od jeze in jo tepe s palico.

22:28  Tedaj odpre Gospod usta oslici, da izpregovori Balaamu: Kaj sem ti storila, da me že v tretjič tepeš?

22:29  Nato reče Balaam oslici: Ker se norčuješ z menoj! O da bi imel meč v roki, kar ubil bi te!

22:30  In oslica reče Balaamu: Nisem li tvoja oslica, na kateri si od nekdaj jezdil do tega dne? ali sem ti kdaj storila tako? On reče: nikoli.

22:31  Tedaj odpre Gospod Balaamu oči, da vidi angela Gospodovega na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki, in povesi teme ter pade na obraz svoj.

22:32  In angel Gospodov mu veli: Zakaj si tepel oslico svojo zdaj že trikrat? Glej, izšel sem, da ti bodem nasprotnik, ker tvoja pot drži v pogubo pred menoj.

22:33  In oslica me je videla in se mi že trikrat izognila; sicer bi te bil, ko bi se mi ne bila umeknila, takoj umoril, njo pa ohranil živo.

22:34  In Balaam reče angelu Gospodovemu: Grešil sem, zakaj nisem vedel, da ti stojiš na poti proti meni; in sedaj, če si ti vidi hudobno, se vrnem.

22:35  Angel Gospodov pa mu veli: Pojdi s temi možmi, ali govóri samo tisto besedo, ki ti jo naročim. Šel je torej Balaam z Balakovimi knezi.

22:36  In ko zasliši Balak, da prihaja Balaam, mu pride naproti v mesto moabsko, ki je na meji Arnona, prav na skrajni meji.

22:37  In reče Balak Balaamu: Nisem li nujno poslal k tebi, da te pokličem? Zakaj nisi prišel k meni? ker bi te menda ne mogel dosti počastiti?

22:38  Balaam pa odgovori Balaku: Glej, zdaj pa sem prišel k tebi; toda morem li sploh govoriti kaj? Besedo, katero Bog dene v usta moja, to moram govoriti.

22:39  In gre Balaam z Balakom in prideta v Kirjat-huzot.

22:40  Balak pa zakolje v daritve govedi in drobnice ter pošlje od tega Balaamu in knezom, ki so bili ž njim.

22:41  In zjutraj vzame Balak Balaama ter ga pelje na višave Baalove, in odondod je videl zadnji del ljudstva izraelskega.

Chapter 23

23:1  Balaam pa reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.

23:2  In Balak stori, kakor mu je rekel Balaam. In darovala sta Balak in Balaam junca in ovna na vsakem oltarju.

23:3  Balaam pa veli Balaku: Postoj pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem: morda mi pride Gospod naproti, in karkoli mi pokaže, ti naznanim. In odide na gol hrib.

23:4  Tedaj sreča Bog Balaama, in ta mu reče: Sedem oltarjev sem postavil in daroval sem junca in ovna na vsakem oltarju.

23:5  Gospod pa dene Balamu besedo v usta in reče: Vrni se k Balaku in tako govóri.

23:6  In vrne se k njemu, in glej, on stoji pri žgalni daritvi svoji z vsemi knezi Moabcev.

23:7  Tedaj začne svoj govor in reče: Iz Arama, s planin jutrovih, me je poklical Balak, kralj moabski: Pridi, prekolni mi Jakoba, pridi, jezo skliči nad Izraela!

23:8  Kako naj kolnem, kogar Bog mogočni ne preklinja? in kako naj jezo skličem, na kogar se Gospod ne jezi?

23:9  Zakaj z vrhov skal ga vidim in s hribov ga gledam: glej, ljudstvo je, ki prebiva posebe in se med narode poganske ne šteje.

23:10  Kdo prešteje prah Jakobov in število četrtine Izraela? O, da bi umrl s smrtjo pravičnih in da bi bil konec moj podoben koncu teh!

23:11  Tedaj reče Balak Balaamu: Kaj si mi to naredil? Da prekolneš sovražnike moje, sem te poklical, in glej, ti si samo blagoslovil!

23:12  On odgovori, rekoč: Ni li mi treba paziti, da govorim to, kar mi Gospod dene v usta?

23:13  Pa mu reče Balak: Pojdi z menoj, prosim, na drug kraj, od koder jih boš videl; samo njih zadnji del boš videl, vseh pa nikar; in prekolni mi jih od ondod!

23:14  In pelje ga na Polje ogledovalcev, na vrh Pizge, in zgradi sedem oltarjev ter daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

23:15  In on reče Balaku: Postoj tu pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem tja čakat.

23:16  In Gospod sreča Balaama ter mu dene besedo v usta in veli: Vrni se k Balaku in tako mu govóri.

23:17  In pride k njemu, in glej, stoji pri žgalni daritvi svoji in knezi moabski ž njim. In Balak ga nagovori: Kaj je govoril Gospod?

23:18  tedaj začne svoj govor in reče: Vstani, Balak, in čuj, poslušaj me, sin Ziporjev!

23:19  Bog mogočni ni človek, da bi lagal, tudi sin človečji ni, da bi se kesal: rekel li je kaj, a tega ne bo storil, govoril je, pa ne bo izpolnil?

23:20  Glej, prejel sem, da blagoslavljam; on je blagoslovil, in jaz ne morem prevreči.

23:21  Ne gleda krivičnosti v Jakobu in ne vidi nepravice v Izraelu. Gospod, Bog njegov, je ž njim, in kraljeve trobente glas v njem.

23:22  Bog mogočni ga je peljal iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi.

23:23  Kajti ni vraževanja zoper Jakoba, ne vedeževanja zoper Izraela. Ob svojem času se bo povedalo o Jakobu in Izraelu, kaj je storil Bog mogočni.

23:24  Glej, ljudstvo vstaja kakor levinja in kakor lev se vzdiguje; ne uleže se, dokler ne požre plena in se ne napije krvi umorjencev.

23:25  In veli Balak Balaamu: Pa ga ne preklinjaj in tudi ne blagoslavljaj več!

23:26  Balaam odgovori in reče Balaku: Nisem li ti povedal tako: Vse, kar bo velel Gospod, to hočem storiti?

23:27  In reče Balak Balaamu: Pojdi, prosim, peljal te bom na drug kraj. Morda se bo Bogu videlo prav, da mi jih prekolneš od ondod.

23:28  Pelje torej Balak Balaama na vrh Peorja, ki strmi nad puščavo.

23:29  In Balaam reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.

23:30  In Balak stori, kakor je rekel Balaam, in daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

Chapter 24

24:1  Ker pa je Balaam videl, da je dobro v očeh Gospodovih, če blagoslavlja Izraela, ni šel več kakor prvič in drugič za vražami svojimi, temuč obrne obličje svoje proti puščavi.

24:2  In povzdigne Balaam oči ter vidi Izraela ušatorjenega po rodovih svojih. In pride nadenj duh Božji,

24:3  in začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

24:4  tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči so mu odprte:

24:5  Kako so lepi šatori tvoji, o Jakob, prebivališča tvoja, o Izrael!

24:6  Kakor doline se razprostirajo, kakor vrtovi poleg reke, kakor alojeva drevesa, ki jih je Gospod zasadil, kakor cedre pri vodah.

24:7  Voda poteče zvrhoma iz veder njegovih in seme njegovo bode v obilnih vodah; višji od Agaga bo njegov kralj in kraljestvo njegovo se poviša.

24:8  Bog mogočni ga je vodil iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi. Požre narode, ki ga stiskajo, in zdrobi jim kosti in s pšicami svojimi jih razkrši.

24:9  Legel je, da bi počival, kakor lev in kakor levinja; kdo ga zbudi? Kdorkoli te blagoslovi, bodi blagoslovljen, in kdor te preklinja, bodi preklet!

24:10  Tedaj se vname srd Balakov zoper Balaama, ploskne z rokama in reče Balaamu: Da prekolneš neprijatelje moje, sem te poklical, in glej, ti si jih le blagoslovil že tretjič.

24:11  Zdaj pa se hitro poberi v svoj kraj! Mislil sem te s častmi obsipati, a glej, Gospod ti ni privoščil časti.

24:12  Balaam pa reče Balaku: Nisem li tudi rekel slom tvojim, ki si jih poslal k meni, takole:

24:13  Če mi da Balak zlata in srebra polno hišo svojo, ne morem prestopiti povelja Gospodovega, da bi storil ali dobro ali hudo po svojih mislih, ampak da bom govoril, kar mi ukaže Gospod?

24:14  In sedaj, glej, grem k ljudstvu svojemu; pristópi, da ti oznanim, kaj stori to ljudstvo tvojemu ljudstvu v poznejših časih.

24:15  In začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

24:16  tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki ima spoznanje Najvišjega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči mu so odprte:

24:17  Vidim jo, ali ne sedaj, gledam jo, a ne od blizu: zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, ki potare obedve strani Moabcem in razdere vse sinove hruma.

24:18  In Edom mu bo posestvo, tudi Seir mu bo posestvo, sovražnika njegova; Izrael pa bo vršil junaške čine.

24:19  In iz Jakoba bo eden vladal in pogubil preostale iz mesta.

24:20  In ko je pogledal Amalekovce, poprime govor svoj in reče: Prvec narodov je Amalek, a konec njegov bode poguba.

24:21  In pogleda Kenejce, poprime govor svoj in reče: Močno je prebivališče tvoje, in na skalo si postavil svoje gnezdo.

24:22  A vendar bo Kenejec iztrebljen! Doklej še? Asur te popelje ujetega.

24:23  In poprime govor svoj in reče: Gorje, kdo bo živel, kadar Bog mogočni to stori?

24:24  In ladje pridejo od obrežja Kitima in ponižajo Asurja in ponižajo Heberja. Tudi on dospe v pogubo!

24:25  In Balaam vstane ter odpotuje v svoj kraj; tudi Balak je šel svojim potem.

Chapter 25

25:1  Izrael pa je ostal v Sitimu; in ljudstvo začne nečistovati s hčerami Moabcev,

25:2  ki so povabile ljudstvo k daritvam svojih bogov; in jedlo je ljudstvo in se priklanjalo njih bogovom.

25:3  In Izrael se je oprijel Baal-peorja, in srd Gospodov se je vnel zoper Izraela.

25:4  In Gospod veli Mojzesu: Vzemi vse prvake ljudstva in jih Gospodu obesi proti solncu, da se obrne togota Gospodova od Izraela.

25:5  Reče torej Mojzes sodnikom Izraelovim: Vsak umóri svoje ljudi, ki so se oprijeli Baal-peorja.

25:6  In glej, pride eden izmed sinov Izraelovih ter privede k bratom svojim Madianko vpričo Mojzesa in vpričo vse občine Izraelovih sinov, prav ko so jokali pri vhodu shodnega šatora.

25:7  Pinehas pa, sin Eleazarja, sinú Arona duhovnika, videč to, vstane urno izmed množice in vzame sulico v roko

25:8  ter gre za tistim izraelskim možem v kočo ter ju prebode, izraelskega moža in tisto ženo, skozi trebuh. In šiba med sinovi Izraelovimi je bila ustavljena.

25:9  Tistih pa, ki so umrli od te šibe, je bilo štiriindvajset tisoč.

25:10  Nato ogovori Gospod Mojzesa, rekoč:

25:11  Pinehas, sin Eleazarja, sinú Arona duhovnika, je odvrnil jezo mojo od sinov Izraelovih s tem, da je gorel z mojo gorečnostjo sredi njih, in nisem pokončal sinov Izraelovih v gorečnosti svoji.

25:12  Zato reci: Glej, dajem mu zavezo svojo, zavezo mirú;

25:13  in njemu in zarodu njegovemu po njem naj velja večnega duhovništva zaveza, zato ker je gorel za svojega Boga in storil poravnavo za sinove Izraelove.

25:14  Ime pa izraelskemu možu, ki je bil ubit z madiansko ženo, je bilo Simri, sin Salujev, knez očetovine med Simeonskimi.

25:15  In Madianka, ki je bila ubita, se je imenovala Kozbi, hči Zura, ki je bil rodovinski poglavar očetovine med Madiani.

25:16  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

25:17  Sovražno ravnajte z Madianci in jih ubijajte;

25:18  zakaj oni so sovražno ravnali z vami v svoji zvijači, s katero so vas prekanili v zadevi Peorja in v zadevi Kozbe, hčere kneza madianskega, sestre svoje, ki je bila ubita v dan šibe zaradi Peorja.

Chapter 26

26:1  In zgodi se po tej šibi, da ogovori Gospod Mojzesa in Eleazarja, sina Arona duhovnika, rekoč:

26:2  Poizvedita število vse občine sinov Izraelovih, od dvajsetletnih in više, po njih očetovskih hišah, vseh Izraelcev, ki so zmožni iti na vojsko.

26:3  Govorita torej Mojzes in Eleazar duhovnik ž njimi na poljanah Moabskih, pri Jordanu nasproti Jerihu, rekoč:

26:4  Seštejte jih od dvajsetletnih in više, kakor je zapovedal Gospod Mojzesu in sinovom Izraelovim, ki so bili šli iz dežele Egiptovske.

26:5  Ruben je bil prvenec Izraelov. Sinovi Rubenovi: od Hanoka rodovina Hanoških, od Paluta rodovina Palutovih,

26:6  od Hezrona rodovina Hezronskih, od Karmija rodovina Karmijevih.

26:7  To so rodovine Rubenove, in seštetih izmed njih je bilo triinštirideset tisoč sedemsto in trideset.

26:8  Sinovi pa Palutovi: Eliab,

26:9  in sinovi Eliabovi: Nemuel, Datan in Abiram. To sta tista Datan in Abiram, pooblaščenca občine, ki sta se uprla Mojzesu in Aronu v družbi Korahovi, ko so se vzpeli zoper Gospoda;

26:10  in zemlja je odprla žrelo svoje in ju požrla s Korahom vred, družba ta pa je poginila, ko je ogenj požrl tistih dvesto in petdeset mož, in postali so svarilno znamenje.

26:11  Ali sinovi Korahovi niso umrli.

26:12  Sinovi Simeonovi po svojih rodovinah: od Nemuela rodovina Nemuelskih, od Jamina rodovina Jaminskih, od Jakina rodovina Jakinskih,

26:13  od Zeraha rodovina Zerahovih, od Savla rodovina Savelcev.

26:14  To so rodovine Simeoncev, dvaindvajset tisoč in dvesto.

26:15  Sinovi Gadovi po svojih rodovinah: od Zefona rodovina Zefonskih, od Hagija rodovina Hagijevih, od Šunija rodovina Šunijevih,

26:16  od Oznija rodovina Oznijevih, od Erija rodovina Erijevih,

26:17  od Aroda rodovina Arodovih, od Arelija rodovina Arelijevih.

26:18  To so rodovine sinov Gadovih po seštetih izmed njih: štirideset tisoč in petsto.

26:19  Sinova Judova: Ger in Onan; umrla sta pa Ger in Onan v deželi Kanaanski.

26:20  Sinovi Judovi po njih rodovinah so bili: od Šela rodovina Šelovih, od Pereza rodovina Perezovih, od Zeraha rodovina Zerahovih.

26:21  In sinovi Perezovi: od Hezrona rodovina Hezronskih, od Hamula rodovina Hamulskih.

26:22  To so rodovine Judove po seštetih izmed njih: šestinsedemdeset tisoč in petsto.

26:23  Sinovi Isaharjevi po svojih rodovinah: od Tola rodovina Tolovih, od Puva rodovina Puvanskih,

26:24  od Jasuba rodovina Jasubskih, od Simrona rodovina Simronskih.

26:25  To so rodovine Isaharjeve po seštetih izmed njih: štiriinšestdeset tisoč in tristo.

26:26  Sinovi Zebulonovi po svojih rodovinah: od Sereda rodovina Seredskih, od Elona rodovina Elonskih, od Jahleela rodovina Jahleelskih.

26:27  To so rodovine Zebulonove po seštetih izmed njih: šestdeset tisoč in petsto.

26:28  Sinova Jožefova po svojih rodovinah: Manase in Efraim.

26:29  Sinovi Manasejevi: od Mahirja rodovina Mahirskih; Mahir pa je rodil Gileada, od Gileada pa je rodovina Gileadskih.

26:30  To so sinovi Gileadovi: od Ijezerja rodovina Ijezerskih, od Heleka rodovina Helekovih,

26:31  od Asriela rodovina Asrielskih, od Sihema rodovina Sihemskih,

26:32  od Semida rodovina Semidovih, od Heferja rodovina Heferskih.

26:33  Zelofad pa, sin Heferjev, ni imel sinov, ampak hčere in imena tem so bila: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

26:34  To so rodovine Manasejeve, in seštetih izmed njih je bilo dvainpetdeset tisoč in sedemsto.

26:35  Sinovi Efraimovi po svojih rodovinah: od Sutelaha rodovina Sutalhejcev, od Bekerja rodovina Bekerjevih, od Tahana rodovina Tahanskih.

26:36  Sinovi Sutelahovi so pa bili: od Erana rodovina Eranskih.

26:37  To so rodovine sinov Efraimovih po seštetih izmed njih: dvaintrideset tisoč in petsto. To so sinovi Jožefovi po svojih rodovinah.

26:38  Sinovi Benjaminovi po svojih rodovinah: od Bela rodovina Belovih, od Ažbela rodovina Ažbelskih, od Ahirama rodovina Ahiramskih,

26:39  od Sufama rodovina Sufamskih, od Hufama rodovina Hufamskih.

26:40  Sinova Belova pa sta bila: Ard in Naaman; od Arda rodovina Ardovih, od Naamana rodovina Naamskih.

26:41  To so rodovine Benjaminove po svojih rodovinah, in seštetih izmed njih: petinštirideset tisoč in šeststo.

26:42  To so sinovi Danovi po svojih rodovinah: od Suhama rodovina Suhamskih;

26:43  to so rodovine Danove po svojih rodovinah. Vseh rodovin Suhamskih po njih seštetih: štiriinšestdeset tisoč in štiristo.

26:44  Sinovi Aserjevi po svojih rodovinah: od Jimna rodovina Jimnovih, od Jišvija rodovina Jišvijskih, od Berija rodovina Berijskih.

26:45  Od sinov Berijevih: od Heberja rodovina Heberskih, od Malkiela rodovina Malkielskih.

26:46  Hči Aserjeva pa se je imenovala Seraha.

26:47  To so rodovine sinov Aserjevih po seštetih izmed njih: triinpetdeset tisoč in štiristo.

26:48  Sinovi Neftalijevi po svojih rodovinah: od Jahzeela rodovina Jahzeelskih, od Gunija rodovina Gunijskih,

26:49  od Jezerja rodovina Jezerskih, od Šilema rodovina Šilemskih.

26:50  To so rodovine Neftalijeve po svojih rodovinah, in seštetih izmed njih: petinštirideset tisoč in štiristo.

26:51  To je število seštetih sinov Izraelovih: šesto in eden tisoč sedemsto in trideset.

26:52  In Gospod je govoril Mojzesu:

26:53  Temle naj se razdeli dežela v dediščino po številu imen.

26:54  Katerih je več, tem naj se da več, katerih pa manj, tem naj se da manj dediščine; vsakemu naj se da dediščina primerna njegovemu številu.

26:55  Toda z žrebanjem naj se razdeli zemlja; po imenih rodov svojih očetov naj jo podedujejo.

26:56  Po žrebanju naj se razdeli dediščina med tiste, katerih je več, in med tiste, ki jih je manj.

26:57  Ti pa so sešteti izmed levitov po svojih rodovinah: od Gersona rodovina Gersonovih, od Kahata rodovina Kahatovcev, od Merarija rodovina Merarskih.

26:58  To so rodovine Levijeve: rodovina Libnijevih, rodovina Hebronovih, rodovina Mahlijevih, rodovina Musijevih, rodovina Korahovih. Kahat pa je rodil Amrama.

26:59  In ime Amramovi ženi je bilo Jokebeda, hči Levijeva, ki se je narodila Leviju v Egiptu; in ona je rodila Amramu Arona in Mojzesa in njiju sestro Mirjamo.

26:60  Aronu pa se rodili Nadab in Abihu, Eleazar in Itamar.

26:61  A Nadab in Abihu sta umrla, ko sta darovala tuj ogenj pred Gospodom.

26:62  In tistih, ki so bili seštetih izmed njih, je bilo triindvajset tisoč, vsi moški, mesec dni stari in več; niso namreč bili šteti s sinovi Izraelovimi vred, ker jim ni bila dana dediščina med Izraelovimi otroki.

26:63  To so ti, ki sta jih preštela Mojzes in Eleazar duhovnik, ko sta štela sinove Izraelove na poljanah Moabskih pri Jordanu nasproti Jerihu.

26:64  Med temile pa ni bilo onih, ki sta jih preštela Mojzes in Aron duhovnik, ko sta štela sinove Izraelove v puščavi Sinajski.

26:65  Zakaj Gospod je rekel o onih: Gotovo umrjo v puščavi. Ni ostalo torej nobenega izmed njih razen Kaleba, sinu Jefunovega, in Jozueta, sinu Nunovega.

Chapter 27

27:1  Tedaj pristopijo hčere Zelofada, sinu Heferja, sinu Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, izmed rodovin Manaseja, sinu Jožefovega; in ta so imena hčera njegovih: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

27:2  Te torej se postavijo pred Mojzesa in Eleazarja duhovnika in pred kneze in vso občino ob vratih shodnega šatora ter reko:

27:3  Naš oče je umrl v puščavi, pa ni bil v družbi tistih, ki so se zbrali zoper Gospoda, v družbi Korahovi, ampak umrl je vsled svojega greha; sinov pa ni imel.

27:4  Zakaj naj bi izginilo ime očeta našega med rodovino njegovo, ker ni imel sina? Dajte nam posestvo med brati očeta našega!

27:5  Tedaj prinese Mojzes njih pravdo pred Gospoda.

27:6  In Gospod mu odgovori, rekoč:

27:7  Prav so govorile hčere Zelofadove: moraš jim dati dedno posest med brati njih očeta; naredi torej, da preide dediščina njih očeta nanje.

27:8  Sinovom Izraelovim pa govóri, rekoč: Če kdo umrje brez sina, prenesite njegovo dediščino na hčer njegovo;

27:9  ako pa nima hčere, dajte dediščino njegovo bratom njegovim;

27:10  ako pa nima bratov, dajte njegovo dediščino bratom očeta njegovega;

27:11  ako pa ni bratov očeta njegovega, dajte dediščino njegovo najbližjemu sorodniku iz rodovine njegove, da mu bodi v last. In to bodi sinovom Izraelovim sodna postava, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

27:12  In Gospod veli Mojzesu: Pojdi na to goro Abarim, in oglej ž nje deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim.

27:13  In ko si jo ogledaš, boš zbran tudi ti k ljudstvu svojemu, kakor je bil zbran Aron, brat tvoj,

27:14  ker sta se upirala povelju mojemu v puščavi Zinski ob prepiru občine, ko bi me bila morala svetega izkazati pri vodah vpričo njih. (To je tista Voda prepira v Kadesu v Zinski puščavi.)

27:15  Mojzes pa ogovori Gospoda takole:

27:16  Postavi naj Gospod, Bog duhov vsega mesa, nad občino moža,

27:17  ki naj bi hodil pred njimi ven in noter ter jih vodil ven in noter, da ne bo Gospodova občina kakor ovce brez pastirja.

27:18  Nato reče Gospod Mojzesu: Vzemi si Jozueta, sina Nunovega, moža, v katerem je Duh, in položi roko nanj,

27:19  ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino in mu zapovej vpričo njih,

27:20  in deni nanj časti svoje, da bi mu bila poslušna vsa občina Izraelovih otrok.

27:21  In naj stopi pred Eleazarja duhovnika, in ta naj vpraša zanj po sodbi Urima pred Gospodom: na njegovo povelje pridejo ven in na njegovo povelje pojdejo noter, on in vsi Izraelovi sinovi ž njim, vsa občina.

27:22  Tedaj je storil Mojzes, kakor mu je bil zapovedal Gospod; in vzame Jozueta ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino,

27:23  in položi nanj roke in mu da zapoved, kakor je bil govoril Gospod po Mojzesu.

Chapter 28

28:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

28:2  Zapovej Izraelovim sinovom in jim reci: Na daritve moje, kruh moj k ognjenim žrtvam mojim, ki so mi v prijeten duh, pazite, da mi jih darujete v času določenem zanje.

28:3  In véli jim: To je ognjena daritev, ki jo darujte Gospodu: dve enoletni jagnjeti brez hibe, dan na dan, v neprestano žgalno daritev.

28:4  Eno jagnje daruj zjutraj, drugo pa proti večeru;

28:5  in s tem desetinko efe bele moke v jedilno daritev, omešene s četrtino hina iztolčenega olja.

28:6  To je neprestana žgalna daritev, ki je bila ustanovljena na gori Sinajski v prijeten duh, ognjena daritev Gospodu.

28:7  Pitna daritev pa, ki pristoji, bodi četrt hina za eno jagnje; v svetišču izlij pitno darilo močnega vina Gospodu.

28:8  Drugo jagnje pa daruj proti večeru; kakor jutranjo jedilno in ž njo pitno daritev, tako napravi zvečer ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu.

28:9  V sobotni dan pa daruj dve enoletni jagnjeti brez hibe in dve desetinki bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, in pitno daritev, ki pristoji.

28:10  To je žgalna daritev vsake sobote, razen neprestane žgalščine in pitne daritve, ki pristoji.

28:11  A v začetku svojih mesecev darujte Gospodu žgalno daritev: dva mlada voliča, enega ovna, enoletnih, brezhibnih jagnjet sedmero,

28:12  in po tri desetinke bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, k vsakemu voliču; in dve desetinki bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, k enemu ovnu,

28:13  in po eno desetinko bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, k vsakemu jagnjetu: to je žgalna daritev v prijeten duh, ognjena daritev Gospodu.

28:14  In pitna daritev k temu bodi polovica hina vina k voliču, tretjina hina k ovnu in četrtina hina k jagnjetu. To je žgalna daritev o mlaju, v vsakem mesecu v letu.

28:15  In kozel v daritev za greh Gospodu naj se daruje razen neprestane žgalščine in pitne daritve k njej.

28:16  In v prvem mesecu, štirinajsti dan meseca, je pasha Gospodu;

28:17  petnajsti dan tega meseca pa je praznik; sedem dni naj se uživa nekvašen kruh.

28:18  Prvi dan bodi sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte.

28:19  In darujte kot ognjeno daritev žgalščino Gospodu: dva mlada voliča, enega ovna, sedem enoletnih jagnjet, brez hibe naj vam bodo.

28:20  S tem pa v jedilno daritev: tri desetinke bele moke, z oljem omešene, darujte k voliču in dve desetinki k ovnu

28:21  in po eno desetinko k vsakemu izmed teh sedmerih jagnjet.

28:22  Tudi enega kozla v daritev za greh, da se stori poravnava za vas.

28:23  Te darujte razen žgalščine za jutra, ki je v neprestano žgalno daritev.

28:24  Na ta način darujte dan na dan, sedem dni, kruh ognjene daritve v prijeten duh Gospodu; razen neprestane žgalne daritve in njene pitne daritve naj se to daruje.

28:25  Sedmi dan pa imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte.

28:26  Tudi v dan prvin, ko prinesete Gospodu novo jedilno daritev, ob svojem prazniku tednov imejte sveto zborovanje in nobenega službenega dela ne opravljajte.

28:27  In darujte žgalščino v prijeten duh Gospodu: dva mlada voliča, enega ovna, sedem enoletnih jagnjet,

28:28  in jedilno daritev k temu: belo moko, omešeno z oljem, tri desetinke k vsakemu voliču in dve desetinki k enemu ovnu,

28:29  po eno desetinko pa k vsakemu izmed sedmerih jagnjet

28:30  in enega kozla, da se stori poravnava za vas.

28:31  Razen neprestane žgalščine in njene jedilne daritve jih darujte (naj vam pa bodo brez hibe!) in njih pitne daritve.

Chapter 29

29:1  V sedmem mesecu pa, prvi dan meseca, imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte: dan je trobentnega glasu za vas.

29:2  In darujte kot žgalščino v prijeten duh Gospodu: mladega voliča, ovna, sedem enoletnih jagnjet brez hibe,

29:3  in k temu kot jedilno daritev: belo moko, omešeno z oljem, tri desetinke k voliču, dve desetinki k ovnu

29:4  in desetinko k vsakemu izmed sedmerih jagnjet;

29:5  in kozla v daritev za greh, da se stori poravnava za vas.

29:6  To darujte razen žgalščine o mlaju in njene jedilne daritve in razen neprestane žgalščine in jedilne daritve njene in razen pitnih daritev, ki pristoje po določilu, v prijeten duh; ognjena žrtev bodi to Gospodu.

29:7  In deseti dan istega sedmega meseca imejte sveto zborovanje; pokoríte duše svoje in ne opravljajte nikakršnega dela.

29:8  Darujte pa kot žgalno daritev Gospodu v prijeten duh: mladega voliča, ovna, sedem enoletnih jagnjet; bodo naj vam brez hibe;

29:9  in jedilno daritev k njim: belo moko, omešeno z oljem, tri desetinke k voliču, dve desetinki k ovnu,

29:10  po eno desetinko k vsakemu izmed sedmerih jagnjet;

29:11  in enega kozla v daritev za greh. To darujte razen daritve za greh v spravo in razen neprestane žgalščine in njene jedilne daritve in njenih pitnih daritev.

29:12  In petnajsti dan sedmega meseca imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte; sedem dni posvečujte praznik Gospodu.

29:13  In darujte kot žgalščino ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu: trinajst mladih voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet, brez hibe naj bodo;

29:14  In njih jedilno daritev: tri desetinke bele moke, z oljem omešene, k vsakemu izmed trinajsterih voličev, dve desetinki k vsakemu onih dveh ovnov,

29:15  in po desetinko k vsakemu izmed štirinajsterih jagnjet;

29:16  in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine in jedilne in pitne daritve k njej.

29:17  Drugi dan pa darujte: dvanajst mladih voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:18  in njih jedilno daritev in njih pitne daritve k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:19  in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve k njej.

29:20  Tretji dan pa: enajst voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez graje

29:21  in njih jedilno daritev in njih pitne daritev k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:22  in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve k njej.

29:23  Četrti dan pa: deset voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:24  in njih jedilna daritev in njih pitne daritve k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:25  in za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine in jedilne in pitne daritve k njej.

29:26  Peti dan pa: devet voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez madeža

29:27  ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:28  in v daritev za greh enega kozla razen neprestane žgalščine in jedilne in pitne daritve, ki pristoji.

29:29  Šesti dan pa: osem voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:30  ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:31  in za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitnih daritev, ki pristoje.

29:32  Sedmi dan pa: sedem voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:33  ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:34  in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve, ki pristoji.

29:35  A osmi dan imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte.

29:36  Kot žgalščino pa darujte ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu: enega voliča, enega ovna, sedem enoletnih jagnjet brez hibe

29:37  ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, k ovnoma in k jagnjetom, po njih številu, kakor je določeno,

29:38  in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve k njej.

29:39  Toliko boste darovali Gospodu ob določenih svojih praznikih razen obljub in prostovoljnih daril svojih, ki jih poklonite ali v žgalne ali jedilne ali pitne ali mirovne daritve.

29:40  In Mojzes je sporočil sinovom Izraelovim vse, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

Chapter 30

30:1  In Mojzes je govoril poglavarjem nad rodovi sinov Izraelovih takole: To je, kar je zapovedal Gospod:

30:2  Ko stori kdo obljubo Gospodu ali priseže, da veže v dolžnost svojo dušo, naj ne pogazi besede svoje, temuč stori vse, kar je prišlo iz ust njegovih.

30:3  Ko pa ženska stori obljubo Gospodu in se zaveže v dolžnost, ko biva še v hiši očeta svojega, v mladosti svoji,

30:4  in oče njen čuje njeno obljubo in zavezo, s katero je zavezala dušo svojo, pa molči proti njej: tedaj naj veljajo vse njene obljube in vse vezi, s katerimi je zavezala dušo svojo.

30:5  Ako pa ji njen oče brani v dan, kadar to sliši, ne velja nobena njenih obljub in vezi, s katerimi je zavezala svojo dušo; Gospod pa ji oprosti, zato ker ji je branil njen oče.

30:6  Ako se omoži, pa ima obljubo na sebi ali kako nepremišljeno besedo ustnic svojih, s čimer je zavezala svojo dušo,

30:7  in njen mož začuje to, pa ji nič ne reče v dan, kadar to sliši: tedaj naj veljajo obljube in vezi, s katerimi je obvezala dušo svojo.

30:8  Ako pa ji njen mož brani v dan, kadar to sliši, razveljavi s tem obljubo, ki je na njej, in nepremišljeno besedo njenih ustnic, s katero je zavezala dušo svojo, in Gospod ji odpusti.

30:9  Pri obljubi vdove ali ločene od moža ostani zanjo v veljavi vse, s čimer je zavezala svojo dušo.

30:10  In če katera v hiši svojega moža stori obljubo ali zaveže s prisego dušo svojo,

30:11  in njen mož to sliši, pa ji nič ne reče in ne brani, tedaj veljajo vse obljube njene in vse vezi, s katerimi je zavezala dušo svojo.

30:12  Ako pa jih kakorkoli razveljavi njen mož v dan, kadar o njih zasliši, tedaj ne bo veljalo nič tega, kar je prišlo iz njenih usten gledé obljub ali vezi, s katerimi bi bila zavezala dušo svojo; njen mož jih je razveljavil, in Gospod ji odpusti.

30:13  Vsaktero obljubo in vsaktero vežočo prisego duši v pokoro sme njen mož potrditi ali razveljaviti.

30:14  Če molči njen mož in ji nič ne reče od dne do dne, potrjuje s tem vse obljube njene ali vse vezi, ki so na njej; potrdil jih je, ker jih je slišal, pa molčal.

30:15  Ako pa jih ovrže pozneje, potem ko jih je slišal, bo nosil njeno krivico.

30:16  To so postave, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu zastran moža in njegove žene, zastran očeta in njegove hčere v mladosti njeni, dokler biva v hiši očeta svojega.

Chapter 31

31:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

31:2  Maščuj sinove Izraelove nad Madianci; potem boš zbran k svojemu ljudstvu.

31:3  Nato ogovori Mojzes ljudstvo in veli: Oborožite može izmed sebe na vojsko, da pojdejo na Madiance, izvrševat nad njimi maščevanje za Gospoda.

31:4  Po tisoč iz vsakega rodu, iz vseh svojih rodov pošljite na vojsko.

31:5  In odbrali so iz tisočev Izraelovih po en tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih na vojsko.

31:6  In Mojzes jih pošlje, tisoč iz vsakega rodu, na vojsko s Pinehasom, sinom Eleazarja duhovnika, in posode iz svetišča in trobenti za pozivanje so bile pod njegovo roko.

31:7  In vojska je šla na Madiance, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, in pobili so vse moške.

31:8  Pobili so tudi madianske kralje z drugimi pobitimi vred: Evija, Rekema, Zura, Hura in Reba, pet madianskih kraljev; Balaama tudi, sina Beorjevega, so umorili z mečem.

31:9  In ujeli so sinovi Izraelovi žene Madiancev in njih otroke; in vso njih živino in vse njih črede in vse njih blago so uplenili;

31:10  a vsa njih mesta po krajih, koder so prebivali, in vsa njih šatorišča so sežgali z ognjem.

31:11  In vzeli so ves rop in plen, bodisi ljudi, bodisi živino;

31:12  in so pripeljali k Mojzesu, Eleazarju duhovniku in k vsej občini sinov Izraelovih ujetnike, rop in plen, v tabor na poljanah Moabskih, ki so pri Jordanu, nasproti Jerihu.

31:13  Mojzes pa in Eleazar duhovnik in vsi knezi občine jim pridejo naproti ven za tabor.

31:14  A Mojzes se razsrdi nad vojvodami vojske, poveljniki čez tisoč in čez sto, ki so se vračali od vojne službe,

31:15  in jim reče: Ali ste ohranili vse žene žive?

31:16  Glejte, one so napeljale sinove Izraelove po Balaamovem nasvetu, da so zakrivili iznevero zoper Gospoda pri Peorju, zaradi česar je šiba zadela občino Gospodovo!

31:17  Zdaj torej pobijte vse moško med otroki, tudi umorite vsako ženo, ki je spoznala moža v telesnem združenju!

31:18  Vse deklice pa, ki še niso spoznale moža v združenju, ohranite žive zase.

31:19  In ušatorite se zunaj za taborom sedem dni; vsi, ki ste koga ubili ali se ubitega doteknili, očistite se greha v tretji in sedmi dan, vi in vaše ujetnice.

31:20  Očistite tudi vsako oblačilo in vse, kar je iz kože narejeno, in vsako pripravo iz kozje dlake in vse lesene posode.

31:21  Nato reče Eleazar duhovnik vojščakom, ki so bili šli v boj: To je naredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu:

31:22  Zlato in srebro in bron in železo in kositer in svinec,

31:23  sploh vse, kar strpi ogenj, pretopite v ognju, in čisto bode; vendar naj se greha očisti z vodo očiščevanja. Vse pa, kar ne strpi ognja, dajte, da preide skozi vodo.

31:24  In operite si oblačila dan sedmi, in bodete čisti, in potem pridite v tabor.

31:25  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

31:26  Poizvedite število plena, koliko so ujeli ljudi in živine, ti in duhovnik Eleazar in poglavarji očetovin občine.

31:27  In razdéli plen na dvoje: vojskovalcem, ki so šli v boj, in vsej občini.

31:28  In vzemi od vojščakov, ki so šli v boj, davek za Gospoda, po eno glavo od petsto, izmed ljudi, govedi, oslov in drobnice;

31:29  to vzemite od njih polovice ter daj to Eleazarju duhovniku kot dar povzdignjenja za Gospoda.

31:30  Od polovice pa, ki je Izraelovih sinov, vzemi po eno glavo od petdesetih ljudi, tudi od govedi, oslov in ovac in od vsake živine, in jih daj levitom, ki strežejo v straži pri Gospodovem prebivališču.

31:31  In storita Mojzes in Eleazar duhovnik, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

31:32  In bilo je plena, kolikor ga je preostajalo od tega, kar si je priborilo vojno moštvo: šeststo petinsedemdeset tisoč drobnice,

31:33  dvainsedemdeset tisoč goved,

31:34  edeninšestdeset tisoč oslov

31:35  in dvaintrideset tisoč vseh žensk, ki niso spoznale moža v združenju.

31:36  Polovica pa, delež tistih, ki so bili šli v boj, je bila po številu: tristo sedemintrideset tisoč in petsto drobnice

31:37  in davek za Gospoda od nje šeststo in petinsedemdeset glav;

31:38  in govedi je bilo šestintrideset tisoč in od nje davek za Gospoda dvainsedemdeset glav;

31:39  oslov pa trideset tisoč in petsto in od njih davek za Gospoda enoinšestdeset glav;

31:40  in ljudi je bilo šestnajst tisoč, davek pa od njih za Gospoda dvaintrideset duš.

31:41  Mojzes je torej dal davek kot dar povzdignjenja za Gospoda Eleazarju duhovniku, kakor mu je bil Gospod zapovedal.

31:42  Od polovice sinov Izraelovih, ki jo je Mojzes razštel od deleža vojščakov,

31:43  (bil je pa polovični delež občine: tristo in sedemintrideset tisoč in petsto drobnice,

31:44  šestintrideset tisoč goved,

31:45  trideset tisoč in petsto oslov

31:46  in šestnajst tisoč ljudi)

31:47  vzame Mojzes od te polovice sinov Izraelovih, kar je bilo odbranega, po eno od petdesetih, izmed ljudi in živine, in jih da levitom, ki so stregli v straži pri prebivališču Gospodovem, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

31:48  Tedaj pristopijo k Mojzesu vojvode, ki so bili nad tisočmi vojske, poveljniki čez tisoč in čez sto,

31:49  in reko Mojzesu: Služabniki tvoji so poizvedeli število vojščakov, ki smo jih imeli pod svojo roko, in ne manjka izmed nas ne enega.

31:50  Zato nesemo Gospodu darila, vsakdo od tega, kar je dobil, zlatih dragotin, obročkov, zapestnic, prstanov, uhanov in ovratnih verižic, da se izvrši poravnava za nas pred Gospodom.

31:51  In prejmeta od njih Mojzes in Eleazar duhovnik tisto zlato, vsakršne umetne dragotine.

31:52  In bilo je vsega zlata, kar so ga poveljniki čez tisoč in čez sto poklonili Gospodu kot dar povzdinjenja: šestnajst tisoč sedemsto in petdeset seklov.

31:53  (Vojščaki so uplenili vsak nekaj sam zase.)

31:54  In Mojzes in Eleazar duhovnik vzameta to zlato od poveljnikov čez tisoč in čez sto ter ga neseta v shodni šator, da bodi v spomin Izraelovim sinovom pred obličjem Gospodovim.

Chapter 32

32:1  Sinovi Rubenovi pa in sinovi Gadovi so imeli veliko množino čred, in videli so pokrajino Jazersko in Gileadsko, in glej, ta kraj je bil pripraven za živinorejo.

32:2  Pridejo torej sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in ogovore Mojzesa, Eleazarja duhovnika in kneze občine, rekoč:

32:3  Atarot, Dibon, Jazer, Nimra, Hesbon, Eleale, Sebam, Nebo in Beon

32:4  v deželi, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo občino, je dežela za živino, in mi, hlapci tvoji, imamo dosti živine.

32:5  Reko torej: Ako smo našli milost v tvojih očeh, daj to deželo v posest nam hlapcem svojim; ne vodi nas onkraj Jordana.

32:6  A Mojzes reče sinovom Gadovim in sinovom Rubenovim: Bratje vaši naj gredo v boj, vi pa hočete tu sedeti?

32:7  In zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli tja v deželo, ki jim jo je dal Gospod?

32:8  Tako so storili očetje vaši, ko sem jih poslal iz Kades-barnee ogledat deželo;

32:9  ko so prišli gori do doline Eškolske in si ogledali deželo, so odvrnili srce sinov Izraelovih, da ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod.

32:10  In srd Gospodov se je razvnel tisti dan, in prisegel je, rekoč:

32:11  Nihče izmed mož, ki so šli sem iz Egipta, od dvajsetletnih in više, ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, zato ker niso hodili zvesto za mano,

32:12  razen Kaleba, sina Jefunovega, Kenizejca, in Jozueta, sina Nunovega, kajti ona sta zvesto hodila za Gospodom.

32:13  In razvnel se je srd Gospodov zoper Izraela, in naredil je, da so se morali klatiti po puščavi štirideset let, dokler ni pomrl ves rod, ki je hudo ravnal pred očmi Gospodovimi.

32:14  In glejte, vi ste stopili na mesto očetov svojih, izrastki grešnih ljudi, da še bolj pomnožite togoto srda Gospodovega zoper Izraela.

32:15  Zakaj če se odvrnete in ne boste hodili za njim, on ga pusti še dalje v puščavi, in tako pogubite vse to ljudstvo.

32:16  In stopijo k njemu bliže in reko: Samo ograje hočemo tu postaviti za živino svojo in mesta za otročiče svoje,

32:17  sami pa pojdemo oboroženi pred Izraelovimi sinovi, da jih spremimo na njih kraj. Otroci naši naj ostanejo v ograjenih mestih zaradi prebivalcev te dežele.

32:18  Ne vrnemo se v hiše svoje, dokler ne posede sleherni sinov Izraelovih svoje dediščine.

32:19  Zakaj ž njimi nočemo ničesar podedovati onkraj Jordana in tam dalje, ako nam pripade dediščina naša na tej strani Jordana, proti jutru.

32:20  Nato jim veli Mojzes: Ako izpolnite to besedo, ako se oborožite in pojdete v boj pred Gospodom,

32:21  in pride vsak oboroženec izmed vas čez Jordan pred Gospodom, dokler ne prežene sovražnikov svojih izpred sebe

32:22  in bo zemlja podvržena pred Gospodom, in ako se šele potem vrnete, nedolžni bodete pred Gospodom in pred Izraelom, in ta dežela vam bodi v posest pred Gospodom.

32:23  Ako pa ne storite tako, glejte, grešili ste zoper Gospoda, in vedite, da vas greh vaš doleti.

32:24  Postavite si mesta za otročiče svoje in ograje za živino svojo in storite, kakor so govorila usta vaša.

32:25  In sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi reko Mojzesu takole: Hlapci tvoji bodo storili, kakor je ukazal naš gospod.

32:26  Otroci naši, žene naše, črede naše in vsa naša živina ostanejo tu v gileadskih mestih;

32:27  mi pa, tvoji hlapci, pojdemo, vsi oboroženi za vojsko, pred Gospodom v boj, kakor je govoril naš gospod.

32:28  Tedaj zapove Mojzes glede njih Eleazarju duhovniku in Jozuetu, sinu Nunovemu, in poglavarjem očetovin iz rodov Izraelovih sinov.

32:29  In Mojzes jim reče: Ako pojdejo sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, vsi oboroženi, z vami čez Jordan v boj pred Gospodom in dežela vam bo podvržena, dajte jim pokrajino Gileadsko v posest;

32:30  ako pa ne pojdejo oboroženi z vami na ono stran, naj imajo posestva med vami v deželi Kanaanski.

32:31  Nato odgovore sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, rekoč: Kakor je govoril Gospod hlapcem tvojim, tako storimo.

32:32  Pojdemo oboroženi pred Gospodom v deželo Kanaansko, a dedna posest nam ostani tostran Jordana.

32:33  In dal je Mojzes sinovom Rubenovim in sinovom Gadovim in polovici rodu Manaseja, Jožefovega sinú, kraljestvo Sihona, kralja Amorejcev, in kraljestvo Oga, kralja basanskega, deželo in njena mesta ž njih okraji, mesta po deželi naokrog.

32:34  In sinovi Gadovi so sezidali Dibon, Atarot, Aroer,

32:35  Atrot-šofan, Jazer, Jogbeho,

32:36  Bet-nimro in Bet-haran: utrjena mesta in ograje za ovce.

32:37  Sinovi Rubenovi so pa sezidali Hesbon, Eleale, Kirjataim,

32:38  Nebo, Baal-meon (katerim so premenili imena) in Sibmo, in dali so druga imena mestom, ki so jih zgradili.

32:39  A sinovi Mahirja, Manasejevega sinú, so šli v Gilead in zasedli ta kraj ter pregnali Amorejce, ki so bili v njem.

32:40  In dal je Mojzes Gilead Mahirju, Manasejevemu sinu, in prebival je v njem.

32:41  Jair pa, sin Manasejev, je šel in zasedel njegove vasi in jih imenoval Jairove trge.

32:42  Tudi Nobah je šel ter zasedel Kenat in podložne mu vasi in jih imenoval po svojem imenu Nobah.

Chapter 33

33:1  To so postaje sinov Izraelovih, ko so šli iz Egiptovske dežele po svojih trumah pod vodstvom Mojzesa in Arona.

33:2  In Mojzes je opisal, kako so potovali in kod so postajali po ukazu Gospodovem, in to so njih postaje po njih potovanju.

33:3  Iz Ramesesa so odrinili petnajsti dan prvega meseca; zjutraj po pashi so odšli Izraelovi sinovi po visoki roki pred očmi vseh Egipčanov,

33:4  medtem ko so Egipčani pokopavali vse prvence svoje, ki jih je Gospod udaril med njimi; tudi nad vsemi njih bogovi je sodbo izvršil Gospod.

33:5  In ko so bili odrinili iz Ramesesa, so se utaborili sinovi Izraelovi v Sukotu.

33:6  In odpotujejo iz Sukota in se utabore v Etamu, ki je kraj puščave.

33:7  In odpravijo se iz Etama in krenejo proti Pihahirotu, ki je nasproti Baalzefonu, in se ušatore pred Migdolom.

33:8  In odrinejo izpred Hahirota in preidejo čez morje v puščavo, in potujejo tri dni hoda po Etamski puščavi, in razpno šatore v Mari.

33:9  In odpotujejo iz Mare in pridejo v Elim, in v Elimu je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palmovih dreves, in tu se raztaboré.

33:10  Iz Elima se odpravijo in se ušatore ob Rdečem morju.

33:11  In se odpravijo od Rdečega morja in se utabore v Sinski puščavi.

33:12  Iz Sinske puščave pa odidejo in se ustavijo v Dofki.

33:13  In gredo iz Dofke in obstanejo v Alusu.

33:14  In odrinejo iz Alusa in se utabore v Rafidimu, kjer ni bilo vode, da bi ljudstvo pilo.

33:15  In odpravijo se iz Rafidima ter razpno šatore v Sinajski puščavi.

33:16  Iz Sinajske puščave odidejo in se ušatoré ob Grobovih poželjivosti.

33:17  Od Grobov poželjivosti odrinejo in se ušatore v Hazerotu.

33:18  Iz Hazerota odidejo in se utabore v Ritmi.

33:19  Iz Ritme pa odpotujejo in se utabore v Rimon-perezu.

33:20  In iz Rimon-pereza odrinejo in se ušatore v Libni.

33:21  Iz Libne odpotujejo in se utabore v Risi.

33:22  Iz Rise odidejo in se ušatore v Kehelati.

33:23  Iz Kehelate odrinejo in se utabore na gori Seferi.

33:24  Z gore Sefere pa se odpravijo in se utabore v Haradi.

33:25  In iz Harade odidejo in se ušatore v Makhelotu.

33:26  Iz Makhelota odrinejo in se utabore v Tahatu.

33:27  Iz Tahata odidejo in se utabore v Tarahu.

33:28  Iz Taraha odpotujejo in se ušatore v Mitki.

33:29  In gredo iz Mitke in se utabore v Hasmoni.

33:30  Iz Hasmone odrinejo in se utabore v Moserotu.

33:31  Iz Moserota odidejo in se ustavijo v Bene-jaakanu.

33:32  Iz Bene-jaakana se vzdignejo in se ušatore v Hor-gidgadu.

33:33  Iz Hor-gidgada odidejo in se utabore v Jotbati.

33:34  In iz Jotbate odrinejo in se utabore v Abroni.

33:35  Iz Abrone se premaknejo in se ušatore v Ezion-geberju.

33:36  Iz Ezion-geberja se odpravijo in razpno šatore v puščavi Zinski, to je Kades.

33:37  Iz Kadesa pa se vzdignejo in se ušatore na gori Horu ob meji dežele Edomske.

33:38  In Aron duhovnik je šel na goro Hor na ukaz Gospodov, in tam je umrl v štiridesetem letu po odhodu Izraelovih sinov iz Egipta, prvi dan petega meseca;

33:39  in imel je Aron sto in triindvajset let, ko je umrl na gori Horu.

33:40  Kanaanski kralj v Aradu pa, ki je prebival proti jugu v deželi Kanaanski, je slišal, da prihajajo Izraelovi sinovi.

33:41  In z gore Hora odpotujejo in se utabore v Zalmoni.

33:42  Iz Zalmone pa odidejo in se ušatore v Punonu.

33:43  Iz Punona odrinejo in se utabore v Obotu.

33:44  In iz Obota odpotujejo in se ušatore v Ije-abarimu, na meji moabski.

33:45  In odpotujejo iz Ijima in se utabore v Dibon-gadu.

33:46  Iz Dibon-gada se odpravijo in se ušatore v Almon-diblataimu.

33:47  Iz Almon-diblataima pa se vzdignejo in se utabore na Abarimskih gorah, pred Nebo.

33:48  Z Abarimskih gor pa odrinejo in razpno šatore na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu.

33:49  In taborili so pri Jordanu od Bet-jesimota do Abel-sitima na Moabskih poljanah.

33:50  In Gospod je govoril Mojzesu na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu, rekoč:

33:51  Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete čez Jordan v Kanaansko deželo,

33:52  preženite vse prebivalce v deželi izpred sebe in razbijte vse njih poslikane kamene in razdrobite vse njih ulite podobe in zrušite vse njih višave;

33:53  in prilastite si deželo ter prebivajte v njej, zakaj vam sem dal to deželo, da jo posedete.

33:54  In razdelite zemljo z žrebom med svoje rodovine: katerih je več, jim dajte večjo dediščino, katerih pa manj, jim dajte manjšo dediščino. Kamorkoli pade komu žreb, ondi bodi njegovo; po rodovih svojih očetov si razdelite dediščino.

33:55  Ako pa ne preženete prebivalcev v deželi izpred sebe, vam bodo tisti, katere od njih boste strpeli pri sebi, kakor trnje v očeh in kakor ostni v bokih, in pritiskali vas bodo v deželi, ki boste prebivali v njej.

33:56  In zgodi se, da storim vam tako, kakor sem mislil storiti njim.

Chapter 34

34:1  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

34:2  Zapovej sinovom Izraelovim ter jim reci: Ko pridete v deželo Kanaansko, to bodi dežela, ki vam pripade v dediščino: Kanaanova dežela po svojih mejah.

34:3  Poldnevna stran vam bodi pri Zinski puščavi in poleg Edoma, in vaša južna meja bodi od kraja Slanega morja proti vzhodu;

34:4  in ta meja se obrni proti jugu od vzviška Akrabima in naj gre v Zin in sega proti jugu čez Kades-barneo, potem naj gre k vasi Adarju in poleg Azmona,

34:5  in od Azmona naj se obrne k Egiptovskemu potoku in se konča pri morju.

34:6  Meja proti večeru pa: Veliko morje vam bodi za mejo; to bode vaša zahodna meja.

34:7  In to bodi vaša meja proti polnoči: od Velikega morja si merite tja do gore Hora,

34:8  od gore Hora pa merite do poti v Hamat, in meja naj sega do Zedada;

34:9  potem naj gre meja dalje v Zifron in se konča pri vasi Enanu. To bodi severna vaša meja.

34:10  Za mejo proti jutru si merite od vasi Enana do Sefama,

34:11  in naj gre meja doli od Sefama k Ribli ob vzhodni strani Ajina; potem naj gre meja doli in krene k strani Kineretskega morja ob vzhodu;

34:12  in meja naj gre doli po Jordanu in se konča pri Slanem morju. To bodi vaša dežela po njenih mejah naokrog.

34:13  Mojzes torej zapove sinovom Izraelovim, rekoč: To je dežela, ki si jo v dedino razdelite po žrebu in ki je o njej zapovedal Gospod, da bodi dana deveterim rodovom in polovici rodu.

34:14  Zakaj rod Rubenovih sinov po svojih očetovinah in rod Gadovih sinov po svojih očetovinah in polovica Manasejevega rodu so prejeli svojo dediščino.

34:15  Ta dva rodova in pol so prejeli svojo dediščino tostran Jordana, od Jeriha proti solnčnemu vzhodu.

34:16  Nato ogovori Gospod Mojzesa, rekoč:

34:17  Ta so imena mož, ki naj vam deželo razdele v dedino: Eleazar duhovnik in Jozue, sin Nunov.

34:18  In vzemite po enega kneza iz vsakega rodu, da razdele deželo.

34:19  In ta so imena tistih mož: za Judov rod Kaleb, sin Jefunov;

34:20  za rod Simeonovih sinov Samuel, sin Amihudov;

34:21  za Benjaminov rod Elidad, sin Kislonov;

34:22  za rod Danovih sinov knez Buki, sin Joglijev;

34:23  za Jožefova sinova: za rod Manasejevih sinov knez Haniel, sin Efodov,

34:24  in za rod Efraimovih sinov knez Kemuel, sin Siftanov;

34:25  za rod Zebulonovih sinov knez Elizafan, sin Parnakov;

34:26  za rod Isaharjevih sinov knez Paltiel, sin Azanov;

34:27  za rod Aserjevih sinov knez Ahihud, sin Selomijev,

34:28  za rod Neftalijevih sinov knez Pedahel, sin Amihudov.

34:29  To so tisti, katerim je Gospod zapovedal prideliti Izraelovim sinovom dedino v deželi Kanaanski.

Chapter 35

35:1  In Gospod je govoril Mojzesu na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu, rekoč:

35:2  Zapovej Izraelovim sinovom, naj dado levitom od dednih posestev svojih mesta za prebivanje; in pašnike okoli teh mest dajte levitom.

35:3  In mesta naj imajo za prebivanje, njih pašnike pa za svojo živino in za imetje in za vse živali svoje.

35:4  Pašniki ob mestih pa, ki jih daste levitom, naj se zunaj raztezajo od mestnega zidovja do tisoč komolcev naokrog.

35:5  Merite torej zunaj mesta na vzhodni strani dva tisoč komolcev, na južni strani dva tisoč komolcev, na zahodni strani dva tisoč komolcev in na severni strani dva tisoč komolcev, tako da bode mesto v sredi. To naj jim služi v pašnike pri njih mestih.

35:6  Med mesti pa, ki jih daste levitom, bodi šest zavetnih mest, v katera dovolite ubijalcu pribežati, in razen teh dajte dvainštirideset mest.

35:7  Vseh mest, ki jih daste levitom, bodi oseminštirideset mest in njih pašniki.

35:8  Za mesta pa, ki jih daste levitom od posesti Izraelovih sinov, veljaj: od tistih, ki imajo več, vzemite več, in od tistih, ki imajo manj, vzemite manj; vsakteri rod naj da od svojih mest levitom primerno dediščini, ki jo dobi.

35:9  In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

35:10  Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete čez Jordan v deželo Kanaansko,

35:11  si določite mesta, ki naj vam bodo zavetna mesta: tja naj pribeži ubijalec, ki ubije človeka neradovoljno.

35:12  In ta mesta naj vam bodo v zavetišča pred krvnim maščevalcem, da ne umrje ubijalec, dokler se ne postavi pred občino zaradi sodbe.

35:13  Takih mest, ki jih boste dali in ki vam bodo v zavetišča, bodi šest.

35:14  Tri mesta določite tostran Jordana in tri mesta v Kanaanski deželi; zavetna mesta naj bodo.

35:15  Za sinove Izraelove in za tujca in priseljenca med njimi naj bode teh šest mest v zavetišče, da zbeži vanje, kdorkoli neradovoljno ubije človeka.

35:16  Ako pa kdo koga udari z železnim orodjem, da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

35:17  In če ga udari s kamenom v roki, s kakršnim je lahko usmrtiti, tako da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

35:18  Ali če ga udari z lesenim orodjem, s kakršnim je lahko usmrtiti, tako da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

35:19  Maščevalec krvi naj usmrti morilca; kadar nanj naleti, naj ga usmrti.

35:20  Ako pa pahne koga iz sovraštva ali zažene vanj kaj, zalezovaje ga, da umre;

35:21  ali ga udari v neprijateljstvu z roko, tako da umre: kdor ga je udaril, mora umreti; morilec je, maščevalec krvi naj ga usmrti, kadar ga zaloti.

35:22  Ako ga pa pahne nenadoma, ne v neprijateljstvu, ali vrže nanj kako stvar, ne da bi ga zalezoval, da umre,

35:23  ali, ne ga videč, zažene vanj kamen, kakršen lahko usmrti, tako da umre, pa mu ni bil sovražnik in ni iskal njegove nesreče:

35:24  tedaj naj občina razsodi med ubijalcem in maščevalcem krvi po teh pravicah;

35:25  in občina naj reši ubijalca iz roke krvnega maščevalca in ga da peljati nazaj v zavetno mesto, kamor je bil zbežal; ondi naj ostane dotlej, da umrje veliki duhovnik, ki je bil maziljen s svetim oljem.

35:26  Toda če ubijalec kdaj prekorači mejo zavetnega mesta, kamor je bil zbežal,

35:27  in krvni maščevalec ga zasači zunaj meje njegovega zavetišča in ga umori, ne bodi kriv krvi:

35:28  zakaj on bi bil moral ostati v zavetnem mestu svojem do smrti velikega duhovnika; ali po smrti velikega duhovnika se sme vrniti v pokrajino svojega posestva.

35:29  In to vam bodi sodna postava za vse prihodnje vaše rodove po vseh vaših stanovališčih.

35:30  Kdorkoli umori človeka, bodi umorjen po izpovedbi prič; samo ena priča naj ne govori zoper koga za smrt.

35:31  Nikar ne sprejmite odkupnine za življenje morilca, ki je kriv smrti; on mora umreti.

35:32  Tudi ne sprejmite odkupnine od njega, ki je zbežal v zavetno svoje mesto, da bi se smel vrniti in prebivati v deželi, preden umrje veliki duhovnik.

35:33  Ne ognušajte dežele, v kateri ste, zakaj kri ognuša deželo, in za kri, ki se je v deželi prelila, ni mogoča poravnava, razen po krvi tistega, ki jo je prelil.

35:34  Ne onečiščajte dežele svojega domovanja, sredi katere jaz prebivam; zakaj jaz, Gospod, prebivam sredi Izraelovih sinov.

Chapter 36

36:1  In poglavarji očetovinam iz rodovine sinov Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, od rodovin Jožefovih sinov, pristopijo ter govore pred Mojzesom in pred knezi, poglavarji očetovinam Izraelovih sinov,

36:2  in reko: Gospod je ukazal tebi, gospodu mojemu, da naj se dežela da po žrebu sinovom Izraelovim v dediščino; tudi je gospodu mojemu ukazal Gospod, naj se dediščina našega brata Zelofada dodeli njegovim hčeram.

36:3  Toda če se omože s katerimi sinovi iz drugih rodov Izraelovih otrok, se vzame njih dedni delež od dediščine naših očetov in se prideli dediščini tistega rodu, kateremu bodo pripadale; tako pa se odtrga od deleža naše dediščine.

36:4  In ko pride milostno leto Izraelovih sinov, tedaj se njih dediščina pridruži dediščini rodú, ki bodo v njem živele one hčere; od dediščine rodú naših očetov pa se odtrga.

36:5  Tedaj zapove Mojzes sinovom Izraelovim po ukazu Gospodovem, veleč: Prav je govoril rod Jožefovih sinov.

36:6  To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal glede Zelofadovih hčera, rekoč: Omože naj se, s komer jim je všeč, toda le v rodovini očeta svojega rodu naj se omože:

36:7  da se ne prenese nič dediščine Izraelovih sinov od roda na drug rod; zakaj sleherni sinov Izraelovih se mora držati dediščine, lastne rodu njegovih očetov.

36:8  Vsaka hči, ki ima dediščino v katerem rodu sinov Izraelovih, naj se omoži le z nekom iz rodovine očeta svojega rodu, da sleherni sinov Izraelovih obdrži dediščino svojih očetov

36:9  in da se ne prenaša dediščina od roda na drug rod, temuč se vsakdo med rodovi Izraelovih sinov drži svoje dediščine.

36:10  Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, prav tako so storile Zelofadove hčere:

36:11  kajti Mahla, Tirza, Hogla, Milka in Noa, Zelofadove hčere, so se omožile s sinovi stricev svojih.

36:12  Prišle so za žene v rodovine sinov Manaseja, sinu Jožefovega, in njih dediščina je ostala pri rodu, pri rodovini njih očeta.

36:13  To so zapovedi in sodbe, ki jih je ukazal Gospod po Mojzesu sinovom Izraelovim na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu.