SloKJV - Psalms

Chapter 1

1:1  Blagoslovljen je človek, ki ne hodi po nasvetu brezbožnih niti ne stoji na poti grešnikov niti ne poseda na sedežu posmehljivcev.

1:2  Temveč je njegovo veselje v Gospodovi postavi in o njegovi postavi premišljuje podnevi in ponoči.

1:3  On bo kakor drevo, posajeno ob vodnih rekah, ki prinaša svoj sad ob svojem času. Prav tako njegovo listje ne bo ovenelo in karkoli dela, bo uspelo.

1:4  Brezbožni niso takšni, temveč so kakor pleve, ki jih veter odnaša.

1:5  Torej brezbožni ne bodo obstali na sodbi niti grešniki v skupnosti pravičnih.

1:6  Kajti Gospod pozna pot pravičnih, toda pot brezbožnih bo izginila.

Chapter 2

2:1  Zakaj besnijo pogani in ljudstvo domišlja prazno stvar?

2:2  Kralji zemlje so se usmerili in vladarji se skupaj posvetujejo zoper Gospoda in zoper njegovega maziljenca, rekoč:

2:3  „Pretrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od nas.“

2:4  Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal. Gospod jih bo imel v posmeh.

2:5  Potem jim bo govoril v svojem besu in jih nadlegoval v svojem bridkem nezadovoljstvu.

2:6  „Vendarle sem jaz postavil svojega kralja na svoji sveti gori Sion.“

2:7  Oznanil bom odlok. Gospod mi je rekel: „Ti si moj Sin. Ta dan sem te rodil.

2:8  Zahtevaj od mene in dal ti bom pogane za tvojo dediščino in najbolj oddaljene kraje zemlje za tvojo posest.

2:9  Zdrobil jih boš z železno palico, raztreščil jih boš na koščke, kakor lončarjevo posodo.“

2:10  Zatorej bodite sedaj modri, oh vi kralji. Dajte se poučiti, vi sodniki zemlje.

2:11  Gospodu služite s strahom in veselite se s trepetanjem.

2:12  § Poljubite Sina, da ne bi bil jezen in ne izginete iz poti, ko je njegov bes le malo razvnet. Blagoslovljeni so vsi, ki svoje upanje položijo vanj.

Chapter 3

3:1  Gospod, kako so se okrepili ti, ki me vznemirjajo! Številni so tisti, ki se vzdigujejo zoper mene.

3:2  Mnogo jih je, ki pravijo o moji duši: „Zanj ni pomoči pri Bogu.“

3:3  Sela. Toda ti, oh Gospod, si zame ščit, moja slava in tisti, ki mi dviguje mojo glavo.

3:4  S svojim glasom sem jokal h Gospodu in slišal me je iz svoje svete gore.

3:5  Sela. Zleknil sem se in spal, prebudil sem se, kajti Gospod me je podpiral.

3:6  Ne bom se bal deset tisočev ljudi, ki so se okrog in okrog usmerili zoper mene.

3:7  Vstani, oh Gospod, reši me, oh moj Bog. Kajti vse moje sovražnike si udaril po čeljusti, razbil si zobe brezbožnih.

3:8  Rešitev duše pripada Gospodu. Nad tvojim ljudstvom je tvoj blagoslov. Sela.

Chapter 4

4:1  Poslušaj me, kadar kličem, oh Bog moje pravičnosti. Osvobodil si me, ko sem bil v stiski, usmili se me in usliši mojo molitev.

4:2  Oh vi človeški sinovi, doklej boste mojo slavo spreminjali v sramoto? Kako dolgo boste ljubili prazne reči in iskali laž?

4:3  Sela. Toda vedite, da je Gospod zase oddvojil tistega, ki je bogaboječ. Gospod bo slišal, kadar kličem k njemu.

4:4  § Stoj v strahospoštovanju in ne greši. Na svoji postelji se posvetuj s svojim lastnim srcem in miruj.

4:5  Sela. Daruj klavne daritve pravičnosti in svoje trdno upanje položi v Gospoda.

4:6  Mnogi so, ki pravijo: „Kdo nam bo pokazal karkoli dobrega?“ Gospod, dvigni nad nami svetlobo svojega obličja.

4:7  V moje srce si položil veselje, več kot v času, ko je naraslo njihovo žito in njihovo vino.

4:8  V miru se bom ulegel in spal. Kajti samo ti, Gospod, mi daješ prebivati na varnem.

Chapter 5

5:1  Pazljivo prisluhni mojim besedam, oh Gospod, preudari moje premišljevanje.

5:2  Prisluhni glasu mojega klica, moj Kralj in moj Bog. Kajti k tebi bom molil.

5:3  Zjutraj boš slišal moj glas, oh Gospod, zjutraj bom svojo molitev usmeril k tebi in pogledal bom kvišku.

5:4  Kajti ti nisi Bog, ki ima veselje v zlobnosti. Niti zlo ne bo prebivalo s teboj.

5:5  Nespametni ne bo obstal v tvojem pogledu. Ti sovražiš vse delavce krivičnosti.

5:6  Uničil boš te, ki govorijo laž. Gospodu se bodo gnusili krvoločni in varljivi ljudje.

5:7  Toda kar se mene tiče, bom prišel v tvojo hišo v mnoštvu tvojega usmiljenja. In v tvojem strahu bom oboževal k tvojemu svetemu templju.

5:8  Vodi me, oh Gospod, v svoji pravičnosti, zaradi mojih sovražnikov, svojo pot izravnaj pred mojim obrazom.

5:9  Kajti v njihovih ustih ni zvestobe, njihov notranji del je sama zlobnost, njihovo grlo je odprt mavzolej, laskajo s svojim jezikom.

5:10  Uniči jih, oh Bog, naj padejo po svojih lastnih nasvetih, izženi jih v množico njihovih prestopkov, kajti uprli so se zoper tebe.

5:11  Vendar pa naj se veselijo vsi tisti, ki svoje trdno upanje polagajo vate. Naj vedno vzklikajo od veselja, ker jih ti braniš, naj se tudi tisti, ki ljubijo tvoje ime, radostijo v tebi.

5:12  Kajti ti, Gospod, boš blagoslovil pravičnega, kakor s ščitom ga hočeš obdati z naklonjenostjo.

Chapter 6

6:1  Oh Gospod, ne oštevaj me v svoji jezi niti me ne karaj v svojem silnem nezadovoljstvu.

6:2  Usmili se me, oh Gospod, kajti slaboten sem. Oh Gospod, ozdravi me, kajti moje kosti so nadlegovane.

6:3  Moja duša je prav tako boleče nadlegovana. Toda ti, oh Gospod, doklej?

6:4  § Vrni se, oh Gospod, osvobodi mojo dušo. Oh, reši me zaradi svojega usmiljenja.

6:5  Kajti v smrti ni spomina nate. Kdo se ti bo zahvaljeval v grobu?

6:6  Izmučen sem zaradi svojega stokanja, vso noč močim svojo posteljo, svoje ležišče zalivam s svojimi solzami.

6:7  § Moje oko je iztrošeno zaradi žalosti, ostareva zaradi vseh mojih sovražnikov.

6:8  Ločite se od mene, vsi vi delavci krivičnosti, kajti Gospod je slišal glas mojega jokanja.

6:9  Gospod je uslišal mojo ponižno prošnjo, Gospod bo sprejel mojo molitev.

6:10  Naj bodo osramočeni vsi moji sovražniki in boleče nadlegovani. Naj se vrnejo in naj bodo nenadoma osramočeni.

Chapter 7

7:1  Oh Gospod, moj Bog, vate polagam svoje trdno upanje. Reši me pred vsemi temi, ki me preganjajo in me osvobodi.

7:2  Da ne bi moje duše razkosali kakor lev, ki jo raztrga na koščke, medtem ko ni nobenega, da osvobodi.

7:3  Oh Gospod, moj Bog, če sem to storil, če je krivičnost v mojih rokah,

7:4  če sem z zlom nagradil tistega, ki je bil z menoj v miru (da, osvobodil sem tistega, ki je brez vzroka moj sovražnik),

7:5  naj sovražnik preganja mojo dušo in jo vzame; da, naj moje življenje pomendra na zemlji in mojo čast položi v prah.

7:6  Sela. Vstani, oh Gospod, v svoji jezi, vzdigni se zaradi besa mojih sovražnikov. Prebudi se zame k sodbi, ki si jo zapovedal.

7:7  Tako te bo obdajala skupnost ljudstva. Zaradi njih se torej vrni na višavo.

7:8  Gospod bo sodil ljudstvo. Sodi me, oh Gospod, glede na mojo pravičnost in glede na mojo neokrnjenost, ki je v meni.

7:9  § Oh, naj zlobnost zlobnih pride h koncu; toda utrdi pravičnega. Kajti pravičnim Bog preizkuša srca in notranjosti.

7:10  Moja obramba je od Boga, ki rešuje iskrene v srcu.

7:11  Bog sodi pravičnega in Bog je vsak dan jezen na zlobnega.

7:12  Če se ta ne spreobrne, bo nabrusil svoj meč, upognil je svoj lok in ga pripravil.

7:13  § Prav tako je zanj pripravil orodja smrti, svoje puščice je določil zoper preganjalce.

7:14  Glej, muči se s krivičnostjo in spočel je vragolijo in obrodil neresnico.

7:15  Naredil je jamo in jo izkopal in padel v jarek, katerega je naredil.

7:16  Njegova vragolija se bo vrnila na njegovo lastno glavo in njegovo nasilno delovanje bo prišlo na njegovo lastno tême.

7:17  Hvalil bom Gospoda glede na njegovo pravičnost. Prepeval bom hvalo imenu Gospoda najvišjega.

Chapter 8

8:1  Oh Gospod, naš Gospod, kako odlično je tvoje ime na vsej zemlji! Ki si svojo slavo postavil nad nebesni obok.

8:2  Iz ust otročičev in dojenčkov si zaradi svojih sovražnikov odredil moč, da bi lahko utišal sovražnika in maščevalca.

8:3  Ko opazujem tvoj nebesni obok, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih odredil,

8:4  kaj je človek, da misliš nanj? In sin človekov, da ga obiskuješ?

8:5  Kajti naredil si ga malo nižjega kot angele in ga okronal s slavo in častjo.

8:6  Naredil si, da ima gospostvo nad deli tvojih rok, vse stvari si položil pod njegova stopala.

8:7  Vse ovce in vole, da in poljske živali,

8:8  zračno perjad in ribe morja in karkoli se giblje skozi morske steze.

8:9  Oh Gospod, naš Gospod, kako odlično je tvoje ime na vsej zemlji!

Chapter 9

9:1  Hvalil te bom, oh Gospod, z vsem svojim srcem, naznanil bom vsa tvoja čudovita dela.

9:2  Vesel bom in se radoval v tebi. Prepeval bom hvalo tvojemu imenu, oh ti Najvišji.

9:3  Ko so moji sovražniki odbiti, bodo ob tvoji prisotnosti padli in se pogubili.

9:4  Kajti ohranjal si mojo pravico in mojo pravdo, posedèn si na prestolu, pravično razsojaš.

9:5  Oštel si pogane, uničil zlobne, njihovo ime si iztrebil na veke vekov.

9:6  Oh ti sovražnik, uničenja so prišla k večnemu koncu. Uničil si mesta, njihov spomin je bil z njimi pogubljen.

9:7  Toda Gospod bo ostal na veke. Svoj prestol je pripravil za sodbo.

9:8  Zemeljski krog bo sodil v pravičnosti, ljudstvu bo razsojal sodbo v poštenju.

9:9  Gospod bo prav tako zatočišče za zatirane, zatočišče v časih stiske.

9:10  Tisti, ki poznajo tvoje ime, bodo svoje trdno upanje položili vate, kajti ti, Gospod, nisi zapustil teh, ki te iščejo.

9:11  Prepevajte hvalnice Gospodu, ki prebiva na Sionu. Med ljudstvom oznanjajte njegova dela.

9:12  Spominja se jih, ko zaslišuje zaradi krvi, kajti ne pozablja klica ponižnih.

9:13  Usmili se me, oh Gospod, preudari mojo stisko, katero trpim od tistih, ki me sovražijo, ti, ki me povzdiguješ izpred velikih vrat smrti,

9:14  da bom pri velikih vratih hčere sionske lahko naznanil vso tvojo hvalo. Veselil se bom v tvoji rešitvi duše.

9:15  Pogani so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili. V mrežo, ki so jo skrili, je ujeto njihovo lastno stopalo.

9:16  Gospod je znan po sodbi, ki jo izvršuje. Zlobni je ujet v dela svojih lastnih rok. Higajon.

9:17  Sela. § Zlobni bodo napoteni v pekel in vsi narodi, ki pozabljajo Boga.

9:18  Kajti pomoči potreben ne bo vedno pozabljen. Pričakovanje ubogega na veke ne bo izginilo.

9:19  Vstani, oh Gospod, naj ne prevlada človek. Naj bodo pogani sojeni v tvojem pogledu.

9:20  Postavi jih v strah, oh Gospod, da bodo narodi lahko spoznali, da so sami zgolj ljudje. Sela.

Chapter 10

10:1  Zakaj stojiš daleč stran, oh Gospod? Zakaj se skrivaš v časih stiske?

10:2  Zlobni v svojem ponosu preganjajo revnega. Naj se ujamejo v naklepe, ki so si jih domislili.

10:3  Kajti zlobni se baha z željo svojega srca in blagoslavlja pohlepnega, katerega Gospod prezira.

10:4  Zlobni zaradi ponosa svojega obličja ne bo povpraševal po Bogu. V vseh njegovih mislih ni Boga.

10:5  Njegove poti so vedno boleče, tvoje sodbe so daleč zgoraj izven njegovega pogleda. Glede na vse njegove sovražnike, on puha nanje.

10:6  V svojem srcu je rekel: „Ne bom omajan, kajti nikoli ne bom v nadlogi.“

10:7  Njegova usta so polna preklinjanj, prevare in sleparstva. Pod njegovim jezikom je vragolija in prazne reči.

10:8  Sedi v skrivališčih vasi. Na skrivnih krajih mori nedolžnega. Njegove oči so na skrivaj naravnane zoper revnega.

10:9  Na skrivnem preži kakor lev v svojem brlogu. Leži na preži, da ujame revnega. Revnega ujame, ko ga vleče v svojo mrežo.

10:10  Klečeplazi in se ponižuje, da lahko revni pade po njegovih močnih.

10:11  V svojem srcu je rekel: „Bog je pozabil. Skriva svoj obraz, tega nikoli ne bo videl.“

10:12  Vstani, oh Gospod, oh Bog, dvigni svojo roko. Ne pozabi ponižnega.

10:13  § Zakaj zlobni zaničuje Boga? V svojem srcu je rekel: „Ti tega ne boš zahteval.“

10:14  To si videl, kajti gledaš vragolijo in zlobnost, da to poplačaš s svojo roko. Revni se ti izroča, pomočnik si osirotelemu.

10:15  Zlomi laket zlobnemu in zlemu človeku. Preiskuj njegovo zlobnost, dokler je ne najdeš več.

10:16  Gospod je Kralj na veke vekov. Pogani so izginili iz njegove dežele.

10:17  Gospod, slišal si hrepenenje ponižnih. Pripravil boš njihovo srce, svojemu ušesu boš povzročil, da sliši,

10:18  da razsodiš osirotelega in zatiranega, da človek iz zemlje ne more več zatirati.

Chapter 11

11:1  Svoje trdno upanje polagam v Gospoda. Kako pravite moji duši: „Béži kakor ptica k svoji gori?“

11:2  Kajti glej, zlobni upogibajo svoj lok, svojo puščico pripravljajo na tetivo, da bi lahko na skrivaj streljali na iskrenega v srcu.

11:3  Če so temelji razrušeni, kaj lahko stori pravični?

11:4  Gospod je v svojem svetem templju, Gospodov prestol je na nebu. Njegove oči gledajo, njegove veke preizkušajo človeške otroke.

11:5  Gospod preizkuša pravičnega. Toda zlobnega in tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša.

11:6  Na zlobne bo deževal pasti, ogenj in žveplo in strašen vihar. To bo delež njihove skodelice.

11:7  Kajti pravičen Gospod ljubi pravičnost, njegovo obličje gleda iskrenega.

Chapter 12

12:1  Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi.

12:2  Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem.

12:3  Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari,

12:4  ki so rekli: „S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?“

12:5  „Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil,“ govori Gospod, „postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.“

12:6  Gospodove besede so čiste besede, kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno.

12:7  § Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke.

12:8  Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani.

Chapter 13

13:1  Doklej me boš pozabljal, oh Gospod? Na veke? Doklej boš svoj obraz skrival pred menoj?

13:2  Doklej se bom posvetoval v svoji duši, imel vsak dan bridkost v svojem srcu? Doklej se bo moj sovražnik poviševal nad menoj?

13:3  Preudari in poslušaj me, oh Gospod, moj Bog. Razsvetli moje oči, da ne zaspim spanja smrti,

13:4  da ne bi moj sovražnik rekel: „Prevladal sem proti njemu“ in da se tisti, ki me mučijo, ne veselijo, ko sem omajan.

13:5  Toda jaz sem zaupal v tvoje usmiljenje, moje srce se bo veselilo v tvoji rešitvi duše.

13:6  Prepeval bom Gospodu, ker je radodarno ravnal z menoj.

Chapter 14

14:1  Bedak je rekel v svojem srcu: „Ni Boga.“ Izprijeni so, počeli so strašna dela, nikogar ni, ki dela dobro.

14:2  Gospod je pogledal dol z neba na človeške otroke, da vidi, ali obstaja kdorkoli, ki je razumel in išče Boga.

14:3  Vsi so odšli vstran, vsi skupaj so postali pokvarjeni. Nikogar ni, ki dela dobro, niti enega ni.

14:4  Ali vsi delavci krivičnosti nimajo spoznanja? Kdo požira moje ljudstvo, medtem ko jedo kruh, pa ne kličejo h Gospodu?

14:5  Bili so v velikem strahu, kajti Bog je z rodom pravičnih.

14:6  Sramotili ste nasvet siromašnega, zato ker je Gospod njegovo pribežališče.

14:7  Oh, da bi Izraelova rešitev duš prišla iz Siona! Ko Gospod privede nazaj ujete svojega ljudstva, se bo Jakob veselil in Izrael bo vesel.

Chapter 15

15:1  Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotorskem svetišču? Kdo bo prebival na tvoji sveti gori?

15:2  Kdor živi pošteno in dela pravično in v svojem srcu govori resnico.

15:3  Kdor ne opravlja s svojim jezikom niti ne dela zla svojemu bližnjemu niti ne sprejema graje zoper svojega bližnjega.

15:4  V čigar očeh je podla oseba zaničevana, toda počasti tiste, ki se bojijo Gospoda. Ki prisega v svojo lastno škodo in se ne premisli.

15:5  Kdor ne izdaja svojega denarja za obresti niti ne sprejema nagrade zoper nedolžnega. Kdor dela te stvari, nikoli ne bo omajan.

Chapter 16

16:1  Varuj me, oh Bog, kajti vate polagam svoje trdno upanje.

16:2  Oh moja duša, Gospodu si rekla: „Ti si moj Gospod. Moja dobrota se ne razteza do tebe,

16:3  temveč k svetim, ki so na zemlji in k odličnim, v katerih je vse moje zadovoljstvo.“

16:4  Njihove bridkosti se bodo pomnožile, ker hitijo za drugim bogom. Njihovih krvavih pitnih daritev ne bom daroval niti njihovih imen ne bom jemal na svoje ustnice.

16:5  Gospod je delež moje dediščine in moje skodelice. Ti ohranjaš mojo usodo.

16:6  Vrvice so mi padle na prijetnih krajih, da, lepo dediščino imam.

16:7  Blagoslavljal bom Gospoda, ki mi je dal nasvet. Moja notranjost me prav tako poučuje v nočnih obdobjih.

16:8  Vedno sem pred seboj postavljal Gospoda. Ker je pri moji desnici, ne bom omajan.

16:9  Zato je moje srce veselo in moja slava se razveseljuje. Tudi moje meso bo počivalo v upanju.

16:10  Kajti moje duše ne boš pustil v peklu, niti ne boš trpel, da bi tvoj Sveti videl trohnobo.

16:11  Pokazal mi boš stezo življenja. V tvoji prisotnosti je polnost radosti, pri tvoji desnici so zadovoljstva na vékomaj.

Chapter 17

17:1  Usliši iskrenega, oh Gospod, bodi pozoren na moj klic, pazljivo prisluhni moji molitvi, ki ne prihaja iz hlinjenih ustnic.

17:2  Naj moja razsodba pride iz tvoje prisotnosti, naj tvoje oči gledajo stvari, ki so pravične.

17:3  Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči, preizkusil si me, pa ničesar nisi našel, odločen sem, da moja usta ne bodo grešila.

17:4  Kar se tiče človeških del, sem se po besedi tvojih ustnic varoval pred stezami uničevalca.

17:5  Podpiraj mojo smer življenja po tvojih stezah, da moje stopinje ne zdrsnejo.

17:6  Klical sem k tebi, kajti uslišal me boš, oh Bog. Nagni k meni svoje uho in usliši moj govor.

17:7  Pokaži svojo čudovito ljubečo skrbnost, oh ti, ki s svojo desnico rešuješ tiste, ki svoje trdno upanje polagajo vate pred tistimi, ki se vzdigujejo proti njim.

17:8  Varuj me kakor zenico očesa, skrij me pod senco svojih peruti,

17:9  pred zlobnimi, ki me zatirajo, pred mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo naokrog.

17:10  Zajeti so v svojo lastno maščobo. S svojimi usti govorijo ponosno.

17:11  Sedaj so nas obdali na naših korakih. Svoje oči so naravnali in pripognili k zemlji,

17:12  kakor lev, ki je pohlepen po svojem plenu in kakor bi bil mlad lev, ki preži na skrivnih krajih.

17:13  Vzdigni se, oh Gospod, razočaraj ga, vrzi ga dol. Osvobodi mojo dušo pred zlobnim, kar je tvoj meč,

17:14  pred ljudmi, ki so tvoja roka, oh Gospod, pred ljudmi sveta, ki imajo svoj delež v tem življenju in katerih trebuh napolnjuješ s svojim skritim zakladom. Polni so otrok in preostanek svojega imetja zapustijo svojim otročičem.

17:15  Kar se mene tiče, bom v pravičnosti gledal tvoj obraz. Ko se zbudim, bom nasičen s tvojo podobnostjo.

Chapter 18

18:1  Ljubil te bom, oh Gospod, moja moč.

18:2  Gospod je moja skala, moja trdnjava in moj osvoboditelj, moj Bog, moja moč, v katero bom zaupal, moj ščit in rog rešitve moje duše in moj visoki stolp.

18:3  Klical bom h Gospodu, ki je vreden, da je hvaljen. Tako bom rešen pred svojimi sovražniki.

18:4  Obdale so me bridkosti smrti in poplave brezbožnih ljudi so me prestrašile.

18:5  Obkrožile so me bridkosti pekla. Zanke smrti so me ovirale.

18:6  V svoji stiski sem klical h Gospodu in jokal k svojemu Bogu. Iz svojega templja je slišal moj glas in moj jok je prišel predenj, celó v njegova ušesa.

18:7  Potem se je zemlja stresla in zatrepetala, tudi temelji gora so se premaknili in bili streseni, ker je bil ogorčen.

18:8  Iz njegovih nosnic je izšel dim in ogenj iz njegovih ust je požiral. Ogorki so bili prižgani z njim.

18:9  Uklonil je tudi nebesni obok in prišel dol. Tema je bila pod njegovimi stopali.

18:10  Jezdil je na kerubu in letel. Da, letel je na perutih vetra.

18:11  Temo je naredil [za] svoj skriti kraj, njegov paviljon okoli njega so bile temne vode in gosti oblaki neba.

18:12  Ob sijaju, ki je bil pred njim, so šli mimo njegovi gosti oblaki, zrna toče in ognjeno oglje.

18:13  Gospod je tudi zagrmel v nebesih in Najvišji je dal svoj glas, zrna toče in ognjeno oglje.

18:14  Da, poslal je svoje puščice in jih razkropil in izstrelil bliske ter jih porazil.

18:15  Potem so bila vidna rečna korita in temelji zemeljskega kroga so bili odkriti ob tvojem oštevanju, oh Gospod, ob pišu diha iz tvojih nosnic.

18:16  Poslal je od zgoraj, me vzel, me potegnil iz mnogih voda.

18:17  Osvobodil me je pred mojim močnim sovražnikom in pred temi, ki so me sovražili, kajti zame so bili premočni.

18:18  Ovirali so me na dan moje katastrofe. Toda Gospod je bil moja opora.

18:19  Privedel me je tudi na velik kraj, osvobodil me je, ker se je razveseljeval v meni.

18:20  Gospod me je nagradil glede na mojo pravičnost, glede na čistost mojih rok mi je poplačal.

18:21  Kajti obdržal sem Gospodove poti in se nisem zlobno oddvojil od svojega Boga.

18:22  Kajti vse njegove sodbe so bile pred menoj in njegovih zakonov nisem odvrnil od sebe.

18:23  Pred njim sem bil tudi pošten in se varoval pred svojo krivičnostjo.

18:24  Zaradi tega mi je Gospod poplačal glede na mojo pravičnost, glede na čistost mojih rok v svojem pogledu.

18:25  Z usmiljenim se boš pokazal usmiljenega, s poštenim človekom se boš pokazal poštenega,

18:26  s čistim se boš pokazal čistega in s kljubovalnim se boš pokazal kljubovalnega.

18:27  Kajti rešil boš stiskano ljudstvo, toda ponižal boš vzvišene poglede.

18:28  Kajti prižgal boš mojo svečo. Gospod, moj Bog, bo razsvetlil mojo temo.

18:29  Kajti s teboj sem tekel skozi krdelo in s svojim Bogom sem preskočil zid.

18:30  Glede na Boga, njegova pot je popolna. Gospodova beseda je preizkušena; on je ščit vsem, ki zaupajo vanj.

18:31  Kajti kdo je Bog, razen Gospoda? Ali kdo je skala, razen našega Boga?

18:32  Bog je ta, ki me opasuje z močjo in moje poti dela popolne.

18:33  Moja stopala dela podobna stopalom košute in me postavlja na moja visoka mesta.

18:34  § Úči moje roke za vojno, tako da je jeklen lok zlomljen z mojimi lakti.

18:35  Dal si mi tudi ščit tvoje rešitve duše in tvoja desnica me podpira in tvoja blagost me je naredila velikega.

18:36  Pod menoj si razširil moje korake, da moja stopala niso zdrsnila.

18:37  Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitevam, niti se nisem ponovno obrnil, dokler niso bili uničeni.

18:38  Ranil sem jih, da niso mogli vstati. Padli so pod moja stopala.

18:39  Kajti opasal si me z močjo za boj. Podjarmil si mi tiste, ki vstajajo zoper mene.

18:40  Prav tako si mi dal vratove mojih sovražnikov, da lahko uničim te, ki me sovražijo.

18:41  Vpili so, toda nikogar ni bilo, da jih reši, celó h Gospodu, toda ni jim odgovoril.

18:42  Potem sem jih mlatil, majhne kakor prah pred vetrom. Spodil sem jih kakor nesnago na ulicah.

18:43  Osvobodil si me pred človeškimi prepiri in me naredil za poglavarja poganom. Ljudstvo, katerega nisem poznal, mi bo služilo.

18:44  Takoj ko bodo zaslišali o meni, me bodo ubogali. Tujci se mi bodo podredili.

18:45  Tujci bodo bledeli in prestrašeni bodo iz svojih ograjenih prostorov.

18:46  Gospod živi in blagoslovljena bodi moja skala in vzvišen naj bo Bog rešitve moje duše.

18:47  To je Bog, ki me maščuje in ljudstva podjarmlja pod menoj.

18:48  Osvobaja me pred mojimi sovražniki. Da, dviguješ me nad tiste, ki se dvigujejo zoper mene. Osvobodil si me pred nasilnežem.

18:49  Zatorej se ti bom zahvaljeval med pogani, oh Gospod in prepeval hvalnice tvojemu imenu.

18:50  Svojemu kralju on daje veliko osvoboditev in izkazuje usmiljenje svojemu maziljencu Davidu in njegovemu semenu na vékomaj.

Chapter 19

19:1  Nebesa oznanjajo Božjo slavo in nebesni svod prikazuje delo njegovih rok.

19:2  Dan dnevu izreka govor in noč noči prikazuje znanje.

19:3  Ni ne govora, ne jezika, kjer ni slišati njihovega glasu.

19:4  Njihov stih gre po vsej zemlji in njihove besede do konca sveta. V njih je postavil šotorsko svetišče za sonce,

19:5  ki je kakor ženin, ki prihaja iz svoje sobe in se razveseljuje kakor močan mož, da teče tek.

19:6  Njegovo prihajanje je od konca neba in njegov obhod do njegovih koncev. Nič ni skrito pred njegovo vročino.

19:7  Gospodova postava je popolna, spreobrača dušo. Gospodovo pričevanje je zanesljivo, preprostega dela modrega.

19:8  Gospodova pravila so pravilna, razveseljujejo srce. Gospodova zapoved je čista in razsvetljuje oči.

19:9  Gospodov strah je čist, ostaja na veke. Gospodove sodbe so resnične in vse skupaj pravične.

19:10  Bolj si jih je želeti kakor zlata, da, kakor mnogo čistega zlata. Slajše so tudi kakor med in satovje.

19:11  Poleg tega je tvoj služabnik posvarjen po njih. In v njihovem izpolnjevanju je velika nagrada.

19:12  Kdo lahko razume njegove zmote? Očisti me pred skrivnimi krivdami.

19:13  Svojega služabnika zadrži tudi pred prevzetnimi grehi, naj nimajo gospostva nad menoj. Potem bom lahko pošten in bom nedolžen pred velikim prestopkom.

19:14  Naj bodo besede mojih ust in premišljevanje mojega srca sprejemljive v tvojem pogledu, oh Gospod, moja moč in moj odkupitelj.

Chapter 20

20:1  Gospod te sliši na dan stiske, ime Jakobovega Boga te brani,

20:2  pošlje ti pomoč iz svetišča in te okrepi s Siona,

20:3  spominja se vseh tvojih daritev in sprejema tvojo žgalno daritev.

20:4  Sela. Usliši te glede na tvoje lastno srce in izpolni vso tvojo namero.

20:5  Veselili se bomo v tvoji rešitvi duše in naše prapore bomo postavili v imenu našega Boga. Gospod izpolnjuje vse tvoje prošnje.

20:6  Sedaj vem, da Gospod rešuje svojega maziljenca; iz svojih svetih nebes ga bo uslišal z rešujočo močjo svoje desnice.

20:7  Nekateri zaupajo v bojne vozove, nekateri pa v konje, toda mi se bomo spominjali imena Gospoda, našega Boga.

20:8  Oni so ponižani in padli, toda mi vstanemo in stojimo pokončno.

20:9  Reši, Gospod. Naj nas sliši kralj, ko kličemo.

Chapter 21

21:1  Kralj se bo veselil v tvoji moči, oh Gospod in kako silno se bo radoval v tvoji rešitvi duše!

21:2  Dal si mu željo njegovega srca in nisi zadržal prošnje njegovih ustnic.

21:3  Sela. Kajti vodiš ga z blagoslovi dobrote. Na njegovo glavo postavljaš krono iz čistega zlata.

21:4  Prosil te je življenja in ti mu ga daješ, celó dolžino dni na veke vekov.

21:5  Njegova slava v tvoji rešitvi duše je velika. Čast in veličanstvo si položil nanj.

21:6  Kajti naredil si ga najbolj blagoslovljenega na veke. S svojim obličjem si ga storil silno veselega.

21:7  Kajti kralj zaupa v Gospoda in zaradi usmiljenja Najvišjega ne bo omajan.

21:8  Tvoja roka bo zalotila vse tvoje sovražnike. Tvoja desnica bo zalotila tiste, ki te sovražijo.

21:9  V času svoje jeze jih boš naredil kakor ognjeno peč. Gospod jih bo v svoji jezi pogoltnil in ogenj jih bo požrl.

21:10  Njihov sad boš uničil z zemlje in njihovo seme izmed človeških otrok.

21:11  Kajti zoper tebe so načrtovali zlo. Domislili so si poguben naklep, ki ga niso mogli izpolniti.

21:12  Zato boš storil, da bodo obrnili svoj hrbet, ko boš pripravil svoje puščice na tetive proti njihovim obrazom.

21:13  Bodi vzvišen, Gospod, v svoji lastni moči. Tako bomo opevali in hvalili tvojo moč.

Chapter 22

22:1  Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči meni in od besed mojega vpitja?

22:2  Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem tih.

22:3  Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice.

22:4  Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil.

22:5  Klicali so k tebi in bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani.

22:6  Toda jaz sem [škrlatni] črv in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva.

22:7  Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč:

22:8  „Zaupal je v Gospoda, da bi ga osvobodil. Naj ga osvobodi, glede na to, da se je razveseljeval v njem.“

22:9  Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere.

22:10  Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere.

22:11  Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar ni, da pomaga.

22:12  Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli.

22:13  S svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev.

22:14  Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene. Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti.

22:15  Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah.

22:16  Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih. Prebodli so moje roke in moja stopala.

22:17  Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame.

22:18  Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.

22:19  Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš.

22:20  Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno pred močjo psa.

22:21  Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov.

22:22  Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil.

22:23  Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo.

22:24  Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda, ko je klical k njemu, je slišal.

22:25  Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.

22:26  Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke.

22:27  Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj.

22:28  Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi.

22:29  Vsi tisti, ki so na zemlji premožni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive.

22:30  Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod.

22:31  Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil.

Chapter 23

23:1  Gospod je moj pastir, ne bom trpel pomanjkanja.

23:2  Napravlja mi, da se zleknem na zelenih pašnikih. Vodi me ob mirnih vodah.

23:3  Mojo dušo obnavlja. Zaradi svojega imena me vodi po stezah pravičnosti.

23:4  § Da, čeprav hodim skozi dolino smrtne sence, se ne bom bal nobenega zla, kajti ti si z menoj, tvoja šiba in tvoja opora me tolažita.

23:5  Pred menoj pripravljaš mizo, v prisotnosti mojih sovražnikov. Mojo glavo maziliš z oljem, moja čaša prekipeva.

23:6  Zagotovo me bosta dobrota in usmiljenje spremljali vse dni mojega življenja, in v Gospodovi hiši bom prebival na veke.

Chapter 24

24:1  Zemlja je Gospodova in njena polnost, zemeljski krog in tisti, ki prebivajo na njem.

24:2  Kajti utemeljil jo je na morjih in jo osnoval na rekah.

24:3  Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro? Ali kdo bo stal na njegovem svetem prostoru?

24:4  Kdor ima čiste roke in nedolžno srce, kdor svoje duše ni povzdignil k praznim rečem niti ni varljivo prisegel.

24:5  Prejel bo blagoslov od Gospoda in pravičnost od Boga rešitve svoje duše.

24:6  To je rod tistih, ki ga iščejo, ki iščejo tvoje obličje, oh Jakob.

24:7  Sela. Vzdignite svoje glave, oh ve velika vrata in bodite dvignjene, ve večna vrata, in vstopil bo Kralj slave.

24:8  Kdo je to, Kralj slave? Gospod, močan in mogočen, Gospod, mogočen v bitki.

24:9  Vzdignite svoje glave, oh ve velika vrata, celó dvignite se, ve večna vrata in vstopil bo Kralj slave.

24:10  Kdo je to, Kralj slave? Gospod nad bojevniki, on je Kralj slave. Sela.

Chapter 25

25:1  K tebi, oh Gospod, vzdigujem svojo dušo.

25:2  Oh moj Bog, jaz zaupam vate. Naj ne bom osramočen, naj moji sovražniki ne slavijo zmage nad menoj.

25:3  Da, naj ne bo osramočen nihče, ki čaka nate. Naj bodo osramočeni, ki se pregrešijo brez razloga.

25:4  Pokaži mi svoje poti, oh Gospod, úči me svojih stezá.

25:5  Vodi me v svoji resnici in me úči, kajti ti si Bog rešitve moje duše, nate čakam ves dan.

25:6  Spomni se, oh Gospod, svojih nežnih usmiljenj in svojih ljubečih skrbnosti, kajti bile so vedno, od davnine.

25:7  Ne spominjaj se grehov moje mladosti niti mojih prestopkov. Glede na svoje usmiljenje se me spominjaj zaradi svoje dobrote, oh Gospod.

25:8  Dober in pošten je Gospod, zato bo grešnike učil na poti.

25:9  Krotke bo usmerjal na sodbo in krotke bo učil svojo pot.

25:10  Vse Gospodove steze so usmiljenje in resnica do teh, ki se držijo njegove zaveze in njegovih pričevanj.

25:11  Zaradi svojega imena, oh Gospod, odpusti mojo krivičnost, kajti ta je velika.

25:12  Kakšen človek je ta, ki se boji Gospoda? Njega bo on učil na poti, ki jo bo on izbral.

25:13  Njegova duša bo prebivala sproščeno in njegovo seme bo podedovalo zemljo.

25:14  Gospodova skrivnost je s tistimi, ki se ga bojijo in pokazal jim bo svojo zavezo.

25:15  Moje oči so vedno v smeri Gospoda, kajti moja stopala bo on potegnil iz mreže.

25:16  Obrni se k meni in se me usmili, kajti zapuščen sem in prizadet.

25:17  Težave mojega srca so se povečale. Oh, osvobodi me iz moje stiske.

25:18  Poglej na mojo žalost in mojo bolečino in odpusti vse moje grehe.

25:19  Preudari moje sovražnike, kajti mnogo jih je in sovražijo me s krutim sovraštvom.

25:20  Oh, varuj mojo dušo in me osvobodi. Naj ne bom osramočen, kajti svoje upanje polagam vate.

25:21  Naj me ohranjata neokrnjenost in poštenost, kajti jaz čakam nate.

25:22  Odkupi Izraela, oh Bog, iz vseh njegovih težav.

Chapter 26

26:1  Sodi me, oh Gospod, kajti hodil sem v svoji neokrnjenosti. Zaupal sem tudi v Gospoda, zato ne bom zdrsnil.

26:2  Preišči me, oh Gospod in preizkusi me; očisti mojo notranjost in moje srce.

26:3  Kajti tvoja ljubeča skrbnost je pred mojimi očmi in hodil sem v tvoji resnici.

26:4  Nisem se usedal z domišljavimi osebami niti ne bom vstopal s hinavci.

26:5  Sovražil sem skupnost hudodelcev in z zlobnimi ne bom sedel.

26:6  V nedolžnosti si bom umival svoje roke, da bom hodil okoli tvojega oltarja, oh Gospod,

26:7  da bom lahko razglašal z glasom zahvaljevanja in pripovedoval o vseh tvojih čudovitih delih.

26:8  Gospod, ljubil sem prebivališče tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoja čast.

26:9  Ne zbiraj moje duše z grešniki niti mojega življenja s krvoločnimi ljudmi.

26:10  v čigar rokah je vragolija, njihova desnica pa je polna podkupnin.

26:11  Toda kar se mene tiče, jaz bom hodil v svoji neokrnjenosti. Odkupi me in bodi mi usmiljen.

26:12  Moje stopalo stoji na ravnem kraju. V skupnostih bom blagoslavljal Gospoda.

Chapter 27

27:1  Gospod je moja svetloba in rešitev moje duše, koga bi se bal? Gospod je moč mojega življenja; pred kom bom prestrašen?

27:2  Kadar so prišli nadme zlobni, celó moji sovražniki in moji nasprotniki, da požro moje meso, so se spotaknili in padli.

27:3  Čeprav bi se zoper mene utaborila vojska, se moje srce ne bi balo. Četudi bi se zoper mene dvignila vojna, bom jaz pri tem zaupljiv.

27:4  Eno stvar sem želel od Gospoda, to hočem doseči, da bom lahko prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da zrem Gospodovo lepoto in da poizvedujem v njegovem templju.

27:5  Kajti v času stiske me bo skril v svojem paviljonu. Skril me bo v skrivnosti svojega šotorskega svetišča, postavil me bo na skalo.

27:6  Sedaj bo moja glava povzdignjena nad moje sovražnike okoli mene, zato bom v njegovem šotorskem svetišču daroval klavne daritve radosti; pel bom, da, prepeval bom hvalnice Gospodu.

27:7  Poslušaj, oh Gospod, ko kličem s svojim glasom. Tudi nad menoj imej usmiljenje in mi odgovori.

27:8  § Ko praviš: „Iščite moje obličje,“ ti je moje srce reklo: „Tvoje obličje, Gospod, bom iskal.“

27:9  Ne skrivaj svojega obličja daleč od mene, svojega služabnika ne odslovi v jezi. Bil si moja pomoč; ne zapusti me niti se me ne odpovej, oh Bog rešitve moje duše.

27:10  Ko me moj oče in moja mati zapustita, potem me bo Gospod pobral.

27:11  Úči me svoje poti, oh Gospod in vodi me po ravni stezi, zaradi mojih sovražnikov.

27:12  Ne izročaj me onkraj, v voljo mojih sovražnikov, kajti krive priče so vstale zoper mene in takšni, ki izdihujejo krutost.

27:13  § Oslabel sem, razen če sem veroval, da vidim Gospodovo dobroto v deželi živih.

27:14  Čakaj na Gospoda, bodi odločnega poguma in okrepil bo tvoje srce. Čakaj, pravim, na Gospoda.

Chapter 28

28:1  K tebi hočem klicati, oh Gospod, moja skala, ne bodi molčeč do mene, da ne bi, če boš do mene molčeč, postal podoben tem, ki gredo dol v jamo.

28:2  Prisluhni glasu mojih ponižnih prošenj, ko kličem k tebi, ko svoje roke dvigujem k tvojemu svetemu oraklju.

28:3  Ne odtegni me proč z zlobnimi in z delavci krivičnosti, ki svojim bližnjim govorijo mir, toda v njihovih srcih je vragolija.

28:4  Daj jim glede na njihova dejanja in glede na zlobnost njihovih prizadevanj, daj jim po delu njihovih rok, vrni jim njihovo plačilo.

28:5  Ker ne upoštevajo Gospodovih del niti delovanja njegovih rok, jih bo uničil in jih ne bo zgradil.

28:6  Blagoslovljen bodi Gospod, ker je uslišal glas mojih ponižnih prošenj.

28:7  Gospod je moja moč in moj ščit, moje srce je zaupalo vanj in pomagano mi je. Zato se moje srce silno razveseljuje in s svojo pesmijo ga bom hvalil.

28:8  Gospod je njihova moč in on je rešilna moč svojemu maziljencu.

28:9  Reši svoje ljudstvo in blagoslavljaj svojo dediščino, tudi pasi jih in dvigni jih na veke.

Chapter 29

29:1  § Dajajte Gospodu, oh vi mogočni, dajajte Gospodu slavo in moč.

29:2  Dajajte Gospodu slavo, primerno njegovemu imenu, obožujte Gospoda v lepoti svetosti.

29:3  Glas Gospodov je nad vodami. Bog slave grmi. Gospod je nad mnogimi vodami.

29:4  Glas Gospodov je močan, glas Gospodov je poln veličanstva.

29:5  Glas Gospodov lomi cedre, da, Gospod lomi libanonske cedre.

29:6  § Dela jih tudi, da poskakujejo kakor tele, Libanon in Sirjón kakor mlad samorog.

29:7  Glas Gospodov razdeljuje plamene ognja.

29:8  Glas Gospodov trese divjino, Gospod trese kadéško divjino.

29:9  Glas Gospodov dela košutam, da povržejo in odkriva gozdove. V njegovem templju vsakdo govori o njegovi slavi.

29:10  Gospod sedi na potopu, da, Gospod sedi, Kralj na veke.

29:11  Gospod bo dal svojemu ljudstvu moč, Gospod bo svoje ljudstvo blagoslovil z mirom.

Chapter 30

30:1  Povzdigoval te bom, oh Gospod, kajti dvignil si me in nisi storil, da se moji nasprotniki veselijo nad menoj.

30:2  Oh Gospod, moj Bog, kličem k tebi in ti si me ozdravil.

30:3  Oh Gospod, mojo dušo si privedel iz groba. Ohranil si me živega, da ne bi šel dol v jamo.

30:4  Prepevajte Gospodu, oh vi njegovi sveti in zahvaljujte se ob spominu njegove svetosti.

30:5  Kajti njegova jeza ostaja samo trenutek, v njegovi naklonjenosti je življenje. Jokanje lahko vztraja za [eno] noč, toda radost prihaja zjutraj.

30:6  V svojem uspevanju sem rekel: „Nikoli ne bom omajan.“

30:7  Gospod, po svoji naklonjenosti si storil, da moja gora trdno stoji. Skril si svoje obličje in sem bil zaskrbljen.

30:8  K tebi sem klical, oh Gospod in h Gospodu sem naredil ponižno prošnjo.

30:9  „Kakšna korist je v moji krvi, ko pojdem dol v jamo? Mar te bo hvalil prah? Bo ta oznanjal tvojo resnico?

30:10  Prisluhni, oh Gospod in usmili se me. Gospod, bodi moj pomočnik.“

30:11  Ti si zame obrnil moje žalovanje v ples, odložil si mojo vrečevino in me opasal z veseljem,

30:12  z namenom, da lahko moja slava tebi poje hvalnico in ne bo molčeča. Oh Gospod, moj Bog, zahvaljeval se ti bom na veke.

Chapter 31

31:1  Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje, naj ne bom nikoli osramočen, osvobodi me v svoji pravičnosti.

31:2  Nagni k meni svoje uho, naglo me osvobodi. Bodi moja čvrsta skala, za hišo obrambe, da me rešiš.

31:3  Kajti ti si moja skala in moja trdnjava, zato me vôdi zaradi svojega imena in me usmerjaj.

31:4  Potegni me iz mreže, ki so jo na skrivnem položili zame, kajti ti si moja moč.

31:5  V tvojo roko izročam svojega duha. Odkupil si me, oh Gospod, Bog resnice.

31:6  Sovražil sem tiste, ki se ozirajo za lažnivimi ničevostmi, toda jaz zaupam v Gospoda.

31:7  Vesel bom in se radoval v tvojem usmiljenju, kajti preudaril si mojo težavo, v stiskah si spoznal mojo dušo

31:8  in me nisi zaprl v roko mojega sovražnika. Moja stopala si postavil na velik prostor.

31:9  Usmili se me, oh Gospod, kajti v stiski sem. Moje oko je použito z žalostjo, da, moja duša in moj trebuh.

31:10  Kajti moje življenje je iztrošeno z žalostjo in moja leta z vzdihovanjem. Moja moč slabi zaradi moje krivičnosti in moje kosti so použite.

31:11  Bil sem graja med vsemi svojimi sovražniki, toda še posebej med svojimi bližnjimi in strah svojim znancem. Tisti, ki so me videli zunaj, so pobegnili pred menoj.

31:12  Pozabljen sem kakor je mrtev človek hitro pozabljen, podoben sem razbiti posodi.

31:13  Kajti slišal sem obrekovanje mnogih. Strah je bil na vsaki strani. Medtem ko so se skupaj posvetovali zoper mene, so snovali, da vzamejo moje življenje.

31:14  Toda jaz sem zaupal vate, oh Gospod. Rekel sem: „Ti si moj Bog.“

31:15  Moji časi so v tvoji roki. Osvobodi me pred roko mojih sovražnikov in pred tistimi, ki me preganjajo.

31:16  Stôri, da tvoj obraz zasije nad tvojim služabnikom; reši me zaradi svojega usmiljenja.

31:17  Naj ne bom osramočen, oh Gospod, kajti klical sem k tebi. Naj bodo zlobni osramočeni in naj bodo molče v grobu.

31:18  Naj bodo utišane lažnive ustnice, ki ponosno in zaničljivo govorijo boleče stvari zoper pravičnega.

31:19  Oh, kako velika je tvoja dobrota, ki si jo prihranil za tiste, ki se te bojijo, ki si jo izvršil tistim, ki zaupajo vate pred človeškimi sinovi!

31:20  Pred ponosom ljudi jih boš skril v zatišju svoje prisotnosti, pred prepirom jezikov jih boš skrivaj varoval v paviljonu.

31:21  Blagoslovljen bodi Gospod, kajti pokazal mi je svojo čudovito prijaznost v utrjenem mestu.

31:22  Kajti v svoji naglici sem rekel: „Iztrebljen sem izpred tvojih oči.“ Vendar si slišal glas mojih ponižnih prošenj, ko sem klical k tebi.

31:23  Oh, ljubite Gospoda, vsi vi njegovi sveti, kajti Gospod ohranja zveste in obilno nagrajuje tistega, ki ravna ponosno.

31:24  § Bodite odločnega poguma in vaša srca bo okrepil vsem vam, ki upate v Gospoda.

Chapter 32

32:1  Blagoslovljen je tisti, čigar prestopek je oproščen, čigar greh je pokrit.

32:2  Blagoslovljen je človek, kateremu Gospod ne pripisuje krivičnosti in v čigar duhu ni zvijače.

32:3  Ko sem molčal, so se moje kosti postarale zaradi mojega kričanja ves dan.

32:4  Kajti dan in noč je bila tvoja roka težka nad menoj. Moja vlažnost je obrnjena v poletno sušo.

32:5  Sela. Priznal sem ti svoj greh in svoje krivičnosti nisem prikrival. Rekel sem: „Svoje prestopke bom priznal Gospodu,“ in ti odpuščaš krivičnost mojega greha.

32:6  Sela. Kajti tako bo k tebi molil vsak, kdor je bogaboječ, v času, ko se daješ najti. Zagotovo mu v poplavah velikih vodá oni ne bodo prišli blizu.

32:7  Ti si moje skrivališče, ohranil me boš pred stisko, naokoli me boš obdal s pesmimi osvoboditve.

32:8  Sela. Poučil te bom in te učil na poti, po kateri boš šel. Usmerjal te bom s svojim očesom.

32:9  Ne bodite kakor konj ali kakor mula, ki nimata razumevanja, čigar gobca se mora držati z žvalo in uzdo, da se ti ne približata.

32:10  Mnoge bridkosti bodo zlobnemu, toda kdor zaupa v Gospoda, ga bo obdajalo usmiljenje.

32:11  Bodite veseli v Gospodu in veselite se, vi pravični. Vzklikajte od veselja vsi vi, ki ste iskreni v srcu.

Chapter 33

33:1  Veselite se v Gospodu, oh, vi pravični, kajti hvala je ljubka iskrenim.

33:2  Hvalite Gospoda s harfo, prepevajte mu s plunko in glasbilom desetih strun.

33:3  Prepevajte mu novo pesem, igrajte vešče z glasnim zvokom.

33:4  Kajti Gospodova beseda je pravilna in vsa njegova dela so narejena v resnici.

33:5  On ljubi pravičnost in sodbo. Zemlja je polna Gospodove dobrote.

33:6  Nebesni obok je bil narejen z Gospodovo besedo in vsa njegova vojska z dihom njegovih ust.

33:7  Morske vode zbira skupaj kakor kup, globine shranjuje v skladiščih.

33:8  Naj se vsa zemlja boji Gospoda. Naj vsi prebivalci zemeljskega kroga stojijo v strahospoštovanju pred njim.

33:9  Kajti spregovoril je in bilo je narejeno, zapovedal je in je trdno stalo.

33:10  Gospod uničuje namere poganov. Načrte ljudstva dela brez učinka.

33:11  Gospodove namere ostanejo večno, misli njegovega srca vsem rodovom.

33:12  Blagoslovljen je narod, čigar Bog je Gospod in ljudstvo, katerega je izbral za svojo lastno dediščino.

33:13  Gospod gleda z neba, ogleduje vse človeške sinove.

33:14  Iz kraja svojega prebivališča gleda na vse prebivalce zemlje.

33:15  Prav tako oblikuje njihova srca, preudarja vsa njihova dela.

33:16  Noben kralj ni rešen z množičnostjo vojske, mogočen človek ni osvobojen z veliko močjo.

33:17  Konj je jalova stvar za varnost, niti s svojo veliko močjo ne bo nikogar osvobodil.

33:18  Glej, Gospodovo oko je nad temi, ki se ga bojijo, nad temi, ki upajo v njegovo usmiljenje,

33:19  da njihovo dušo osvobodi pred smrtjo in da jih v lakoti ohrani žive.

33:20  Naša duša čaka na Gospoda, on je naša pomoč in naš ščit.

33:21  Kajti naše srce se bo veselilo v njem, ker smo zaupali v njegovo sveto ime.

33:22  Naj bo tvoje usmiljenje na nas, oh Gospod, prav tako kakor mi zaupamo vate.

Chapter 34

34:1  Ob vseh časih bom blagoslavljal Gospoda, njegova hvala bo nenehno na mojih ustih.

34:2  Moja duša bo storila svoje bahanje v Gospodu. Ponižni bodo o tem slišali in bodo veseli.

34:3  Oh, poveličujte z menoj Gospoda in skupaj poveličujmo njegovo ime.

34:4  Iskal sem Gospoda in me je uslišal ter me osvobodil pred vsemi mojimi strahovi.

34:5  Pogledali so k njemu in bili ožarjeni in njihovi obrazi niso bili osramočeni.

34:6  Ta revež je zajokal in Gospod ga je uslišal ter ga rešil pred vsemi njegovimi težavami.

34:7  Gospodov angel tabori okoli teh, ki se ga bojijo in jih osvobaja.

34:8  Oh, okusite in vidite, da je Gospod dober, blagoslovljen je človek, ki zaupa vanj.

34:9  Oh, bojte se Gospoda, vi njegovi sveti, kajti nič ne manjka tem, ki se ga bojijo.

34:10  Mladim levom primanjkuje in trpijo lakoto, toda tistim, ki iščejo Gospoda, ne bo manjkala nobena dobra stvar.

34:11  Pridite, otroci, prisluhnite mi, strahu Gospodovega vas bom učil.

34:12  Kakšen človek je tisti, ki želi življenje in ljubi mnoge dneve, da bi lahko videl dobro?

34:13  Zadržuj svoj jezik od zla in svoje ustnice od govorjenja zvijače.

34:14  Odidi od zla in delaj dobro, išči mir in ga zasleduj.

34:15  Gospodove oči so na pravičnih in njegova ušesa so odprta k njihovemu klicanju.

34:16  Gospodovo obličje je zoper te, ki delajo zlo, da iz zemlje iztrebi spomin o njih.

34:17  Pravični kličejo in Gospod uslišuje ter jih osvobaja iz vseh njihovih stisk.

34:18  Gospod je blizu tem, ki so zlomljenega srca in rešuje takšne, ki so skesanega duha.

34:19  Mnoge so stiske pravičnega, toda Gospod ga osvobaja iz njih vseh.

34:20  Varuje vse njegove kosti, niti ena izmed njih ni zlomljena.

34:21  Zlo bo pokončalo zlobnega in tisti, ki sovražijo pravične, bodo zapuščeni.

34:22  Gospod odkupuje dušo svojih služabnikov in noben od teh, ki zaupajo vanj, ne bo zapuščen.

Chapter 35

35:1  Zagovarjaj mojo pravdo, oh Gospod, s temi, ki se prepirajo z menoj. Bori se zoper te, ki se borijo zoper mene.

35:2  Zgrabi za ščit in majhen ščit ter se dvigni v mojo pomoč.

35:3  Izvleci tudi sulico in zapri pot zoper tiste, ki me preganjajo. Moji duši reci: „Jaz sem rešitev tvoje duše.“

35:4  Naj bodo zbegani in osramočeni tisti, ki strežejo po moji duši. Naj bodo obrnjeni nazaj in privedeni v zmedenost tisti, ki snujejo mojo bolečino.

35:5  Naj bodo kakor pleve pred vetrom. Naj jih preganja Gospodov angel.

35:6  Naj bo njihova pot temna in spolzka in naj jih preganja Gospodov angel.

35:7  Kajti brez razloga so svojo mrežo skrili zame v jamo, katero so brez razloga izkopali za mojo dušo.

35:8  Naj nadenj nenadoma pride uničenje in naj ga ujame njegova mreža, ki jo je nastavil, naj pade v točno takšno uničenje.

35:9  Moja duša pa bo radostna v Gospodu, veselila se bo v njegovi rešitvi duše.

35:10  Vse moje kosti bodo rekle: „Gospod, kdo je podoben tebi, ki osvobajaš reveža pred tistim, ki je zanj premočan, da, reveža in pomoči potrebnega pred tistim, ki ga pleni?“

35:11  Vstale so krive priče, k moji obtožnici so položili stvari, ki jih nisem poznal.

35:12  Nagradili so me [z] zlom za dobro, do plenjenja moje duše.

35:13  Toda kar se mene tiče, ko so bili bolni, so bila moja oblačila vrečevina. Svojo dušo sem ponižal s postom in moja molitev se je vrnila v mojo lastno notranjost.

35:14  Vêdel sem se kakor da je bil on moj prijatelj ali brat. Močno sem se sklonil, kakor nekdo, ki žaluje za svojo materjo.

35:15  Toda v moji nadlogi so se veselili in se zbirali skupaj. Da, podleži so se zbirali zoper mene, pa tega nisem vedel, trgali so me in niso odnehali,

35:16  s hinavskimi zasmehovalci so na pojedinah s svojimi zobmi škripali nad menoj.

35:17  Gospod, doklej boš gledal? Mojo dušo reši pred njihovimi uničenji, mojo ljubljeno pred levi.

35:18  Zahvaljeval se ti bom v veliki skupnosti. Hvalil te bom med mnogimi ljudmi.

35:19  Naj se tisti, ki so moji sovražniki, ne veselijo krivično nad menoj, niti naj ne mežikajo z očesom tisti, ki me sovražijo brez razloga.

35:20  Kajti ne govorijo miru, temveč snujejo varljive zadeve zoper tiste, ki so v deželi mirni.

35:21  Da, svoja usta so široko odprli proti meni in rekli: „Aha, aha, naše oko je to videlo.“

35:22  To si videl, oh Gospod, ne molči. Oh Gospod, ne bodi daleč od mene.

35:23  Razvnemi se in prebudi se na mojo sodbo, celó za mojo zadevo, moj Bog in moj Gospod.

35:24  Sodi me, oh Gospod, moj Bog, glede na tvojo pravičnost in naj se ne veselijo nad menoj.

35:25  Naj ne pravijo v svojih srcih: „Ah, tako smo to želeli.“ Naj ne pravijo: „Požrli smo ga.“

35:26  Naj bodo osramočeni in skupaj privedeni v zmedenost tisti, ki se veselijo ob moji bolečini. Naj bodo tisti, ki se poveličujejo zoper mene, oblečeni z nečastjo in sramoto.

35:27  Naj tisti, ki podpirajo mojo pravično zadevo, vzklikajo od veselja in bodo veseli. Da, naj nenehno govorijo: „Naj bo poveličan Gospod, ki ima veselje v uspevanju svojega služabnika.“

35:28  Moj jezik pa bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti in o tvoji hvali.

Chapter 36

36:1  § Prestopek zlobnega znotraj mojega srca pravi, da pred njegovimi očmi ni Božjega strahu.

36:2  Kajti v svojih lastnih očeh si laska, dokler se ne najde njegova krivičnost, da je vreden sovraštva.

36:3  Besede iz njegovih ust so krivičnost in prevara. Prenehal je biti moder in delati dobro.

36:4  Na svoji postelji snuje vragolijo, postavlja se na pot, ki ni dobra, zla ne prezira.

36:5  Tvoje usmiljenje, oh Gospod, je v nebesih; in tvoja zvestoba sega do oblakov.

36:6  Tvoja pravičnost je podobna velikim goram, tvoje sodbe so zelo globokoumne. Oh Gospod, ti ohranjaš človeka in žival.

36:7  Kako odlična je tvoja ljubeča skrbnost, oh Bog! Zato človeški otroci svoje trdno upanje polagajo pod senco tvojih peruti.

36:8  Obilno bodo nasičeni z obiljem tvoje hiše in primoral jih boš piti iz reke svojih radosti.

36:9  Kajti s teboj je studenec življenja, v tvoji svetlobi bomo videli svetlobo.

36:10  Oh, nadaljuj svoje ljubeče skrbnosti do teh, ki te poznajo, in svojo pravičnost do iskrenih v srcu.

36:11  Naj proti meni ne pride stopalo ponosnega in naj me roka zlobnega ne odstrani.

36:12  Tam so padli delavci krivičnosti, podrti so in ne bodo mogli vstati.

Chapter 37

37:1  Ne razburjaj se zaradi hudodelnikov niti ne bodi nevoščljiv proti delavcem krivičnosti.

37:2  Kajti hitro bodo posekani kakor trava in ovenijo kakor zeleno zelišče.

37:3  Zaupaj v Gospoda in delaj dobro, tako boš prebival v deželi in boš resnično nahranjen.

37:4  V Gospodu se tudi razveseljuj in dal ti bo želje tvojega srca.

37:5  Svojo pot izroči Gospodu, vanj tudi zaupaj in bo to napravil.

37:6  In tvojo pravičnost bo razjasnil kakor svetlobo in tvojo sodbo kakor poldan.

37:7  Počivaj v Gospodu in potrpežljivo čakaj nanj. Ne razburjaj se zaradi tistega, ki na svoji poti uspeva, zaradi človeka, ki povzroči, da se zgodijo zlobni naklepi.

37:8  Odnehaj z jezo in zapusti bes. Ne razburjaj se na kakršenkoli način, da bi delal zlo.

37:9  Kajti hudodelci bodo iztrebljeni, toda tisti, ki čakajo na Gospoda, bodo podedovali zemljo.

37:10  Kajti še kratek čas in zlobnega ne bo. Da, marljivo boš preudaril njegov kraj in ga ne bo.

37:11  Toda krotki bodo podedovali zemljo in razveseljevali se bodo v obilju miru.

37:12  Zlobni spletkari zoper pravičnega in proti njemu škripa s svojimi zobmi.

37:13  Gospod se mu bo posmehoval, kajti vidi, da prihaja njegov dan.

37:14  Zlobni so izvlekli meč in napeli svoj lok, da podrejo revnega in pomoči potrebnega in da pobijejo tiste, ki so iskrenega vedênja.

37:15  Njihov meč bo predrl njihovo lastno srce in njihovi loki bodo zlomljeni.

37:16  Nekaj, kar ima pravičen človek, je bolje kakor bogastva mnogih zlobnih.

37:17  Kajti lakti zlobnih bodo zlomljeni, toda Gospod podpira pravičnega.

37:18  Gospod pozna dneve iskrenih in njihova dediščina bo na veke.

37:19  V hudem času ne bodo osramočeni in v dneh lakote bodo nasičeni.

37:20  Toda zlobni bodo propadli in Gospodovi sovražniki bodo kakor tolšča jagnjet. Uničeni bodo, shirali bodo v dim.

37:21  Zlobni si izposoja, pa ne vrača, toda pravični izkazuje usmiljenje in daje.

37:22  Kajti tisti, ki bodo od njega blagoslovljeni, bodo podedovali zemljo. Tisti, ki bodo od njega prekleti, pa bodo iztrebljeni.

37:23  Koraki dobrega moža so odrejeni po Gospodu in on se razveseljuje v njegovi poti.

37:24  Čeprav pade, ne bo popolnoma podrt, kajti Gospod ga podpira s svojo roko.

37:25  Bil sem mlad, sedaj pa sem star, vendar nisem videl pravičnega zapuščenega niti njegovo seme prosjačiti kruha.

37:26  Vedno je usmiljen in posoja in njegovo seme je blagoslovljeno.

37:27  Odidi od zla in delaj dobro in prebivaj na vékomaj.

37:28  Kajti Gospod ljubi sodbo in ne zapušča svojih svetih, ohranjeni so za vedno, toda seme hudobnega bo iztrebljeno.

37:29  Pravični bo podedoval deželo in za vedno prebival v njej.

37:30  Usta pravičnega govorijo modrost in njegov jezik govori o sodbi.

37:31  Postava njegovega Boga je v njegovem srcu, niti eden izmed njegovih korakov ne bo zdrsnil.

37:32  Zlobni opazuje pravičnega in išče, da ga pokonča.

37:33  Gospod ga ne bo prepustil v njegovo roko niti ga ne bo obsodil, ko je sojen.

37:34  Čakaj na Gospoda, drži se njegove poti in povišal te bo, da podeduješ deželo. Ko so zlobni iztrebljeni, boš ti to videl.

37:35  Videl sem zlobnega v veliki moči in razprostirati se kakor zeleno lovorjevo drevo.

37:36  Vendar je preminil in glej, ni ga bilo. Da, iskal sem ga, toda ni ga bilo najti.

37:37  § Zapomni si popolnega človeka in glej iskrenega, kajti konec tega človeka je mir.

37:38  Toda prestopniki bodo skupaj uničeni in konec zlobnih bo iztrebljen.

37:39  Toda rešitev duš pravičnih je od Gospoda, on je njihova moč v času stiske.

37:40  Gospod jim bo pomagal in jih osvobodil. Osvobodil jih bo pred zlobnim in jih rešil, ker oni zaupajo vanj.

Chapter 38

38:1  Oh Gospod, ne oštevaj me v svojem besu, niti me ne karaj v svojem silnem nezadovoljstvu.

38:2  Kajti tvoje puščice trdno tičijo v meni in tvoja roka me boleče pritiska.

38:3  Zaradi tvoje jeze na mojem mesu ni zdravja, niti ni v mojih kosteh zaradi mojega greha nobenega počitka.

38:4  Kajti moje krivičnosti so presegle mojo glavo, kakor težko breme so zame pretežke.

38:5  Moje rane zaudarjajo in so okužene zaradi moje nespametnosti.

38:6  Zaskrbljen sem, silno sem sklonjen, ves dan hodim in žalujem.

38:7  Kajti moja ledja so napolnjena z gnusno boleznijo in zdravja ni na mojem mesu.

38:8  Slaboten sem in boleče zlomljen, vpil sem zaradi nemira v svojem srcu.

38:9  Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje in moje stokanje ni skrito pred teboj.

38:10  Moje srce trepeta, moja moč me zapušča. Glede svetlobe mojih oči, je tudi ta odšla od mene.

38:11  Moji častilci in moji prijatelji stojijo daleč stran od moje rane in moji sorodniki stojijo daleč stran.

38:12  Tudi tisti, ki mi strežejo po življenju, zame postavljajo zanke in tisti, ki iščejo mojo bolečino, govorijo pogubne stvari in si ves dan domišljajo prevare.

38:13  Toda jaz, kakor gluh človek, nisem slišal, in bil sem nem človek, ki ne odpira svojih ust.

38:14  Tako sem bil človek, ki ne sliši in v čigar ustih ni opominov.

38:15  Kajti vate zaupam, oh Gospod, ti boš uslišal, oh Gospod, moj Bog.

38:16  Kajti rekel sem: „Usliši me, da se ne bi sicer veselili nad menoj. Ko moje stopalo zdrsuje, se poveličujejo proti meni.“

38:17  Kajti pripravljen sem, da se zaustavim in moja bridkost je nenehno pred menoj.

38:18  Kajti oznanil bom svojo krivičnost, žalosten bom zaradi svojega greha.

38:19  Toda moji sovražniki so živi in oni so močni, in tisti, ki me krivično sovražijo, so pomnoženi.

38:20  Tudi tisti, ki vračajo zlo za dobro, so moji nasprotniki, ker sledim stvari, ki je dobra.

38:21  Ne zapusti me, oh Gospod. Oh moj Bog, ne bodi daleč od mene.

38:22  Podvizaj se, da mi pomagaš, oh Gospod, rešitev moje duše.

Chapter 39

39:1  Rekel sem: „Pazil bom na svoje poti, da ne bom grešil s svojim jezikom. Ko bo zlobni pred menoj, bom svoja usta držal z uzdo.“

39:2  Bil sem nem s tišino, molčal sem, celó pred dobrim in moja bridkost je bila razvneta.

39:3  Moje srce je bilo vroče znotraj mene, medtem ko sem razglabljal, je zagorel ogenj, potem sem spregovoril s svojim jezikom:

39:4  „Gospod, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kolikšna je, da lahko spoznam kako slaboten sem.

39:5  Glej, moje dneve si naredil kakor dlan in moja starost je kakor nič pred teboj. Resnično, vsak človek v svojem najboljšem stanju je povsem ničevost.“

39:6  Sela. Zagotovo vsak hodi v prazni podobi, zagotovo so zaman vznemirjeni. Kopiči bogastva, pa ne ve pa kdo jih bo pobral.

39:7  In sedaj, Gospod, kaj [naj] pričakujem? Moje upanje je v tebi.

39:8  Osvobodi me pred vsemi mojimi prestopki. Ne naredi me [za] grajo nespametnim.

39:9  Bil sem nem, svojih ust nisem odprl, ker si ti to storil.

39:10  Umakni svoj udarec proč od mene. Použit sem z zamahom tvoje roke.

39:11  Kadar za krivičnost z grajanjem korigiraš človeka, storiš, da njegova lepota shira kakor molj. Zagotovo je vsak človek ničevost.

39:12  Sela. Usliši mojo molitev, oh Gospod in pazljivo prisluhni mojemu vpitju, ob mojih solzah ne molči. kajti jaz sem tujec s teboj in začasni prebivalec, kakor so bili vsi moji očetje.

39:13  Oh, prizanesi mi, da lahko obnovim moč, preden grem naprej in ne bom več.

Chapter 40

40:1  Potrpežljivo sem čakal na Gospoda in on se je nagnil k meni ter slišal moje vpitje.

40:2  Privedel me je tudi iz strašne jame, ven iz blatnega ila in moja stopala je postavil na skalo in utrdil moje ravnanje.

40:3  V moja usta pa je položil novo pesem, celó hvalo našemu Bogu. Mnogi bodo to videli ter se bali in bodo zaupali v Gospoda.

40:4  Blagoslovljen je tisti človek, ki svoje trdno upanje postavlja [v] Gospoda in ne spoštuje ponosnega niti takšnega, ki odvrača k lažem.

40:5  Mnoga, oh Gospod, moj Bog, so tvoja čudovita dela, katera si storil in tvoje misli, katere so do nas ne morejo biti po vrsti izračunane k tebi. Če želim oznaniti in govoriti o njih, jih je več kakor jih je mogoče prešteti.

40:6  Klavne daritve in darovanja si nisi zaželel, odprl si mi moja ušesa. Žgalne daritve in daritve za greh nisi zahteval.

40:7  Potem sem rekel: „Glej! Prihajam. V zvezku knjige je zapisano o meni,

40:8  veselim se, da izpolnjujem tvojo voljo, oh moj Bog. Da, tvoja postava je znotraj mojega srca.

40:9  Oznanjal sem pravičnost v veliki skupnosti. Glej, svojih ustnic nisem zadrževal, oh Gospod, ti veš.

40:10  Tvoje pravičnosti nisem skrival v svojem srcu, oznanjal sem tvojo zvestobo in tvojo rešitev duše, tvoje ljubeče skrbnosti in tvoje resnice nisem prikrival pred veliko skupnostjo.

40:11  Svojih nežnih usmiljenj ne zadržuj pred menoj, oh Gospod. Naj me nenehno varujeta tvoja ljubeča skrbnost in tvoja resnica.

40:12  Kajti obkrožila so me brezštevilna zla, polastile so se me moje krivičnosti, tako da nisem zmožen pogledati kvišku. Več jih je kakor las moje glave, zato mi peša moje srce.

40:13  Bodi vesel, oh Gospod, da me osvobodiš. Oh Gospod, podvizaj se, da mi pomagaš.

40:14  Naj bodo hkrati osramočeni in zbegani, ki strežejo po moji duši, da jo uničijo. Naj bodo odgnani nazaj in osramočeni tisti, ki mi želijo zlo.

40:15  Naj bodo zapuščeni, za nagrado njihove sramote, ki mi pravijo: ‚Aha, aha.‘

40:16  Naj se vsi tisti, ki te iščejo, razveselijo in bodo veseli v tebi. Naj tisti, ki ljubijo tvojo rešitev duše, nenehno govorijo: ‚Poveličan bodi Gospod.‘

40:17  Toda jaz sem ubog in pomoči potreben, vendarle Gospod misli name. Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj; ne mudi se, oh moj Bog.“

Chapter 41

41:1  Blagoslovljen je kdor misli na ubogega. Gospod ga bo osvobodil v času stiske.

41:2  Gospod ga bo varoval in ga ohranil živega in blagoslovljen bo na zemlji in ti ga nočeš izročiti volji njegovih sovražnikov.

41:3  Gospod ga bo okrepil na postelji slabljenja. Pripravil boš vso njegovo posteljo v njegovi slabosti.

41:4  Rekel sem: „Gospod, bodi mi usmiljen. Ozdravi mojo dušo, kajti grešil sem zoper tebe.“

41:5  Moji sovražniki zlobno govorijo o meni: „Kdaj bo umrl in njegovo ime izgine?“

41:6  Če pride, da me vidi, govori prazne reči. Njegovo srce k sebi zbira krivičnost; ko hodi proč od bivališča, to pripoveduje.

41:7  Vsi, ki me sovražijo, skupaj šepetajo zoper mene, zoper mene snujejo mojo bolečino.

41:8  Zla bolezen, pravijo, se ga trdno drži, in sedaj, ko leži, ne bo več vstal.

41:9  Da, moj lasten zaupen prijatelj, v katerega sem zaupal, ki je jedel od mojega kruha, je dvignil svojo peto zoper mene.

41:10  Toda ti, oh Gospod, mi bodi usmiljen in me dvigni, da jim lahko poplačam.

41:11  Po tem spoznam, da me ti podpiraš, ker moj sovražnik ne slavi zmage nad menoj.

41:12  Kar se mene tiče, me podpiraš v moji neokrnjenosti in me postavljaš pred svoje obličje na veke.

41:13  Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti in do večnosti. Amen in Amen.

Chapter 42

42:1  Kakor jelen trepeta za vodnimi potoki, tako moja duša hrepeni po tebi oh Bog.

42:2  Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Bogom?

42:3  Moje solze so mi bile hrana dan in noč, medtem ko mi nenehno pravijo: „Kje je tvoj Bog?“

42:4  Ko se spominjam teh besed, v sebi izlivam svojo dušo, kajti odšel sem z množico, z njimi sem šel k Božji hiši, z glasom radosti in hvale, z množico, ki je praznovala sveti dan.

42:5  Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena v meni? Upaj v Boga, kajti še ga bom hvalil zaradi pomoči njegovega obličja.

42:6  Oh, moj Bog, moja duša je v meni potrta, zatorej se te spominjam iz jordanske in hermonske dežele, s hriba Micár.

42:7  Brezno kliče breznu ob zvoku tvojih vodnih tornadov, vsi tvoji valovi in tvoji veliki valovi so šli čezme.

42:8  Vendar bo Gospod podnevi zapovedal svoji ljubeči skrbnosti in ponoči bo njegova pesem z menoj in moja molitev k Bogu mojega življenja.

42:9  Rekel bom Bogu, svoji skali: „Zakaj si me pozabil? Zakaj hodim in žalujem zaradi sovražnikovega zatiranja?“

42:10  Kakor z mečem v moje kosti me grajajo moji sovražniki, medtem ko mi vsak dan pravijo: „Kje je tvoj Bog?“

42:11  Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena znotraj mene? Upaj v Boga, kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje mojega obličja in moj Bog.

Chapter 43

43:1  Sodi me, oh Bog in zagovarjaj mojo pravdo proti brezbožnemu narodu. Oh, osvobodi me pred varljivim in nepravičnim človekom.

43:2  Kajti ti si Bog moje moči. Zakaj me zavračaš? Zakaj hodim in žalujem zaradi sovražnikovega zatiranja?

43:3  Oh, pošlji svojo svetlobo in svojo resnico, naj me vodita; naj me privedeta k tvoji sveti gori in k tvojim šotorskim svetiščem.

43:4  Potem bom stopil k Božjemu oltarju, k Bogu moje silne radosti; da, na harfo te bom hvalil, oh Bog, moj Bog.

43:5  Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena znotraj mene? Upaj v Boga, kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje mojega obličja in moj Bog.

Chapter 44

44:1  Z našimi ušesi smo slišali, oh Bog, naši očetje so nam povedali, kakšno delo si storil v njihovih dneh, v davnih časih.

44:2  Kako si s svojo roko napodil pogane in naselil njih; kako si prizadel ljudstvo in jih pregnal.

44:3  Kajti dežele niso prejeli v posest s svojim lastnim mečem niti jih ni rešil njihov lasten laket, temveč tvoja desnica in tvoj laket in svetloba tvojega obličja, ker imaš do njih naklonjenost.

44:4  Ti si moj Kralj, oh Bog, zapovej osvoboditve za Jakoba.

44:5  S teboj bomo podrli naše sovražnike. S tvojim imenom bomo pogazili te, ki se dvigujejo zoper nas.

44:6  Kajti ne bom zaupal v svoj lok niti me ne bo rešil moj meč.

44:7  Toda ti si nas rešil pred našimi sovražniki in osramotil tiste, ki so nas sovražili.

44:8  Z Bogom se bahamo ves dan in tvoje ime hvalimo na veke.

44:9  Sela. Toda ti si nas zavrgel in nas izročil v sramoto, in z našimi vojskami ne greš naprej.

44:10  Delaš nas, da se pred sovražnikom obračamo nazaj, in tisti, ki nas sovražijo, plenijo zase.

44:11  Izročil si nas kakor ovce, določene za hrano in razkropil si nas med pogane.

44:12  Zastonj prodajaš svoje ljudstvo in svojega bogastva ne povečuješ z njihovo ceno.

44:13  Delaš nas [za] grajo našim sosedom, norčevanje in posmeh tem, ki so okoli nas.

44:14  Delaš nas [za] tarčo posmeha med pogani, zmajevanje z glavo med ljudstvom.

44:15  Moja zmedenost je nenehno pred menoj in pokrila me je sramota mojega obraza,

44:16  zaradi glasu tistega, ki me graja in preklinja, zaradi sovražnika in maščevalca.

44:17  Vse to je prišlo nad nas, vendar te nismo pozabili niti s tvojo zavezo nismo ravnali napačno.

44:18  Naše srce se ni obrnilo niti se naši koraki niso nagnili s tvoje poti,

44:19  § čeprav si nas boleče zlomil na kraju zmajev in nas pokril s smrtno senco.

44:20  Če smo pozabili ime našega Boga ali iztegnili roke k tujemu bogu,

44:21  mar Bog tega ne bo razpoznal? Kajti on pozna skrivnosti srca.

44:22  Da, zaradi tebe smo pobijani ves dan, imajo nas kakor ovce za zakol.

44:23  Zbudi se, zakaj spiš, oh Gospod? Vstani, ne zavrzi nas za vedno.

44:24  Zakaj skrivaš svoj obraz in pozabljaš našo stisko in naše zatiranje?

44:25  Kajti naša duša je sklonjena v prah, naš trebuh se lepi na zemljo.

44:26  Vstani za našo pomoč in nas odkupi zaradi svojega usmiljenja.

Chapter 45

45:1  Moje srce narekuje dobro stvar, govorim o zadevah, ki sem jih storil glede kralja, moj jezik je pero veščega pisca.

45:2  Pravičnejši si od človeških otrok, na tvoje ustnice je izlita milost, zato te je Bog blagoslovil na veke.

45:3  Ob svoje stegno opaši svoj meč, oh, najbolj mogočni, s svojo slavo in svojim veličanstvom.

45:4  V svojem veličanstvu uspešno jahaj zaradi resnice, krotkosti in pravičnosti, in tvoja desnica te bo učila strašnih stvari.

45:5  § Tvoje puščice so ostre v srcu kraljevih sovražnikov, s čimer ljudstvo pade pod teboj.

45:6  Tvoj prestol, oh Bog, je na veke vekov, žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

45:7  Ljubiš pravičnost in sovražiš zlobnost, zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja nad tvojimi rojaki.

45:8  § Vse tvoje obleke dišijo po miri in aloji ter kasiji iz slonokoščenih palač, s čemer so te storili veselega.

45:9  Kraljeve hčere so bile med tvojimi častitljivimi ženskami. Na tvoji desnici je stala kraljica v zlatu iz Ofírja.

45:10  Prisluhni, oh hči in preudari ter nagni svoje uho, pozabi tudi svoje lastno ljudstvo in hišo svojega očeta,

45:11  tako bo kralj silno hrepenel [po] tvoji lepoti, kajti on je tvoj Gospod in obožuj ga.

45:12  Tirska hči bo tam z darilom; celó bogati izmed ljudstva bodo milo prosili tvoje naklonjenosti.

45:13  Kraljeva hči je vsa veličastna v notranjosti. Njeno oblačilo je iz vézenega zlata.

45:14  H kralju bo privedena v oblačilu iz vezenine. Device, njene družabnice, ki ji sledijo, bodo privedene k tebi.

45:15  Privedene bodo z veseljem in radovanjem, vstopile bodo v kraljevo palačo.

45:16  Namesto tvojih očetov bodo tvoji otroci, katere lahko storiš [za] prince po vsej zemlji.

45:17  Tvojemu imenu bom storil, da se [ga] bo spominjalo v vseh rodovih, zato te bo ljudstvo hvalilo na veke vekov.

Chapter 46

46:1  Bog je naše zatočišče in moč, v stiski zelo navzoča pomoč.

46:2  Zato se ne bomo bali, četudi se bo zemlja odstranila in četudi bodo gore odnešene v sredo morja.

46:3  Četudi njegove vode bučijo in so vzburkane, četudi se z naraščanjem le-teh tresejo gore.

46:4  Sela. Tam je reka, katere vodni tokovi bodo razveselili Božje mesto, sveti kraj šotorskih svetišč Najvišjega.

46:5  Bog je v njeni sredi, ona ne bo omajana. Bog ji bo pomagal in to prav zgodaj.

46:6  Pogani so besneli, kraljestva so bila premaknjena. Izustil je svoj glas, zemlja se je stopila.

46:7  Gospod nad bojevniki je z nami, Bog Jakobov je naše zatočišče.

46:8  Sela. Pridite, glejte Gospodova dela, kakšna opustošenja je storil na zemlji.

46:9  Vojnam dela, da se končajo do konca zemlje, lomi lok in sulico preseka na dvoje, bojni voz zažiga v ognju.

46:10  Bodite mirni in védite, da sem jaz Bog. Povišan bom med pogani, povišan bom na zemlji.

46:11  Gospod nad bojevniki je z nami, Bog Jakobov je naše zatočišče. Sela.

Chapter 47

47:1  Oh, ploskajte [s] svojimi rokami, vsa ljudstva, vzklikajte Bogu z glasom zmagoslavja.

47:2  Kajti Gospod, najvišji, je strašen, on je veliki Kralj nad vso zemljo.

47:3  Ljudstva bo podjarmil pod nas in narode pod naša stopala.

47:4  Izbral nam bo našo dediščino, odličnost Jakoba, katerega je ljubil.

47:5  Sela. Bog se je dvignil z vzklikom, Gospod z zvokom šofarja.

47:6  Prepevajte hvalnice Bogu, prepevajte hvalnice, prepevajte hvalnice našemu Kralju, prepevajte hvalnice.

47:7  Kajti Bog je Kralj vse zemlje, prepevajte hvalnice z razumevanjem.

47:8  Bog kraljuje nad pogani, Bog sedi na prestolu svoje svetosti.

47:9  Princi ljudstva so se zbrali skupaj, celó ljudstvo Abrahamovega Boga, kajti ščiti zemlje pripadajo Bogu, on je silno vzvišen.

Chapter 48

48:1  Velik je Gospod in silno bodi hvaljen v mestu našega Boga, na gori njegove svetosti.

48:2  Lepa zaradi lege, veselje celotne zemlje, je gora Sion na severnih pobočjih, mesto vélikega Kralja.

48:3  Bog je v njenih palačah razpoznan za zatočišče.

48:4  Kajti, glej, kralji so bili zbrani, skupaj so šli mimo.

48:5  Videli so to in tako so se čudili, bili so vznemirjeni in odhiteli.

48:6  Tam sta jih prevzela strah in bolečina, kakor žensko v porodnih mukah.

48:7  Z vzhodnikom lomiš ladje iz Taršíša.

48:8  Kakor smo slišali, tako smo videli v mestu Gospoda nad bojevniki, v mestu našega Boga. Bog ga bo utrdil na veke.

48:9  Sela. Premišljevali smo o tvoji ljubeči skrbnosti, oh Bog, v sredi tvojega templja.

48:10  Glede na tvoje ime, oh Bog, taka je tvoja hvala do koncev zemlje, tvoja desnica je polna pravičnosti.

48:11  Naj se gora Sion veseli, naj bodo Judove hčere radostne zaradi tvojih sodb.

48:12  Hodite okoli Siona in ga obhodite, štejte njegove stolpe.

48:13  Dobro označite njegove branike, opazujte njegove palače, da boste to lahko pripovedovali naslednjemu rodu.

48:14  § Kajti ta Bog je naš Bog na veke vekov, on bo naš vodnik celó do smrti.

Chapter 49

49:1  Poslušajte to, vsa ve ljudstva, pazljivo prisluhnite, vsi vi prebivalci sveta,

49:2  § tako nizki kakor visoki, bogati in revni skupaj.

49:3  Moja usta bodo govorila o modrosti in premišljevanje mojega srca bo o spoznanju.

49:4  Svoje uho bom nagnil k prispodobi, svoje mračne izjave bom razkrival na harfi.

49:5  § Zakaj naj bi se bal v dneh zla, ko me bo obdala krivičnost mojih petá?

49:6  Tisti, ki zaupajo v svoje premoženje in se bahajo z množino svojih bogastev,

49:7  nihče izmed njih ne more odkupiti svojega brata na kakršenkoli način niti Bogu dati odkupnine zanj

49:8  (kajti odkupitev njihove duše je dragocena in primanjkuje na veke),

49:9  da naj bi mirno živel na veke in ne videl trohnobe.

49:10  Kajti vidi, da modri možje umrejo, prav tako se pogubita bedak in brutalna oseba in svoje premoženje zapustita drugim.

49:11  Njihova notranja misel je, da bodo svoje hiše ohranili na veke in svoja bivališča za vse rodove, svoja zemljišča imenujejo po svojih imenih.

49:12  Kljub temu človek, ki je v časti, ne ostane, podoben je živalim, ki poginejo.

49:13  Ta njihova pot je njihova neumnost, vendar njihovo potomstvo odobrava njihove izjave.

49:14  Sela. § Kakor ovce so položeni v grob, z njimi se bo hranila smrt in iskreni bodo zjutraj imeli nad njimi oblast in njihova lepota bo požrta v grobu, proč od njihovega bivanja.

49:15  Toda Bog bo mojo dušo odkupil iz oblasti groba, kajti sprejel me bo.

49:16  Sela. Ne boj se kadar nekdo bogatí, ko se slava njegove hiše množí,

49:17  kajti ko umre, ne bo ničesar odnesel, njegova slava se ne bo spustila za njim.

49:18  Čeprav je medtem, ko je živel, blagoslavljal svojo dušo – ljudje te bodo hvalili, ko delaš dobro sebi –

49:19  bo šel k rodu svojih očetov; oni nikoli ne bodo videli svetlobe.

49:20  Človek, ki je v časti, pa ne spoznava, je podoben živalim, ki poginejo.

Chapter 50

50:1  Mogočen Bog, celó Gospod, je spregovoril in poklical zemljo od sončnega vzhoda do njegovega zahoda.

50:2  Iz Siona, popolne lepote, je zasijal Bog.

50:3  Naš Bog bo prišel in ne bo molčal; ogenj bo požiral pred njim in okoli njega bo zelo viharno.

50:4  Klical bo k nebesom od zgoraj in k zemlji, da bo lahko sodil svoje ljudstvo.

50:5  „Zberite k meni moje svete, tiste, ki so s klavno daritvijo sklenili zavezo z menoj.“

50:6  Nebesa bodo oznanila njegovo pravičnost, kajti sam Bog je sodnik.

50:7  Sela. „Poslušaj, oh moje ljudstvo in govoril bom, oh Izrael in pričeval bom zoper tebe. Jaz sem Bog, celó tvoj Bog.

50:8  Ne bom te grajal zaradi tvojih klavnih daritev ali tvojih žgalnih daritev, da so bile nenehno pred menoj.

50:9  Iz tvoje hiše ne bom vzel nobenega bikca, niti kozlov iz tvojih staj.

50:10  Kajti vsaka gozdna žival je moja in živina na tisočêrih hribih.

50:11  Poznam vso gorsko perjad in divje poljske živali so moje.

50:12  Če bi bil lačen, ti ne bi povedal, kajti zemeljski krog je moj in njegova polnost.

50:13  Mar bom jedel meso bikov ali pil kri koz?

50:14  Bogu daruj zahvaljevanje in svoje zaobljube izpolni Najvišjemu.

50:15  Obrni se k meni v dnevu stiske, osvobodil te bom in ti me boš proslavil.“

50:16  Toda zlobnemu Bog govori: „Kaj delaš, da oznanjaš moje zakone ali da v svoja usta jemlješ mojo zavezo?

50:17  Videč, da sovražiš poučevanje in moje besede zavračaš za seboj.

50:18  Ko vidiš tatu, se strinjaš z njim in si postal soudeleženec z zakonolomci.

50:19  Svoja usta izročaš v zlo in tvoj jezik snuje prevaro.

50:20  Sediš in govoriš zoper svojega brata, obrekuješ sina svoje matere.

50:21  Te stvari si storil, jaz pa sem molčal. Mislil si, da sem bil povsem takšen kakor ti. Toda grajal te bom in jih v vrsti postavil pred tvoje oči.

50:22  Torej preudarite to, vi, ki pozabljate Boga, da vas ne bom raztrgal na koščke in nikogar ne bo, da osvobodi.

50:23  Kdorkoli daruje hvalo, me poveličuje in tistemu, ki pravilno ureja svoje vedênje, bom pokazal Božjo rešitev duše.“

Chapter 51

51:1  Usmili se me, oh Bog, glede na svojo ljubečo skrbnost, glede na množino svojih nežnih usmiljenj izbriši moje prestopke.

51:2  Temeljito me operi moje krivičnosti in me očisti mojega greha.

51:3  Kajti priznavam svoje prestopke in moj greh je vedno pred menoj.

51:4  Zoper tebe, tebe samega, sem grešil in storil to zlo v tvojem pogledu, da bi bil ti lahko opravičen kadar spregovoriš in bil čist kadar sodiš.

51:5  Glej, oblikovan sem bil v krivičnosti in v grehu me je spočela moja mati.

51:6  Glej, želiš resnico v notranjih delih in na skritem delu mi boš storil, da spoznam modrost.

51:7  Očisti me z izopom in bom čist, operi me in bom bolj bel kakor sneg.

51:8  Daj mi slišati radost in veselje, da se kosti, ki si jih zlomil, lahko veselijo.

51:9  Svoj obraz skrij pred mojimi grehi in izbriši vse moje krivičnosti.

51:10  § Ustvari v meni čisto srce, oh Bog, in prenovi pravega duha v meni.

51:11  Ne zavrzi me izpred svoje prisotnosti in svojega svetega duha ne vzemi od mene.

51:12  Obnovi mi radost svoje rešitve duše in s svojim voljnim duhom me podpiraj.

51:13  Potem bom prestopnike učil tvojih poti in grešniki bodo spreobrnjeni k tebi.

51:14  Osvobodi me pred krivdo prelitja krvi, oh Bog, ti Bog rešitve moje duše in moj jezik bo na glas prepeval o tvoji pravičnosti.

51:15  Oh Gospod, odpri moje ustnice in moja usta bodo naznanila tvojo hvalo.

51:16  Kajti ne želiš si klavne daritve, sicer bi ti jo dal. Ne razveseljuješ se v žgalni daritvi.

51:17  Božje klavne daritve so zlomljen duh. Zlomljenega in skesanega srca, oh Bog, ne boš preziral.

51:18  Po svoji dobri volji stôri dobro Sionu, pozidaj jeruzalemske zidove.

51:19  Potem boš zadovoljen s klavnimi daritvami pravičnosti, z žgalno daritvijo in popolno žgalno daritvijo. Potem bodo na tvojem oltarju darovali bikce.

Chapter 52

52:1  Zakaj se bahaš z vragolijo, oh mogočen človek? Božja dobrota vztraja nenehno.

52:2  Tvoj jezik snuje vragolije, kakor ostra britev, ki dela varljivo.

52:3  Bolj ljubiš zlo kakor dobro in laž bolj kakor govoriti pravičnost.

52:4  Sela. Ljubiš vse lakomne besede, oh ti varljiv jezik.

52:5  Bog te bo prav tako uničil za vedno, odvedel te bo stran in izpulil iz tvojega prebivališča in izkoreninil iz dežele živih.

52:6  Sela. Tudi pravični bodo videli in se bali ter se mu posmehovali:

52:7  „Glej! To je človek, ki ni storil Boga [za] svojo moč, temveč je zaupal v obilje svojega bogastva in se okrepil v svoji zlobnosti.“

52:8  Toda jaz sem podoben zeleni oljki v Božji hiši, v Božje usmiljenje zaupam na veke vekov.

52:9  Hvalil te bom na veke, ker si ti to storil in čakal bom na tvoje ime, kajti to je dobro pred tvojimi svetimi.

Chapter 53

53:1  Bedak je rekel v svojem srcu: „Ni Boga.“ Izprijeni so in storili so gnusno krivičnost, nikogar ni, ki dela dobro.

53:2  Bog je pogledal z neba na človeške otroke, da vidi, če so bili katerikoli, ki so razumeli, ki so iskali Boga.

53:3  Vsak izmed njih se je vrnil, vsi skupaj so postali umazani; nikogar ni, ki dela dobro, ne, niti enega ni.

53:4  Mar delavci krivičnosti nimajo spoznanja? Kdo požira moje ljudstvo, kakor jedo kruh, niso [pa] klicali k Bogu.

53:5  V velikem strahu so bili tam, kjer ni bilo strahu, kajti Bog je razkropil kosti tistega, ki tabori zoper tebe; položil si jih v sramoto, ker jih je Bog preziral.

53:6  Oh, da bi prišla iz Siona Izraelova rešitev duš! Ko Bog privede nazaj ujetništvo svojega ljudstva, se bo Jakob veselil in Izrael bo vesel.

Chapter 54

54:1  Reši me, oh Bog, po svojem imenu in sodi me s svojo močjo.

54:2  Usliši mojo molitev, oh Bog, pazljivo prisluhni besedam mojih ust.

54:3  Kajti zoper mene so vstali tujci in zatiralci strežejo po moji duši, pred seboj si niso postavili Boga.

54:4  Sela. Glej, Bog je moj pomočnik. Gospod je s tistimi, ki podpirajo mojo dušo.

54:5  Mojim sovražnikom bo povrnil zlo, odreži jih v svoji resnici.

54:6  Velikodušno ti bom žrtvoval, hvalil bom tvoje ime, oh Gospod, kajti to je dobro.

54:7  Kajti osvobodil me je iz vseh težav in moje oko je videlo njegovo željo na mojih sovražnikih.

Chapter 55

55:1  Pazljivo prisluhni moji molitvi, oh Bog in ne skrij se pred mojo ponižno prošnjo.

55:2  Prisluhni mi in me usliši. V svoji pritožbi žalujem in zganjam hrup

55:3  zaradi glasu sovražnika, zaradi zatiranja zlobnega, kajti name mečejo krivičnost in z besom me sovražijo.

55:4  Moje srce znotraj mene je boleče zaskrbljeno in strahote smrti so padle name.

55:5  Strah in trepet sta prišla name in groza me je preplavila.

55:6  Rekel sem: „Oh, da bi imel peruti kakor golobica! Kajti potem bi odletel proč in bi bil miren.

55:7  Glej, potem bi odtaval daleč proč in ostal v divjini.

55:8  Sela. Pospešil bi svoj pobeg pred vetrovnim viharjem in neurjem.“

55:9  Uniči, oh Gospod in razdeli njihove jezike, kajti videl sem nasilje in prepir v mestu.

55:10  Dan in noč hodijo okrog po njegovih zidovih, tudi vragolija in bridkost sta v njegovi sredi.

55:11  Zlobnost je v njegovi sredi, prevara in zvijača ne odideta iz njegovih ulic.

55:12  Kajti ni bil sovražnik, ki me je grajal, potem bi to lahko prenesel; niti ni bil kdor me je sovražil, ki se je poveličal zoper mene, potem bi se skril pred njim.

55:13  Toda bil si ti, človek, moj vrstnik, moj vodnik in moj znanec.

55:14  Skupaj sva imela prijetno namero in družno hodila v Božjo hišo.

55:15  Naj se jih polasti smrt in naj hitro gredo dol v pekel, kajti zlobnost je v njihovih bivališčih in med njimi.

55:16  Kar se mene tiče, bom klical k Bogu in Gospod me bo rešil.

55:17  Zvečer, zjutraj in opoldan bom molil in glasno vpil. Slišal bo moj glas.

55:18  § V miru je osvobodil mojo dušo pred bitko, ki je bila zoper mene, kajti mnogo jih je bilo z menoj.

55:19  Bog bo slišal in jih prizadel, celó on, ki ostaja od davnine. Sela. Ker nimajo sprememb, zato se ne bojijo Boga.

55:20  Svoje roke je položil zoper tiste, ki so v miru z njim, prelomil je svojo zavezo.

55:21  Besede iz njegovih ust so bile bolj gladke kakor maslo, toda v njegovem srcu je bila vojna. Njegove besede so bile mehkejše kakor olje, čeprav so bile izvlečeni meči.

55:22  Svoje breme vrzi na Gospoda in on te bo podpiral. Nikoli ne bo dopustil, da bi bil pravični omajan.

55:23  Toda ti, oh Bog, jih boš zrušil v jamo uničenja. Krvoločni in varljivi ljudje ne bodo preživeli polovice svojih dni, jaz pa bom zaupal vate.

Chapter 56

56:1  Bodi mi usmiljen, oh Bog, kajti človek me hoče požreti, borben je, dnevno me zatira.

56:2  Moji sovražniki me hočejo vsak dan požreti, kajti mnogo jih je, ki se borijo zoper mene, oh, ti Najvišji.

56:3  Kadar sem prestrašen, bom zaupal vate.

56:4  V Bogu bom hvalil njegovo besedo, v Boga sem položil svoje trdno upanje, ne bom se bal, kaj mi more storiti meso.

56:5  Vsak dan pačijo moje besede, vse njihove misli so zoper mene za zlo.

56:6  Zbirajo se skupaj, skrivajo se, gledajo moje korake, ko čakajo na mojo dušo.

56:7  § Ali bodo pobegnili s krivičnostjo? V svoji jezi potri ljudstva, oh Bog.

56:8  Ti pripoveduješ o mojem tavanju, moje solze si polagaš v svoj meh. Mar niso v tvoji knjigi?

56:9  Ko kličem k tebi, potem se bodo moji sovražniki obrnili proč. To vem, kajti Bog je zame.

56:10  V Bogu bom hvalil njegovo besedo, v Gospodu bom hvalil njegovo besedo.

56:11  V Boga sem položil svoje trdno upanje, ne bom se bal, kaj mi lahko stori človek.

56:12  Tvoje zaobljube so nad menoj, oh Bog, povrnil ti bom hvalnice.

56:13  Kajti mojo dušo si osvobodil pred smrtjo. Mar mojih stopal ne boš osvobodil pred padcem, da lahko hodim pred Bogom v svetlobi življenja?

Chapter 57

57:1  Bodi mi usmiljen, oh Bog, bodi mi usmiljen, kajti moja duša zaupa vate. Da, v senci tvojih peruti si bom pripravil svoje zatočišče, dokler te katastrofe ne bodo minile.

57:2  Klical bom k Bogu najvišjemu, k Bogu, ki zame opravlja vse stvari.

57:3  Poslal bo z neba in me rešil pred grajo tistega, ki me hoče požreti. Sela. Bog bo poslal svoje usmiljenje in svojo resnico.

57:4  § Moja duša je med levi in ležim celó med tistimi, ki so vneti z ognjem, celó človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice ter njihov jezik oster meč.

57:5  Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok, naj bo tvoja slava nad vso zemljo.

57:6  Pripravili so mrežo za moje korake, moja duša je sklonjena. Zame so pred menoj izkopali jamo in v katere sredo so sami padli.

57:7  Sela. Moje srce je trdno, oh Bog, moje srce je trdno. Prepeval bom in dajal hvalo.

57:8  Zbudi se kvišku, moja slava, zbudita se plunka in harfa, jaz sam se bom prebudil zgodaj.

57:9  Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvom, prepeval ti bom med narodi.

57:10  Kajti tvoje usmiljenje je veliko do nebesnega oboka in tvoja resnica do oblakov.

57:11  Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok. Naj bo tvoja slava nad vso zemljo.

Chapter 58

58:1  Ali zares govorite pravičnost, oh skupnost? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi?

58:2  Da, v srcu počnete zlobnost, na zemlji presojate nasilje svojih rok.

58:3  Zlobni so odtujeni od maternice. Stran odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži.

58:4  Njihov strup je podoben kačjemu strupu. Podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho,

58:5  ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno.

58:6  Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih, mladim levom izruj velik zob, oh Gospod.

58:7  § Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo. Ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke.

58:8  Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih. Kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca.

58:9  § Preden lahko vaši lonci začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu.

58:10  Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje. Svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega.

58:11  Tako da bo človek rekel: „Resnično je nagrada za pravičnega. Resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji.“

Chapter 59

59:1  Osvobodi me pred mojimi sovražniki, oh moj Bog, brani me pred tistimi, ki se dvigujejo zoper mene.

59:2  Osvobodi me pred delavci krivičnosti in reši me pred krvoločnimi ljudmi.

59:3  Kajti, glej, za mojo dušo prežijo v zasedi, mogočni so se zbrali proti meni, ne zaradi mojega prestopka niti ne zaradi mojega greha, oh Gospod.

59:4  Brez moje krivde tečejo in se pripravljajo. Zbudi se, da mi pomagaš in glej.

59:5  Ti torej, oh Gospod Bog nad bojevniki, Izraelov Bog, zbudi se, da obiščeš vse pogane, z nobenim zlobnim prestopnikom ne bodi usmiljen.

59:6  Sela. Vračajo se zvečer, zganjajo hrup kakor pes in krožijo po mestu.

59:7  Glej, s svojimi usti bruhajo, meči so na njihovih ustnicah, kajti pravijo: „Kdo sliši?“

59:8  Toda ti, oh Gospod, se jim boš posmehoval, vse pogane boš imel v posmeh.

59:9  Zaradi njegove moči bom čakal nate, kajti Bog je moja obramba.

59:10  Bog mojega usmiljenja me bo vodil. Bog naj mi da videti mojo prošnjo nad mojimi sovražniki.

59:11  Ne ubij jih, da ne bi moje ljudstvo pozabilo, razkropi jih s svojo močjo in zlomi jih, oh Gospod, naš ščit.

59:12  Zaradi greha njihovih ust in besed njihovih ustnic naj bodo celó prijeti v svojem ponosu in za preklinjanje in laži, katere govorijo.

59:13  Použij jih v besu, použij jih, da jih ne bo in naj spoznajo, da Bog vlada v Jakobu do koncev zemlje.

59:14  Sela. Zvečer naj se vrnejo in naj zganjajo hrup kakor pes ter krožijo po mestu.

59:15  Naj se potikajo gor in dol za hrano in godrnjajo, če ne bodo nasičeni.

59:16  Toda jaz bom prepeval o tvoji moči, da, zjutraj bom na glas prepeval o tvojem usmiljenju, kajti ti si bil moja obramba in zatočišče na dan moje stiske.

59:17  Tebi, oh moja moč, bom prepeval, kajti Bog je moja obramba in Bog mojega usmiljenja.

Chapter 60

60:1  Oh Bog, zavrgel si nas, razkropil si nas, razžaljen si bil; oh, ponovno se obrni k nam.

60:2  Storil si, da zemlja trepeta, zlomil si jo, zaceli njene vrzeli, kajti trese se.

60:3  Svojemu ljudstvu si pokazal težke stvari, storil si nam, da pijemo vino osuplosti.

60:4  § Tem, ki se te bojijo, si dal prapor, da bodo lahko dvignjen zaradi resnice.

60:5  Sela. Da bodo tvoji ljubljeni lahko osvobojeni, reši s svojo desnico in me usliši.

60:6  Bog je spregovoril v svoji svetosti: „Veselil se bom, razdelil bom Sihem in odmeril Sukótsko dolino.

60:7  Gileád je moj in Manáse je moj, tudi Efrájim je moč moje glave, Juda je moj postavodajalec,

60:8  Moáb je moj lonec za pranje, nad Edóm bom vrgel svoj čevelj, Filisteja zmaguj zaradi mene.“

60:9  Kdo me bo privedel v utrjeno mesto? Kdo me bo vodil v Edóm?

60:10  Mar ne ti, oh Bog, ki si nas zavrgel? In ti, oh Bog, ki nisi odšel z našimi vojskami?

60:11  Daj nam pomoč iz stiske, kajti prazna je človeška pomoč.

60:12  Zaradi Boga bomo delali hrabro, kajti on je ta, ki bo pomendral naše sovražnike.

Chapter 61

61:1  Usliši me, oh Bog, prisluhni moji molitvi.

61:2  Od konca zemlje bom klical k tebi, ko je moje srce preplavljeno. Vôdi me k skali, ki je višja kakor jaz.

61:3  Kajti zame si bil zatočišče in močna trdnjava pred sovražnikom.

61:4  V tvojem šotorskem svetišču bom ostal na veke. Zaupal bom v skrivališče tvojih peruti.

61:5  Sela. Kajti ti, oh Bog, si uslišal moje zaobljube, dal si mi dediščino tistih, ki se bojijo tvojega imena.

61:6  Kralju boš podaljšal življenje in njegova leta kakor mnoge rodove.

61:7  Pred Bogom bo on ostal na veke. Oh, pripravi usmiljenje in resnico, ki ga lahko varuje.

61:8  Tako bom na veke prepeval hvalo tvojemu imenu, da bom lahko dnevno opravljal svoje zaobljube.

Chapter 62

62:1  Resnično, moja duša čaka na Boga, od njega prihaja rešitev moje duše.

62:2  Samo on je moja skala in rešitev moje duše, on je moja obramba, ne bom silno omajan.

62:3  Doklej boste zoper človeka domišljali vragolijo? Vsi izmed vas boste umorjeni, kakor usločen zid boste in kakor majajoča se ograja.

62:4  Samo posvetujejo se, da ga vržejo dol od njegove odličnosti, veselijo se v lažeh, blagoslavljajo s svojimi usti, toda navznoter preklinjajo.

62:5  Sela. Moja duša, čakaj samo na Boga, kajti moje pričakovanje je od njega.

62:6  Samo on je moja skala in rešitev moje duše, on je moja obramba, ne bom omajan.

62:7  V Bogu je rešitev moje duše in moja slava. Skala moje moči in moje zatočišče je v Bogu.

62:8  Ob vseh časih zaupajte vanj, ve ljudstva, svoje srce izlijte pred njim, Bog je za nas zatočišče.

62:9  Sela. § Ljudje nizkega položaja so zagotovo ničevost in ljudje visokega položaja so laž. Položeni na tehtnico so vsi skupaj lažji kakor ničevost.

62:10  Ne zaupaj v zatiranje in ne postani prazen v ropu. Če bogastva narastejo, svojega srca ne naveži nanje.

62:11  Bog je spregovoril enkrat, to sem slišal dvakrat, da oblast pripada Bogu.

62:12  Tudi tebi, oh Gospod, pripada usmiljenje, kajti vsakemu človeku vračaš glede na njegovo delo.

Chapter 63

63:1  Oh Bog, ti si moj Bog, zgodaj te bom iskal. Mojo dušo žeja po tebi, moje meso hrepeni po tebi v suhi in žejni deželi, kjer ni vode,

63:2  da bi videl tvojo oblast in tvojo slavo, tako kot sem te videl v svetišču.

63:3  Ker je tvoja ljubeča skrbnost boljša kot življenje, te bodo moje ustnice hvalile.

63:4  Tako te bom blagoslavljal medtem ko živim, svoje roke bom vzdigoval v tvojem imenu.

63:5  Moja duša bo nasičena kakor z mozgom in tolščo in moja usta te bodo hvalila z radostnimi ustnicami,

63:6  ko se te spominjam na svoji postelji in premišljujem o tebi v nočnih stražah.

63:7  Ker si bil ti moja pomoč, zato se bom veselil v senci tvojih peruti.

63:8  Moja duša trdno sledi tebi, tvoja desnica me podpira.

63:9  Toda tisti, ki iščejo mojo dušo, da bi jo uničili, bodo šli v globočine zemlje.

63:10  Padli bodo pod mečem, delež bodo za lisice.

63:11  Toda kralj se bo veselil v Bogu, vsak, kdor prisega z njim, bo v tem užival, toda usta teh, ki govorijo laži, bodo zamašena.

Chapter 64

64:1  Poslušaj moj glas, oh Bog, v moji molitvi, varuj moje življenje strahu pred sovražnikom.

64:2  Skrij me pred skrivnim načrtom hudobnih, pred vstajo delavcev krivičnosti,

64:3  ki brusijo svoj jezik kakor meč in upogibajo svoje loke, da bi streljali svoje puščice, celó grenke besede,

64:4  da bi lahko na skrivnem streljali na popolnega; nenadoma streljajo nanj in se ne bojijo.

64:5  Med seboj se hrabrijo v zli zadevi, na skrivaj se posvetujejo o nastavljanju zank, pravijo: „Kdo jih bo videl?“

64:6  Preiskujejo krivičnosti, dovršijo marljivo iskanje, notranja misel vsakogar izmed njih in srce, oboje je globoko.

64:7  Toda Bog bo nanje streljal s puščico, nenadoma bodo ranjeni.

64:8  Tako bodo dosegli, da bo njihov lasten jezik padel nanje. Vsi, ki jih vidijo, bodo zbežali stran.

64:9  Vsi ljudje se bodo bali in bodo oznanjali Božje delo, kajti o njegovem dejanju bodo modro preudarili.

64:10  Pravični bodo veseli v Gospodu in bodo zaupali vanj in vsi iskreni v srcu bodo ponosni.

Chapter 65

65:1  Hvala čaka nate, oh Bog, na Sionu in tebi bo opravljena zaobljuba.

65:2  Oh ti, ki slišiš molitev, k tebi bo prišlo vse meso.

65:3  Krivičnosti so prevladale zoper mene, glede naših prestopkov, jih boš ti očistil.

65:4  Blagoslovljen je človek, ki ga ti izbereš in povzročaš, da se približa k tebi, da bi lahko prebival v tvojih dvorih. Nasičeni bomo z dobroto tvoje hiše, celó tvojega svetega templja.

65:5  S strašnimi stvarmi nam boš odgovoril v pravičnosti, oh Bog, rešitev naših duš, ki si zaupanje vseh koncev zemlje in tistih, ki so daleč stran na morju,

65:6  ki s svojo močjo trdno postavljaš gore, opasan si z močjo,

65:7  ki umirjaš šumenje morij, šumenje njih valov in hrup ljudstva.

65:8  Tudi tisti, ki prebivajo v najbolj oddaljenih delih, se bojijo ob tvojih simbolih. Izhajanju jutra in večera povzročaš, da se veselita.

65:9  Obiskuješ zemljo in jo namakaš. Z Božjo reko, ki je polna vode, jo silno bogatiš. Potem ko si zanjo tako poskrbel, jim pripravljaš žito.

65:10  Obilno namakaš njene gorske grebene, poravnavaš njene brazde, z nalivi jo mehčaš, blagoslavljaš njeno brstenje.

65:11  Leto kronaš s svojo dobroto in tvoje steze kapljajo maščobo.

65:12  Kapljajo na pašnike divjine in majhni hribi se veselijo na vsaki strani.

65:13  Pašniki so oblečeni s tropi, tudi doline so pokrite z žitom, vzklikajo od veselja, tudi prepevajo.

Chapter 66

66:1  Naredite radosten glas Bogu, vse ve dežele,

66:2  pojte čast njegovemu imenu, njegovo hvalo naredite veličastno.

66:3  § Recite Bogu: „Kako strašen si v svojih delih! Zaradi veličine tvoje moči se ti bodo podredili tvoji sovražniki.

66:4  Vsa zemlja te bo oboževala in ti prepevala, prepevali bodo k tvojemu imenu.“

66:5  Sela. Pridite in glejte Božja dela, strašen je v svojem delu glede človeških otrok.

66:6  Morje je spremenil v kopno zemljo, skozi rečni tok so šli peš, tam smo se veselili v njem.

66:7  S svojo močjo vlada na veke, njegove oči opazujejo narode; naj se uporni ne povišujejo.

66:8  Sela. Oh, blagoslavljajte našega Boga, ve ljudstva in storite, da se sliši glas njegove hvale,

66:9  ki našo dušo drži pri življenju in ne pusti, da bi bila naša stopala premaknjena.

66:10  Kajti ti, oh Bog, si nas potrdil, preizkusil si nas kakor je preizkušeno srebro.

66:11  Privedel si nas v mrežo, na naša ledja polagaš stisko.

66:12  Ljudem si storil, da jahajo nad našimi glavami. Šli smo skozi ogenj in skozi vodo, toda ti si nas privedel v premožen kraj.

66:13  V tvojo hišo bom šel z žgalnimi daritvami, izpolnil ti bom svoje zaobljube,

66:14  ki so jih izrekle moje ustnice in spregovorila moja usta, ko sem bil v stiski.

66:15  Daroval ti bom žgalne daritve pitancev s kadilom ovnov, daroval ti bom bikce s kozli.

66:16  Sela. Pridite in prisluhnite vsi vi, ki se bojite Boga in oznanil vam bom kaj je storil za mojo dušo.

66:17  K njemu sem klical s svojimi usti in povzdignjen je bil z mojim jezikom.

66:18  Če v svojem srcu upoštevam krivičnost, me Gospod ne bo uslišal,

66:19  toda Bog me je resnično uslišal, prisluhnil je glasu moje molitve.

66:20  Blagoslovljen bodi Bog, ki ni odklonil moje molitve niti svojega usmiljenja od mene.

Chapter 67

67:1  Bog nam bodi usmiljen in nas blagoslovi in pripravi svoj obraz, da sveti na nas.

67:2  Sela. Da se tvoja pot lahko spozna na zemlji, tvoje rešilno zdravje med vsemi narodi.

67:3  Naj te hvali ljudstvo, oh Bog, naj te hvalijo vsa ljudstva.

67:4  Oh, naj bodo narodi veseli in prepevajo zaradi veselja, kajti pravično boš sodil ljudstvo in upravljal narode na zemlji.

67:5  Sela. Naj te hvali ljudstvo, oh Bog, naj te hvalijo vsa ljudstva.

67:6  § Potem bo zemlja obrodila svoj donos in Bog, celó naš lasten Bog, nas bo blagoslovil.

67:7  Bog nas bo blagoslovil in bali se ga bodo vsi konci zemlje.

Chapter 68

68:1  § Naj vstane Bog, naj bodo njegovi sovražniki razkropljeni, naj tudi tisti, ki ga sovražijo, bežijo pred njim.

68:2  Kakor je pregnan dim, tako jih preženi; kakor se vosek stopi pred ognjem, tako naj se zlobni pogubijo pred prisotnostjo Boga.

68:3  § Toda pravični naj bodo veseli, naj se veselijo pred Bogom; da, naj se silno veselijo.

68:4  § Prepevajte Bogu, prepevajte hvalnice njegovemu imenu, povzdigujte njega, ki jaha po nebesih s svojim imenom Jah in se veselite pred njim.

68:5  Oče osirotelim in sodnik vdovam je Bog v svojem svetem prebivališču.

68:6  Bog osamljene postavlja v družine, osvobaja tiste, ki so zvezani z verigami, toda uporni prebivajo v suhi deželi.

68:7  Oh Bog, ko si šel naprej pred svojim ljudstvom, ko si korakal skozi divjino,

68:8  Sela. se je zemlja tresla, tudi nebesni obok je kapljal ob prisotnosti Boga, celó sam Sinaj je bil premaknjen ob prisotnosti Boga, Izraelovega Boga.

68:9  Ti, oh Bog, si poslal obilen dež, s čimer si potrdil svojo dediščino, ko je bila izmučena.

68:10  Tvoja skupnost je prebivala tam, ti, oh Bog, si od svoje dobrote pripravil za uboge.

68:11  § Gospod je dal besedo, velika je bila skupina teh, ki so jo razglašali.

68:12  § Kralji vojska so naglo zbežali, tista pa, ki je ostala doma, je razdelila plen.

68:13  § Čeprav si ležala med lonci, boš vendar kakor peruti golobice, [ki sta] pokriti s srebrom in njena peresa z rumenim zlatom.

68:14  Ko je Vsemogočni v njej razkropil kralje, je bilo belo kakor sneg na Calmónu.

68:15  § Božja gora je kakor bašánska gora, visoka gora kakor bašánska gora.

68:16  Zakaj poskakujete, ve visoke gore? To je gora, na kateri želi prebivati Bog, da, Gospod bo na njej prebival na veke.

68:17  § Božjih bojnih vozov je dvajset tisoč, celó tisoče angelov, Gospod je med njimi kakor na Sinaju, na svetem kraju.

68:18  § Ti si se dvignil na visoko, vodil si ujeto ujetništvo, prejel si darila za ljudi, da, tudi za uporne, da bi med njimi lahko prebival Gospod Bog.

68:19  Blagoslovljen bodi Gospod, ki nas dnevno zalaga s koristmi, celó Bog rešitve naše duše.

68:20  Sela. Kdor je naš Bog, je Bog rešitve duše in Bogu, Gospodu, pripadajo izhodi pred smrtjo.

68:21  Toda Bog bo ranil glavo svojih sovražnikov in lasato tême tistega, ki nenehno hodi v svojih prekrških.

68:22  Gospod je rekel: „Ponovno bom privedel iz Bašána, ponovno bom svoje ljudstvo privedel iz morskih globin,

68:23  da bo tvoje stopalo lahko pomočeno v krvi tvojih sovražnikov in jezik tvojih psov v istem.“

68:24  Videli so tvoje sprevode, oh Bog, celó sprevode mojega Boga, mojega Kralja, v svetišču.

68:25  Pevci so šli spredaj, igralci na glasbila so sledili zadaj, med njimi so bile gospodične, ki so igrale s tamburini.

68:26  Blagoslavljajte Boga v skupnostih, celó Gospoda, iz Izraelovega studenca.

68:27  Tam je majhen Benjamin z njihovim vladarjem, Judovi princi in njihov zbor, Zábulonovi princi in Neftálijevi princi.

68:28  Tvoj Bog je zapovedal tvojo moč. Ojačaj, oh Bog, to kar si izvršil za nas.

68:29  Zaradi tvojega templja pri Jeruzalemu ti bodo kralji prinašali darila.

68:30  Oštej skupino suličarjev, množico bikov s teleti ljudstva, dokler vsakdo sebe ne podredi s koščki srebra. Razkropi ljudstvo, ki se razveseljuje v vojni.

68:31  Princi bodo prišli iz Egipta, Etiopija bo svoje roke kmalu iztegnila k Bogu.

68:32  Prepevajte Bogu, ve, zemeljska kraljestva, oh prepevajte hvalnice Gospodu,

68:33  Sela. njemu, ki jaha po nebes nebesih, ki so bila od davnine, glej, poslal je svoj glas in to mogočen glas.

68:34  Moč pripišite Bogu, njegova odličnost je nad Izraelom in njegova moč je v oblakih.

68:35  Oh Bog, ti si strašen iz svojih svetih prostorov. Izraelov Bog je ta, ki daje svojemu ljudstvu moč in oblast. Blagoslovljen bodi Bog.

Chapter 69

69:1  Reši me, oh Bog, kajti vode vstopajo v mojo dušo.

69:2  Prodiram v globoko blato, kjer ni stojišča. Prihajam v globoke vode, kjer me preplavljajo poplave.

69:3  Naveličan sem svojega joka, moje grlo je suho, moje oči pešajo, ko čakam na svojega Boga.

69:4  Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las moje glave; tisti, ki me hočejo uničiti, so moji krivični sovražniki, mogočni so; potem sem povrnil to, česar nisem vzel.

69:5  Oh Bog, ti poznaš mojo nespametnost in moji grehi niso skriti pred teboj.

69:6  Naj tisti, ki čakajo nate, oh Gospod Bog nad bojevniki, ne bodo osramočeni zaradi mene. Naj tisti, ki te iščejo, ne bodo zbegani zaradi mene, oh Izraelov Bog.

69:7  Ker zaradi tebe prenašam grajo, je moj obraz pokrila sramota.

69:8  Postal sem tujec svojim bratom in neznanec otrokom svoje matere.

69:9  Kajti gorečnost za tvojo hišo me je použila in graje teh, ki so te grajali, so padle name.

69:10  Ko sem jokal in svojo dušo karal s postom, je bilo to za mojo grajo.

69:11  Tudi vrečevino sem si naredil za svojo obleko in postal sem jim v pregovor.

69:12  Tisti, ki sedijo v velikih vratih, govorijo zoper mene in bil sem pesem pijancem.

69:13  Toda kar se mene tiče, je moja molitev k tebi, oh Gospod, ob sprejemljivem času. Oh Bog, v množici svojih usmiljenj me usliši, v resnici tvoje rešitve duše.

69:14  Osvobodi me iz blata in ne pusti me utoniti. Naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in ven iz velikih vodá.

69:15  Naj me ne preplavi voda niti naj me ne požre globina in jama naj ne zapre svojih ust nad menoj.

69:16  Usliši me, oh Gospod, kajti tvoja ljubeča skrbnost je dobra. Obrni se k meni glede na množino svojih nežnih usmiljenj.

69:17  Svojega obraza ne skrij pred svojim služabnikom, kajti v stiski sem. Naglo me usliši.

69:18  Približaj se moji duši in odkupi jo, osvobodi me zaradi mojih sovražnikov.

69:19  Spoznal si mojo grajo in mojo sramoto ter mojo nečast, moji nasprotniki so vsi pred teboj.

69:20  Graja je zlomila moje srce in poln sem potrtosti; pričakoval pa sem kakega, da se usmili, toda ni bilo nobenega; in tolažnikov, toda nisem našel nobenega.

69:21  Za jed so mi dali tudi žolč in v moji žeji so mi dali piti kis.

69:22  Njihova miza naj postane pred njimi zanka in to, kar naj bi bilo za njihovo blaginjo, naj postane past.

69:23  Naj njihove oči otemnijo, da ne vidijo in njihovim ledjem stôri, da se nenehno tresejo.

69:24  Nanje izlij svoje ogorčenje in naj jih zgrabi tvoja srdita jeza.

69:25  Naj bo njihovo prebivališče zapuščeno in naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih.

69:26  Kajti preganjajo tistega, katerega si ti udaril in govorijo v žalost tistih, katere si ranil.

69:27  Njihovi krivičnosti dodaj krivičnost in naj ne pridejo v tvojo pravičnost.

69:28  Naj bodo izbrisani iz knjige življenja in ne bodo zapisani s pravičnimi.

69:29  Toda jaz sem ubog in žalosten. Naj me tvoja rešitev duše, oh Bog, postavi visoko gor.

69:30  S pesmijo bom hvalil Božje ime in ga poveličeval z zahvaljevanjem.

69:31  To bo tudi bolj ugajalo Gospodu kakor vol ali bikec, ki ima roge in kopita.

69:32  Ponižni bo to videl in bil vesel in vaše srce, ki išče Boga, bo živelo.

69:33  Kajti Gospod posluša uboge in ne prezira svojih jetnikov.

69:34  Naj ga hvalita nebo in zemlja, morja in vsaka stvar, ki se giblje v njih.

69:35  Kajti Bog bo rešil Sion in pozidal Judova mesta, da bodo lahko tam prebivali in to imeli v posesti.

69:36  Tudi seme njegovih služabnikov bo to podedovalo in tisti, ki ljubijo njegovo ime, bodo prebivali v njih.

Chapter 70

70:1  Podvizaj se, oh Bog, da me osvobodiš; podvizaj se, da mi pomagaš, oh Gospod.

70:2  Naj bodo osramočeni in zbegani [tisti], ki strežejo po moji duši; naj bodo obrnjeni nazaj in postavljeni v zmedenost, ki želijo mojo bolečino.

70:3  Naj bodo za nagrado svojega sramotenja obrnjeni nazaj, ki pravijo: „Aha, aha.“

70:4  Naj se vsi tisti, ki te iščejo, veselijo in bodo veseli v tebi; naj tisti, ki ljubijo tvojo rešitev duše, nenehno govorijo: „Naj bo Bog poveličan.“

70:5  Toda jaz sem ubog in pomoči potreben; podvizaj se k meni, oh Bog. Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj; oh Gospod, ne mudi se.

Chapter 71

71:1  Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje; naj ne bom nikoli postavljen v zadrego.

71:2  Osvobodi me v svoji pravičnosti in mi povzroči, da pobegnem, nagni k meni svoje uho in me reši.

71:3  Bodi moje močno prebivališče, kamor se bom lahko nenehno zatekal. Dal si zapoved, da me reši, kajti ti si moja skala in moja trdnjava.

71:4  Osvobodi me, oh moj Bog, iz roke zlobnega, iz roke nepravičnega in krutega človeka.

71:5  Kajti ti si moje upanje, oh Gospod Bog, ti si moje trdno upanje od moje mladosti.

71:6  S teboj sem bil podpiran od maternice. Ti si tisti, ki me je vzel iz notranjosti moje matere, o tebi bo nenehno moja hvala.

71:7  Mnogim sem kakor čudež, toda ti si moje močno zatočišče.

71:8  Naj bodo moja usta napolnjena s tvojo hvalo in s tvojo častjo ves dan.

71:9  Ne zavrzi me v času visoke starosti, ne zapusti me, ko oslabi moja moč.

71:10  Kajti moji sovražniki govorijo zoper mene in tisti, ki prežijo v zasedi, se skupaj posvetujejo,

71:11  rekoč: „Bog ga je zapustil, preganjajte in zgrabite ga, kajti nikogar ni, da ga osvobodi.“

71:12  Oh Bog, ne bodi daleč od mene, oh moj Bog, podvizaj se zaradi moje pomoči.

71:13  Naj bodo zbegani in uničeni tisti, ki so nasprotniki moji duši; naj bodo pokriti z grajo in nečastjo tisti, ki iščejo mojo bolečino.

71:14  Toda jaz bom nenehno upal in še bolj in bolj te bom hvalil.

71:15  Moja usta bodo naznanjala tvojo pravičnost in tvojo rešitev duše ves dan, kajti ne poznam njihovih števil.

71:16  Šel bom v moči Gospoda Boga, omenjal bom tvojo pravičnost, celó samo tvojo.

71:17  Oh Bog, učil si me od moje mladosti in doslej sem oznanjal tvoja čudovita dela.

71:18  Tudi sedaj, ko sem star in sivolas, oh Bog, me ne zapusti, dokler ne pokažem tvoje moči temu rodu in tvojo oblast vsakemu, ki bo prišel.

71:19  Tudi tvoja pravičnost, oh Bog, je zelo visoka, ki si storil velike stvari; oh Bog, kdo ti je podoben!

71:20  Ti, ki si mi pokazal velike in boleče stiske, me boš ponovno oživel in ponovno privedel gor iz globin zemlje.

71:21  Povečal boš mojo veličino in me tolažil na vsaki strani.

71:22  Prav tako te bom hvalil s plunko, celó tvojo resnico, oh moj Bog. Tebi bom prepeval s harfo, oh ti, Sveti Izraelov.

71:23  Moje ustnice se bodo silno veselile, kadar ti prepevam in moja duša, ki si jo odkupil.

71:24  Tudi moj jezik bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti, kajti zbegani so, ker so privedeni v sramoto [tisti], ki iščejo mojo bolečino.

Chapter 72

72:1  Daj kralju svoje sodbe, oh Bog in svojo pravičnost kraljevemu sinu.

72:2  Tvoje ljudstvo bo sodil s pravičnostjo in tvoje uboge s sodbo.

72:3  Gore bodo ljudstvu privedle mir in majhne gore po pravičnosti.

72:4  Sodil bo uboge izmed ljudstva, rešil bo otroke pomoči potrebnih, zatiralca pa bo razbil na koščke.

72:5  Bali se te bodo dokler ostajata sonce in luna, skozi vse rodove.

72:6  Prišel bo dol kakor dež na pokošeno travo, kakor nalivi, ki namakajo zemljo.

72:7  V njegovih dneh bo pravični cvetel in obilje miru tako dolgo kot ostaja luna.

72:8  Imel bo tudi gospostvo od morja do morja in od reke do koncev zemlje.

72:9  Tisti, ki prebivajo v divjini, se bodo poklonili pred njim, njegovi sovražniki pa bodo lizali prah.

72:10  Kralji iz Taršíša in z otokov bodo prinašali darila, kralji iz Sabe in Sebe bodo ponujali darove.

72:11  Da, vsi kralji bodo padli dol pred njim, služili mu bodo vsi narodi.

72:12  Kajti osvobodil bo pomoči potrebnega, ko vpije; tudi ubogega in tistega, ki nima pomočnika.

72:13  Prizanesel bo ubogemu in pomoči potrebnemu in rešil duše pomoči potrebnih.

72:14  Njihove duše bo odkupil pred prevaro in nasiljem in njihova kri bo dragocena v njegovem pogledu.

72:15  Živel bo in njemu bo dano od zlata iz Sabe, zanj bo narejena tudi nenehna molitev; in dnevno bo hvaljen.

72:16  § Prgišče žita bo na zemlji do vrhov gorá. Njen sad se bo tresel kakor Libanon in tisti iz mesta bodo cveteli kakor zemeljska trava.

72:17  Njegovo ime bo ostalo na veke, njegovo ime se bo razširjalo dokler [bo] sonce in ljudje bodo blagoslovljeni v njem; vsi narodi ga bodo imenovali blagoslovljen.

72:18  Blagoslovljen bodi Gospod Bog, Izraelov Bog, ki edini dela čudovite stvari.

72:19  Blagoslovljeno bodi njegovo veličastno ime na veke in vsa zemlja naj bo napolnjena z njegovo slavo. Amen in Amen.

72:20  Molitve Davida, Jesejevega sina, so končane.

Chapter 73

73:1  Resnično, Bog je dober do Izraela, celó tistim, ki so čistega srca.

73:2  Toda kar se mene tiče, so moja stopala skoraj odšla, moji koraki so malodane spodrsnili.

73:3  Kajti bil sem nevoščljiv nad nespametnimi, ko sem videl uspevanje zlobnih.

73:4  Kajti v njihovi smrti ni vezi, vendar je njihova moč trdna.

73:5  Niso v stiski kakor drugi ljudje niti niso trpinčeni kakor drugi ljudje.

73:6  Zato jih ošabnost obdaja naokoli kakor veriga, nasilje jih pokriva kakor obleko.

73:7  Njihove oči izstopajo z mastnostjo, imajo več kot si lahko želi srce.

73:8  Izprijeni so in glede zatiranja govorijo zlobno, govorijo vzvišeno.

73:9  § Svoja usta postavljajo zoper nebesa in njihov jezik hodi po zemlji.

73:10  Zato se njegovo ljudstvo vrača sèm in iztisnjene so jim polne čaše vode.

73:11  Pravijo: „Kako Bog ve? In ali je znanje v Najvišjem?“

73:12  Glej, to so brezbožni, ki uspevajo v svetu, povečujejo se v bogastvih.

73:13  Resnično sem zaman očistil svoje srce in svoje roke umil v nedolžnosti.

73:14  Kajti ves dan sem bil trpinčen in kaznovan vsako jutro.

73:15  Če rečem: „Govoril bom na ta način,“ glej, bi se razjezil zoper rod tvojih otrok.

73:16  Ko sem premišljeval, da to spoznam, je bilo zame preveč boleče,

73:17  dokler nisem odšel v Božje svetišče, potem sem razumel njihov konec.

73:18  Zagotovo si jih postavil na spolzke kraje, podiraš jih v uničenje.

73:19  Kako so v hipu privedeni v opustošenje! Popolnoma so použiti s strahotami.

73:20  Kakor sanje, ko se nekdo zbudi; tako boš, oh Gospod, ko se zbudiš, preziral njihovo podobo.

73:21  Tako je bilo moje srce užaloščeno in v svoji notranjosti sem bil zboden.

73:22  Tako nespameten sem bil in neveden; pred teboj sem bil kakor žival.

73:23  Kljub temu sem nenehno s teboj. Prijel si me za mojo desnico.

73:24  Usmerjal me boš s svojim nasvetom in potem me sprejmi v slavo.

73:25  Koga imam v nebesih razen tebe? In nikogar ni na zemlji, ki si ga želim poleg tebe.

73:26  Moje meso in moje srce odpovedujeta, toda Bog je moč mojega srca in moj delež na veke.

73:27  Kajti glej, tisti, ki so daleč od tebe, se bodo pogubili. Uničil si vse tiste, ki z vlačuganjem gredo od tebe.

73:28  Toda zame je dobro, da se približam Bogu, svoje trdno upanje sem položil v Gospoda Boga, da bom lahko oznanjal vsa tvoja dela.

Chapter 74

74:1  Oh Bog, zakaj nas zavračaš za vedno? Zakaj se tvoja jeza kadi proti ovcam tvoje paše?

74:2  Spomni se svoje skupnosti, katero si odkupil od davnine, palico svoje dediščine, katero si odkupil, to goro Sion, kjer prebivaš.

74:3  Dvigni svoja stopala k neprestanim opustošenjem, celó vsemu kar je sovražnik zlobnega storil v svetišču.

74:4  Tvoji sovražniki rjovijo v sredi tvojih skupnosti, svoje zastave so postavili za znamenja.

74:5  § Človek je bil slaven, v kolikor je nad debela drevesa dvignil sekire.

74:6  Toda sedaj so s sekirami in kladivi takoj zlomili rezljano delo le-tega.

74:7  Ogenj so vrgli v tvoje svetišče, s podrtjem do tal so omadeževali bivališče tvojega imena.

74:8  V svojih srcih so rekli: „Skupaj jih uničimo.“ V deželi so požgali vse Božje sinagoge.

74:9  Ne vidimo naših znamenj, nobenega preroka ni več, niti tukaj med nami ni nobenega, ki ve doklej.

74:10  Oh Bog, doklej bo nasprotnik grajal? Mar bo sovražnik na veke preklinjal tvoje ime?

74:11  Zakaj umikaš svojo roko, celó svojo desnico? Iztrgaj jo iz svojega naročja.

74:12  Kajti Bog je moj Kralj od davnine, ki dela rešitev duš v sredi zemlje.

74:13  S svojo močjo si razdelil morje, razbijaš glave zmajem v vodah.

74:14  Razbijaš glave leviatána na koščke in ga daješ, da postane hrana ljudstvu, ki prebiva v divjini.

74:15  § Združil si studenec in morje, osušuješ mogočne reke.

74:16  § Dan je tvoj, tudi noč je tvoja, pripravil si svetlobo in sonce.

74:17  Določil si vse meje zemlje, naredil si poletje in zimo.

74:18  Spomni se, da je sovražnik grajal, oh Gospod in da je nespametno ljudstvo izrekalo bogokletje proti tvojemu imenu.

74:19  Oh, ne izročaj duše svoje grlice množici zlobnih, ne pozabi skupnosti svojih ubogih na veke.

74:20  § Ozri se k zavezi, kajti temni kraji zemlje so polni prebivališč krutosti.

74:21  Oh, naj se zatirani ne vrne osramočen, naj ubog in pomoči potreben hvalita tvoje ime.

74:22  Vstani, oh Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo, spomni se kako te nespameten človek dnevno graja.

74:23  Ne pozabi glasu svojih sovražnikov; hrup teh, ki vstajajo zoper tebe, se nenehno povečuje.

Chapter 75

75:1  Tebi, oh Bog, dajemo zahvaljevanje, tebi dajemo zahvaljevanje, kajti tvoja čudovita dela oznanjajo, da je tvoje ime blizu.

75:2  Ko bom sprejel skupnost, bom sodil iskreno.

75:3  Zemlja in vsi njeni prebivalci se raztapljajo, jaz prenašam njene stebre.

75:4  Sela. Bedakom sem rekel: „Ne ravnajte nespametno“ in zlobnim: „Ne dvigajte roga.

75:5  Svojega roga ne dvigajte visoko gor, ne govorite s trdim vratom.“

75:6  Kajti povišanje ne prihaja niti od vzhoda niti od zahoda niti od juga.

75:7  Toda Bog je sodnik, odstavlja enega in postavlja drugega.

75:8  Kajti v Gospodovi roki je čaša in vino je rdeče, polno mešanice; in izliva iz istega, toda te droži bodo vsi zlobneži zemlje izželi in jih popili.

75:9  Toda jaz bom razglašal na veke, prepeval bom hvalnice Jakobovemu Bogu.

75:10  Tudi vse rogove zlobnih bom odrezal; toda rogovi pravičnih bodo povišani.

Chapter 76

76:1  V Judu je Bog poznan, njegovo ime v Izraelu je veliko.

76:2  Tudi v Salemu je njegovo šotorsko svetišče in njegovo bivališče na Sionu.

76:3  Tam je prelomil puščice loka, ščit, meč in bitko.

76:4  Sela. Ti si veličastnejši in odličnejši kakor gore plena.

76:5  Arogantni so oplenjeni, spali so svoje spanje. Nihče izmed mogočnih mož ni našel svojih rok.

76:6  Ob tvojem oštevanju, Bog Jakobov, sta tako bojni voz, kakor konj vržena v smrtno spanje.

76:7  Ti, celó ti si, da se te bojimo in kdo lahko stoji v tvojem pogledu, kadar si jezen?

76:8  Povzročil si, da se z neba sliši sodba, zemlja se je zbala in postala tiha,

76:9  ko je k sodbi vstal Bog, da reši vse krotke na zemlji.

76:10  Sela. Zagotovo te bo hvalil človeški bes, ostanek besa boš ti obrzdal.

76:11  Zaobljubi se in plačaj Gospodu, svojemu Bogu. Naj vsi tisti, ki so okoli njega, prinesejo darila tistemu, katerega bi se morali bati.

76:12  Odrezal bo duha princev, strašen je do zemeljskih kraljev.

Chapter 77

77:1  S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil.

77:2  § Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda, moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala, moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena.

77:3  Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen, pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan.

77:4  Sela. Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.

77:5  Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov.

77:6  Spominjam se svoje pesmi ponoči, posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo.

77:7  ‚Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen?

77:8  Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj?

77:9  Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‘

77:10  Sela. Rekel sem: „To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.“

77:11  Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine.

77:12  Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih.

77:13  Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog?

77:14  Ti si Bog, ki dela čudeže, med ljudstvom si oznanil svojo moč.

77:15  S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove.

77:16  Sela. Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene, tudi globine so bile vznemirjene.

77:17  Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč.

77:18  Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski krog, zemlja je trepetala in se tresla.

77:19  Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane.

77:20  Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko.

Chapter 78

78:1  Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.

78:2  Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,

78:3  katere smo slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.

78:4  Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroci, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.

78:5  Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,

78:6  da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,

78:7  da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi

78:8  in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.

78:9  Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.

78:10  Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi

78:11  in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.

78:12  Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.

78:13  Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.

78:14  Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.

78:15  Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.

78:16  Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.

78:17  V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.

78:18  V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.

78:19  Da, govorili so zoper Boga, rekli so: „Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?“

78:20  Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?

78:21  Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,

78:22  ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,

78:23  čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes

78:24  in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.

78:25  Človek je jedel hrano angelov, poslal jim je mesa do sitosti.

78:26  Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.

78:27  Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek

78:28  in dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.

78:29  Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo,

78:30  niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar, ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,

78:31  § je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.

78:32  Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.

78:33  Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.

78:34  Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.

78:35  Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.

78:36  Kljub temu so se mu prilizovati s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.

78:37  Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.

78:38  Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.

78:39  Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.

78:40  Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!

78:41  § Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.

78:42  Niso se spomnili njegove roke, niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.

78:43  Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana

78:44  in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.

78:45  Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.

78:46  Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.

78:47  Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.

78:48  Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.

78:49  § S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.

78:50  Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni

78:51  in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorskih svetiščih.

78:52  Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.

78:53  Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.

78:54  Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.

78:55  Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.

78:56  Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,

78:57  temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto, kakor njihovi očetje, obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.

78:58  Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.

78:59  Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,

78:60  tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, katerega je postavil med ljudmi

78:61  in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.

78:62  Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil v zvezi s svojo dediščino.

78:63  Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.

78:64  Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.

78:65  Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.

78:66  Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele, postavil jih je v neprestano grajo.

78:67  Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,

78:68  temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.

78:69  Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, katero je utrdil na veke.

78:70  Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.

78:71  § Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.

78:72  Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.

Chapter 79

79:1  Oh Bog, pogani prihajajo v tvojo dediščino, omadeževali so tvoj sveti tempelj, Jeruzalem so razbili na kupe.

79:2  Trupla tvojih služabnikov so izročili, da so hrana perjadi neba, meso tvojih svetih za zemeljske živali.

79:3  Njihovo kri so kakor vodo prelivali naokoli Jeruzalema, in nikogar ni bilo, da jih pokoplje.

79:4  Postali smo graja našim sosedom, norčevanje in posmeh tem, ki so okoli nas.

79:5  Doklej, Gospod? Hočeš biti jezen na veke? Ali bo tvoja ljubosumnost gorela kakor ogenj?

79:6  Svoj bes izlij nad pogane, ki te ne spoznavajo in nad kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena.

79:7  Kajti požrli so Jakoba in opustošili njegovo prebivališče.

79:8  Oh, ne spominjaj se zoper nas prejšnjih krivičnosti, naj nas tvoja nežna usmiljenja naglo vodijo, kajti mi smo zelo ponižani.

79:9  Pomagaj nam, oh Bog rešitve naše duše, zaradi slave svojega imena in osvobodi nas in naše grehe očisti proč zaradi svojega imena.

79:10  Zakaj bi pogani rekli: „Kje je njihov Bog?“ Naj bo z maščevanjem krvi tvojih služabnikov, ki je prelita, on spoznan med pogani v našem pogledu.

79:11  Naj pride predte jetnikovo vzdihovanje; glede na veličino svoje moči ohrani tiste, ki so določeni, da umrejo

79:12  in povrni našim sosedom njihovo grajo sedemkratno v njihovo naročje, s katero so te grajali, oh Gospod.

79:13  Tako ti bomo mi, tvoje ljudstvo in ovce tvojega pašnika, dajali zahvalo na veke. Tvojo hvalo bomo naznanjali vsem rodovom.

Chapter 80

80:1  Pazljivo prisluhni, Pastir Izraela, ti, ki vodiš Jožefa kakor trop, ti, ki prebivaš med keruboma, zasij.

80:2  Pred Efrájimom, Benjaminom in Manásejem razvnemi svojo moč ter pridi in nas reši.

80:3  Ponovno nas spreobrni, oh Bog in svojemu obrazu povzroči, da zasije in mi bomo rešeni.

80:4  Oh Gospod, Bog nad bojevniki, doklej boš jezen proti molitvi tvojega ljudstva?

80:5  Hraniš jih s kruhom solza in jim daješ, da v veliki meri pijejo solze.

80:6  Delaš nas prepir našim sosedom in naši sovražniki se smejijo med seboj.

80:7  Ponovno nas spreobrni, oh Bog nad bojevniki in svojemu obrazu povzroči, da zasije in mi bomo rešeni.

80:8  Iz Egipta si privedel trto, spodil si pogane in jo zasadil.

80:9  Pred njo si pripravil prostor in ji povzročil, da je napravila globoko korenino in napolnila zemljo.

80:10  Hribi so bili pokriti z njeno senco in njene veje so bile podobne čednim cedram.

80:11  Njene veje je poslala v morje in njene mladike v reko.

80:12  Zakaj si ti potem podrl njene ograje, tako da jo smukajo vsi, ki gredo mimo po poti?

80:13  Merjasec iz gozda jo pustoši in poljska žival jo požira.

80:14  Vrni se, rotimo te, oh Bog nad bojevniki, poglej dol z neba in glej in obišči to trto

80:15  in vinograd, ki ga je zasadila tvoja desnica in mladiko, ki si jo zaradi sebe naredil močno.

80:16  Požgana je z ognjem, posekana je. Oni se pogubljajo ob graji tvojega obličja.

80:17  Naj bo tvoja roka nad človekom tvoje desnice, nad sinom človekovim, katerega si storil močnega zase.

80:18  Tako od tebe ne bomo odšli nazaj, oživi nas in mi bomo klicali tvoje ime.

80:19  Ponovno nas spreobrni, oh Gospod Bog nad bojevniki, svojemu obrazu povzroči, da zasije in mi bomo rešeni.

Chapter 81

81:1  Glasno prepevajte Bogu, naši môči, naredite radosten glas Jakobovemu Bogu.

81:2  Vzemite psalm in prinesite sèm tamburin, prijetno harfo s plunko.

81:3  Trobite na šofar ob mlaju, ob določenem času na naš slovesen prazničen dan.

81:4  Kajti to je bil zakon za Izraela in postava Jakobovega Boga.

81:5  To je odredil v Jožefu za pričevanje, ko je šel ven skozi egiptovsko deželo, kjer sem slišal jezik, ki ga nisem razumel:

81:6  „Njegovo ramo sem odstranil od bremena, njegove roke so bile osvobojene pred lonci.

81:7  Ti si klical in jaz sem te osvobodil, odgovoril sem ti na skrivnem kraju groma, se ti potrdil pri vodah Meríbe.

81:8  Sela. Poslušaj, oh moje ljudstvo, pričeval ti bom, oh Izrael, če bi mi hotel prisluhniti.

81:9  V tebi naj ne bo tujega boga, niti ne boš oboževal nobenega tujega boga.

81:10  Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te je privedel iz egiptovske dežele; široko odpri svoja usta in napolnil jih bom.

81:11  Toda moje ljudstvo noče prisluhniti mojemu glasu in Izrael noče od mene.

81:12  Tako sem jih izročil njihovim lastnim srčnim željam in živeli so po svojih lastnih nasvetih.

81:13  Oh, da bi mi moje ljudstvo prisluhnilo in bi Izrael hodil po mojih poteh!

81:14  Kmalu bi podjarmil njihove sovražnike in svojo roko obrnil zoper njihove nasprotnike.

81:15  Gospodovi sovražniki bi se morali podvreči pod njega, pa bi se njihov čas ohranil na veke.

81:16  Hranil bi jih tudi z najodličnejšo pšenico in z medom iz skale bi te nasitil.“

Chapter 82

82:1  Bog stoji v skupnosti mogočnih, sodi med bogovi.

82:2  „Doklej boste nepravično sodili in sprejemali zunanjost zlobnih?

82:3  Sela. Branite revne in osirotele, ravnajte pravično prizadetim in pomoči potrebnim.

82:4  Osvobodite uboge in pomoči potrebne, odstranite jih iz roke zlobnih.“

82:5  Ne vedo niti ne bodo razumeli, hodijo v temi, vsi temelji sveta so izven naravnega reda.

82:6  Rekel sem: „Vi ste bogovi in vsi izmed vas ste otroci Najvišjega.

82:7  Vendar boste umrli kakor ljudje in padli kakor kdo izmed princev.“

82:8  Vstani, oh Bog, sodi zemljo, kajti ti boš podedoval vse narode.

Chapter 83

83:1  Ne bodi tiho, oh Bog, ne molči in ne bodi molčeč, oh Bog.

83:2  Kajti glej, tvoji sovražniki pripravljajo upor in tisti, ki te sovražijo, so povzdignili glavo.

83:3  Zoper tvoje ljudstvo so sprejeli prebrisan nasvet in se posvetovali zoper tvoje skrite.

83:4  Rekli so: „Pridimo in odrežimo jih od tega, da so narod, da Izraelovo ime ne bo več v spominu.“

83:5  Kajti skupaj so se soglasno posvetovali, združeni so zoper tebe:

83:6  Edómova šotorska svetišča in Izmaelci; Moábovci in Hagárovci;

83:7  Gebál, Amón in Amálek; Filistejci s prebivalci Tira;

83:8  pridružen jim je tudi Asúr; pomagali so Lotovim sinovom.

83:9  Sela. Stôri jim kakor Midjáncem, kakor Siseráju, kakor Jabínu pri potoku Kišón,

83:10  ki so bili pokončani pri En Doru, postali so kakor gnoj za zemljo.

83:11  Naredite njihove plemiče kakor Oréba in kakor Zeéba, da, vse njihove prince kot Zebaha in kot Calmunája,

83:12  ki so rekli: „Vzemimo si Božje hiše v posest.“

83:13  Oh moj Bog, naredi jih kot pleve, kakor strnišče pred vetrom.

83:14  Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen zažiga gore,

83:15  tako jih preganjaj s svojim neurjem in s svojim viharjem jih naredi prestrašene.

83:16  Njihove obraze napolni s sramoto, da bodo lahko iskali tvoje ime, oh Gospod.

83:17  Naj bodo zasramovani in zbegani na veke; da, naj bodo osramočeni in [naj] se pogubijo,

83:18  § da bodo ljudje lahko vedeli, da si ti, čigar ime samó je Jahve, najvišji nad vso zemljo.

Chapter 84

84:1  Kako ljubka so tvoja šotorska svetišča, oh Gospod nad bojevniki!

84:2  Moja duša hrepeni, da, celó slabi zaradi Gospodovih dvorov, moje srce in moje meso vpijeta za živim Bogom.

84:3  Da, vrabec najde dom in lastovka gnezdo zase, kjer lahko položi svoje mladiče, celó tvoje oltarje, oh Gospod nad bojevniki, moj Kralj in moj Bog.

84:4  Blagoslovljeni so tisti, ki prebivajo v tvoji hiši, oni te bodo nenehno slavili.

84:5  Sela. Blagoslovljen je človek, čigar moč je v tebi, v čigar srcu so njihove poti.

84:6  Kateri hodijo skozi dolino Baka jo oblikujejo [v] studenec, tudi dež napolnjuje tolmune.

84:7  Hodijo iz moči v moč, vsak izmed njih se na Sionu prikaže pred Bogom.

84:8  Oh Gospod Bog nad bojevniki, usliši mojo molitev, pazljivo prisluhni, oh Bog Jakobov.

84:9  Sela. Glej, oh Bog, naš ščit in poglej na obraz svojega maziljenca.

84:10  Kajti en dan v tvojih dvorih je boljši kakor tisoč. Raje bi bil vratar v hiši svojega Boga, kakor da bi prebival v šotorih zlobnosti.

84:11  Kajti Gospod Bog je sonce in ščit, Gospod bo dal milost in slavo, nobene dobre stvari ne bo zadržal pred tistimi, ki hodijo iskreno.

84:12  Oh Gospod nad bojevniki, blagoslovljen je mož, ki zaupa vate.

Chapter 85

85:1  Gospod, naklonjen si bil svoji deželi, nazaj si privedel Jakobovo ujetništvo.

85:2  Odpustil si krivičnost svojega ljudstva, pokril si vse njihove grehe.

85:3  Sela. Odstranil si ves svoj bes, sebe si odvrnil od okrutnosti svoje jeze.

85:4  Spreobrni nas, oh Bog rešitve naše duše in svoji jezi do nas povzroči, da preneha.

85:5  Hočeš biti večno jezen na nas? Hočeš svojo jezo raztegniti na vse rodove?

85:6  Ali nas ne boš ponovno oživil, da se tvoje ljudstvo lahko veseli v tebi?

85:7  Pokaži nam svoje usmiljenje, oh Gospod in zagotovi nam svojo rešitev duše.

85:8  Slišal bom kaj bo Bog, Gospod, govoril, kajti svojemu ljudstvu in svojim svetim bo govoril mir, toda oni naj se ne obrnejo ponovno k neumnosti.

85:9  Zagotovo je njegova rešitev duš blizu tistim, ki se ga bojijo, da bo v naši deželi lahko prebivala slava.

85:10  Usmiljenje in resnica sta se skupaj srečala, pravičnost in mir sta poljubila drug drugega.

85:11  Resnica bo izvirala iz zemlje in pravičnost bo gledala dol z neba.

85:12  Da, Gospod bo dal to, kar je dobro in naša dežela bo obrodila svoj donos.

85:13  Pravičnost bo hodila pred njim in postavila nas bo na pot njegovih korakov.

Chapter 86

86:1  Nagni svoje uho, oh Gospod, prisluhni mi, ker sem ubog in pomoči potreben.

86:2  Ohrani mojo dušo, ker sem svet, oh ti moj Bog, reši svojega služabnika, ki zaupa vate.

86:3  Bodi mi usmiljen, oh Gospod, kajti vsak dan kličem k tebi.

86:4  Razveseli dušo svojega služabnika, kajti k tebi, oh Gospod, dvigujem svojo dušo.

86:5  Kajti ti, Gospod, si dober in pripravljen odpustiti in obilen v usmiljenju k vsem tem, ki kličejo k tebi.

86:6  Pazljivo prisluhni, oh Gospod, moji molitvi in pazi na glas mojih ponižnih prošenj.

86:7  Na dan svoje stiske bom klical k tebi, kajti ti mi boš odgovoril.

86:8  Med bogovi ni nikogar podobnega tebi, oh Gospod; niti ni nobenih del podobnih tvojim delom.

86:9  Vsi narodi, katere si naredil, bodo prišli in oboževali pred teboj, oh Gospod in proslavili bodo tvoje ime.

86:10  Kajti ti si velik in delaš čudovite stvari, samo ti si Bog.

86:11  Úči me svojo pot, oh Gospod, hodil bom v tvoji resnici, zedini moje srce, da se bo balo tvojega imena.

86:12  Hvalil te bom, oh Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcem in tvoje ime bom proslavljal na vékomaj.

86:13  § Kajti veliko je tvoje usmiljenje do mene in mojo dušo si osvobodil pred najglobljim peklom.

86:14  § Oh Bog, ponosni so vstali zoper mene in zbori nasilnih ljudi so stregli po moji duši, niso pa tebe postavili pred sebe.

86:15  Toda ti, oh Gospod, si Bog poln sočutja in milostljiv, potrpežljiv in obilen v milosti in resnici.

86:16  Oh, obrni se k meni in se me usmili, daj svojo moč svojemu služabniku in reši sina svoje pomočnice.

86:17  Pokaži mi znamenje v dobro, da bodo tisti, ki me sovražijo, lahko to videli in bili osramočeni, ker si mi ti, Gospod, pomagal in me tolažil.

Chapter 87

87:1  Njegov temelj je na svetih gorah.

87:2  Gospod bolj ljubi Sionska velika vrata kakor vsa Jakobova prebivališča.

87:3  Veličastne stvari se govorijo o tebi, oh Božje mesto.

87:4  Sela. Tistim, ki me poznajo, bom omenjal Rahab in Babilon; glej Filisteja in Tir z Etiopijo; ta človek je bil rojen tam.

87:5  In o Sionu bo rečeno: „Ta in ta človek je bil rojen v njem in sam najvišji ga bo utrdil.“

87:6  Ko vpisuje ljudstvo bo Gospod štel, da je bil ta človek rojen tam.

87:7  Sela. § Prav tako bodo tam tako pevci kakor igralci na glasbila, vsi moji izviri so v tebi.

Chapter 88

88:1  Oh Gospod Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč.

88:2  Naj moja molitev pride predte, svoje uho nagni k mojemu klicu,

88:3  kajti moja duša je polna stisk in moje življenje se bliža grobu.

88:4  Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo. Sem kakor človek, ki nima moči.

88:5  Svoboden med mrtvimi, kakor umorjeni, ki ležijo v grobu, katerih se ne spominjaš več in iztrebljeni so iz tvoje roke.

88:6  Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine.

88:7  Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi.

88:8  Sela. Mojega znanca si postavil daleč od mene, njim si me naredil [za] ogabnost, zaprt sem in ne morem priti ven.

88:9  Moje oko žaluje zaradi stiske, Gospod, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi.

88:10  Hočeš mrtvim pokazati čudeže? Mar bodo mrtvi vstali in te hvalili?

88:11  Sela. Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu?

88:12  Bodo tvoji čudeži spoznani v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti?

88:13  Toda jaz sem klical k tebi, oh Gospod in zjutraj te bo moja molitev prestregla.

88:14  Gospod, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj?

88:15  Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti, medtem ko trpim tvoje strahote, sem raztresen.

88:16  Tvoj kruti bes gre prek mene, tvoje strahote so me uničile.

88:17  Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda, skupaj so me obkrožali.

88:18  Ljubega in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.

Chapter 89

89:1  O Gospodovih milostih bom prepeval na veke, s svojimi usti bom vsem rodovom razglašal tvojo zvestobo.

89:2  Kajti rekel sem: „Usmiljenje bo zgrajeno na veke, svojo zvestobo boš utrdil v samih nebesih.“

89:3  S svojimi izbranimi sem sklenil zavezo, prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:

89:4  „Tvoje seme bom utrdil na veke in tvoj prestol zgradil za vse rodove.“

89:5  Sela. Nebesa bodo hvalila tvoje čudeže, oh Gospod, tudi tvojo zvestobo v skupnosti svetih.

89:6  Kajti kdo na nebu bi bil lahko primerjan z Gospodom? Kdo izmed sinov mogočnega bi bil lahko podoben Gospodu?

89:7  Boga se je silno bati v zboru svetih in spoštujejo ga vsi tisti, ki so okoli njega.

89:8  Oh Gospod Bog nad bojevniki, kdo je močan Gospod, podoben tebi ali tvoji zvestobi naokoli tebe?

89:9  Ti vladaš besnenju morja, ko njegovi valovi vstanejo, jih ti umirjaš.

89:10  Zlomil si Rahaba na koščke, kakor nekoga, ki je umorjen, s svojim močnim laktom si razkropil svoje sovražnike.

89:11  Nebesni obok je tvoj, tudi zemlja je tvoja, kar se tiče zemeljskega kroga in njegove polnosti, si jih ti utemeljil.

89:12  Sever in jug, ti si ju ustvaril, Tabor in Hermon se bosta veselila v tvojem imenu.

89:13  Ti imaš mogočen laket, močna je tvoja roka in visoka je tvoja desnica.

89:14  Pravičnost in sodba sta prebivališče tvojega prestola, usmiljenje in resnica bosta šla pred tvojim obličjem.

89:15  Blagoslovljeno je ljudstvo, ki pozna radosten zvok, hodili bodo, oh Gospod, v svetlobi tvojega obličja.

89:16  V tvojem imenu se bodo veselili ves dan in v tvoji pravičnosti bodo povišani.

89:17  Kajti ti si slava njihove moči in v tvoji naklonjenosti bo naš rog povišan.

89:18  § Kajti Gospod je naša obramba in Sveti Izraelov je naš kralj.

89:19  Potem svojemu svetemu spregovoriš v videnju in rečeš: „Položil sem pomoč na nekoga, ki je mogočen, povišal sem enega izbranega izmed ljudstva.

89:20  Našel sem Davida, svojega služabnika, s svojim svetim oljem sem ga mazilil,

89:21  s katerim bo moja roka utrjena, tudi moj laket ga bo krepil.

89:22  Sovražnik se ne bo maščeval nad njim, niti ga sin zlobnosti [ne bo] prizadel.

89:23  Njegove sovražnike bom premagal pred njegovim obrazom in nadlegoval tiste, ki ga sovražijo.

89:24  Toda z njim bosta moja zvestoba in moje usmiljenje in v mojem imenu bo povišan njegov rog.

89:25  Njegovo roko bom postavil tudi na morje in njegovo desnico na reke.

89:26  Klical bo k meni: ‚Ti si moj oče, moj Bog in skala rešitve moje duše.‘

89:27  Postavil ga bom tudi [za] svojega prvorojenca, višje kakor kralje zemlje.

89:28  Svoje usmiljenje bom zanj ohranil na vékomaj in moja zaveza bo trdno stala z njim.

89:29  Tudi njegovemu semenu bom storil, da ostane na veke in njegov prestol kakor nebeški dnevi.

89:30  Če njegovi otroci zapustijo mojo postavo in ne hodijo po mojih sodbah,

89:31  če prelomijo moje zakone in se ne držijo mojih zapovedi,

89:32  potem bom s palico obiskal njihov prestopek in njihovo krivičnost z bičanjem.

89:33  Vendar pa svoje ljubeče skrbnosti ne bom popolnoma odvzel od njega niti svoji zvestobi [ne bom] pustil, da izneveri.

89:34  Svoje zaveze ne bom prelomil niti predrugačil besede, ki je odšla iz mojih ustnic.

89:35  Enkrat sem prisegel pri svoji svetosti, da Davidu ne bom lagal.

89:36  Njegovo seme bo ostalo na veke in njegov prestol kakor sonce pred menoj.

89:37  Kakor luna bo utrjen na veke in kakor zvesta priča na nebu.“

89:38  Sela. Toda ti si zavrgel in prezrl, ogorčen si bil zaradi svojega maziljenca.

89:39  Razveljavil si zavezo svojega služabnika, njegovo krono si oskrunil z metanjem na tla.

89:40  Porušil si vse njegove ograje, njegova oporišča si privedel do propada.

89:41  Vsi, ki gredo po poti, ga plenijo, graja je svojim sosedom.

89:42  Dvignil si desnico njegovih nasprotnikov, vsem njegovim sovražnikom si storil, da se veselijo.

89:43  Obrnil si tudi ostrino njegovega meča in ga nisi naredil, da se zoperstavi v bitki.

89:44  Njegovi slavi si storil, da preneha in njegov prestol si vrgel na tla.

89:45  Dneve njegove mladosti si skrajšal, pokril si ga s sramoto.

89:46  Sela. Doklej, Gospod? Se hočeš skrivati na veke? Bo tvoj bes gorel kakor ogenj?

89:47  Spomni se kako kratek je moj čas, zakaj si vse ljudi naredil zaman?

89:48  Kateri človek je kdor živi in ne bo videl smrti? Ali bo svojo dušo osvobodil pred roko groba?

89:49  Sela. Gospod, kje so tvoje prejšnje ljubeče skrbnosti, katere v svoji resnici prisegaš Davidu?

89:50  Spomni se, Gospod, graje svojih služabnikov, kako v svojih prsih nosim grajo vseh mogočnih ljudi,

89:51  s čimer so grajali tvoji sovražniki, oh Gospod, s čimer so grajali stopinje tvojega maziljenca.

89:52  Blagoslovljen bodi Gospod na vékomaj. Amen in Amen.

Chapter 90

90:1  Gospod, ti si bil naše bivališče za vse rodove.

90:2  Preden so bile rojene gore, oziroma kadarkoli si oblikoval zemljo in zemeljski krog, celo od večnosti do večnosti, si ti Bog.

90:3  Človeka obračaš k uničenju in praviš: „Vrnite se, vi človeški otroci.“

90:4  Kajti tisoč let v tvojem pogledu je samo kakor včerajšnji dan, ki je minil in kakor straža v noči.

90:5  Odnašaš jih proč kakor s poplavo, oni so kakor spanec, zjutraj so podobni travi, ki raste.

90:6  § Zjutraj cveti in raste, zvečer je odrezana in ovene.

90:7  Kajti použiti smo s tvojo jezo in s tvojim besom smo zbegani.

90:8  Predse si postavil naše krivičnosti, naše skrite grehe v svetlobo svojega obličja.

90:9  Kajti vsi naši dnevi so minili v tvojem besu, naša leta smo preživeli kakor zgodbo, ki je povedana.

90:10  Dni naših let je sedemdeset let in če jih je zaradi razloga moči osemdeset let, je vendarle njihova moč trud in bridkost, kajti to je kmalu odrezano in mi odletimo.

90:11  Kdo pozna moč tvoje jeze? Celó glede na tvoj strah, tak je tvoj bes.

90:12  Zaradi tega nas uči šteti naše dneve, da bomo naša srca lahko posvetili modrosti.

90:13  Vrni se, oh Gospod, doklej? To naj te pokesa glede tvojih služabnikov.

90:14  Oh, zgodaj nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo lahko veselili vse naše dni.

90:15  Stôri nas vesele glede na dneve, v katerih si nas prizadel in leta v katerih smo videli zlo.

90:16  Naj se tvoje delo pokaže tvojim služabnikom in tvoja slava njihovim otrokom.

90:17  Nad nami pa naj bo lepota Gospoda, našega Boga. Utrdi delo naših rok nad nami, da, delo naših rok, utrdi ga.

Chapter 91

91:1  Kdor prebiva na skrivnem kraju Najvišjega, bo ostal pod senco Vsemogočnega.

91:2  Rekel bom o Gospodu: „On je moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, vanj bom zaupal.“

91:3  Zagotovo te bo osvobodil pred ptičarjevo zanko in pred ogabno kužno boleznijo.

91:4  Pokril te bo s svojim perjem in pod njegovimi peruti boš zaupal; njegova resnica bo tvoj ščit in oklep.

91:5  Ne boš se bal zaradi strahote ponoči, niti zaradi puščice, ki leti podnevi,

91:6  niti zaradi kužne bolezni, ki hodi v temi, niti zaradi uničenja, ki pustoši opoldan.

91:7  Tisoč jih bo padlo na tvoji strani in deset tisoč na tvoji desnici, toda tebi se to ne bo približalo.

91:8  Samo s svojimi očmi boš gledal in videl nagrado zlobnih.

91:9  Ker si naredil Gospoda, ki je moje zatočišče, celó Najvišjega, [za] svoje prebivališče,

91:10  te nobeno zlo ne zadene niti nobena nadloga ne bo prišla blizu tvojega prebivališča.

91:11  Kajti svojim angelom bo zapovedal nad teboj, da te varujejo na vseh tvojih poteh.

91:12  Nosili te bodo na svojih rokah, da ne bi svoje stopalo treščil ob kamen.

91:13  Stopal boš na leva in gada, mladega leva in zmaja boš pogazil pod stopali.

91:14  Ker je svojo ljubezen naravnal name, zato ga bom osvobodil, postavil ga bom visoko, ker je spoznal moje ime.

91:15  Klical bo k meni in odgovoril mu bom, z njim bom v stiski, osvobodil ga bom in mu izkazal čast.

91:16  Zadovoljil ga bom z dolgim življenjem in mu pokazal svojo rešitev duše.

Chapter 92

92:1  Dobra stvar se je zahvaljevati Gospodu in prepevati hvalnice njegovemu imenu, oh Najvišji,

92:2  naznanjati zjutraj tvojo ljubečo skrbnost in tvojo zvestobo vsako noč

92:3  na glasbilo desetih strun in na plunko, na harfo s slovesnim zvokom.

92:4  Kajti ti, Gospod, si me zaradi svojega delovanja naredil veselega, z deli tvojih rok bom slavil zmago.

92:5  Oh Gospod, kako velika so tvoja dela! In tvoje misli so zelo globoke.

92:6  Brutalnež ne spozna, niti tega ne razume bedak.

92:7  Kadar zlobni poganja kakor trava in ko vsi delavci krivičnosti uspevajo, je to, da bodo uničeni na veke,

92:8  toda ti, Gospod, si najvišji na vékomaj.

92:9  Kajti glej, tvoji sovražniki, oh Gospod, kajti glej, tvoji sovražniki bodo izginili, vsi delavci krivičnosti bodo razkropljeni.

92:10  Toda moj rog boš povišal kakor samorogov rog, maziljen bom s svežim oljem.

92:11  Tudi moje oko bo videlo mojo željo na mojih sovražnikih in moja ušesa bodo slišala mojo željo glede zlobnih, ki vstajajo zoper mene.

92:12  Pravični bo uspeval kakor palmovo drevo, rasel bo kakor cedra na Libanonu.

92:13  Tisti, ki bodo vsajeni v Gospodovi hiši, bodo cveteli v Božjih dvorih.

92:14  Še v visoki starosti bodo prinašali sad, obilni bodo in uspešni,

92:15  da pokažejo, da je Gospod pošten, on je moja skala in nepravičnosti ni v njem.

Chapter 93

93:1  Gospod kraljuje, oblečen je z veličanstvom, Gospod je oblečen z močjo, s katero se je opasal, tudi zemeljski krog je utrdil, da ne more biti omajan.

93:2  Tvoj prestol je utrjen od davnine, ti si od večnosti.

93:3  Reke so se dvignile, oh Gospod, reke so povzdignile svoj glas, reke so dvignile svoje valove.

93:4  Gospod na višavi je mogočnejši kakor glas mnogih vodá, da, kakor mogočni valovi morja.

93:5  Tvoja pričevanja so zelo zanesljiva, svetost se spodobi tvoji hiši, oh Gospod, na veke.

Chapter 94

94:1  Oh Gospod Bog, kateremu pripada maščevanje, oh Bog, kateremu pripada maščevanje, pokaži se.

94:2  Dvigni se, ti sodnik zemlje, povrni nagrado ponosnim.

94:3  Gospod, doklej bodo zlobni, doklej bodo zlobni slavili zmago?

94:4  Kako dolgo bodo izgovarjali in govorili trde stvari in se bahali vsi delavci krivičnosti?

94:5  Tvoje ljudstvo razbijajo na koščke, oh Gospod in prizadevajo tvojo dediščino.

94:6  Ubijajo vdovo in tujca in morijo osirotele.

94:7  Vendar pravijo: „Gospod nas ne bo videl niti Bog Jakobov tega ne bo upošteval.“

94:8  Razumite, vi brutalni izmed ljudstva in vi bedaki, kdaj boste modri?

94:9  Kdor je zasadil uho, da ne bi slišal? Kdor je oblikoval oko, da ne bi videl?

94:10  Kdor kaznuje pogane, da ne bi grajal? Kdor uči človeka spoznanja, da ne bi vedel?

94:11  Gospod pozna človekove misli, da so le-te ničevost.

94:12  Blagoslovljen je človek, katerega karaš, oh Gospod in ga učiš iz svoje postave,

94:13  da mu lahko daš počitek od dni nadloge, dokler ni izkopana jama za zlobnega.

94:14  Kajti Gospod ne bo zavrgel svojega ljudstva niti ne bo zapustil svoje dediščine.

94:15  Toda sodba se bo vrnila k pravičnosti in vsi iskreni v srcu ji bodo sledili.

94:16  Kdo se bo zame dvignil zoper hudodelce? Ali kdo bo zame vstal zoper delavce krivičnosti?

94:17  Če Gospod ne bi bil moja pomoč, bi moja duša skoraj prebivala v tišini.

94:18  Ko sem rekel: „Moje stopalo zdrsuje, me je podpiralo tvoje usmiljenje, oh Gospod.

94:19  V množici mojih misli znotraj mene, tvoje tolažbe razveseljujejo mojo dušo.

94:20  Mar bo prestol krivičnosti, ki z uzakonitvijo snuje vragolijo, imel družbo s teboj?

94:21  Skupaj se zbirajo zoper dušo pravičnega in obsojajo nedolžno kri.

94:22  Toda Gospod je moja obramba in moj Bog je skala mojega zatočišča.

94:23  Nadnje bo privedel njihovo lastno krivičnost in odsekal jih bo v njihovi lastni zlobnosti, da, Gospod, naš Bog, jih bo odsekal.

Chapter 95

95:1  Oh pridite, zapojmo Gospodu, naredimo radosten glas skali rešitve naše duše.

95:2  Pridimo pred njegovo prisotnost z zahvaljevanjem in s psalmi mu naredimo radosten zvok.

95:3  Kajti Gospod je velik Bog in velik Kralj nad vsemi bogovi.

95:4  V njegovi roki so globoki kraji zemlje, tudi moč hribov je njegova.

95:5  Morje je njegovo in on ga je naredil in njegove roke so oblikovale kopno zemljo.

95:6  Oh pridite, naj obožujemo in se priklonimo, pokleknimo pred Gospodom, našim stvarnikom.

95:7  Kajti on je naš Bog, mi pa smo ljudstvo njegovega pašnika in ovce njegove roke. Če boste danes zaslišali njegov glas,

95:8  ne zakrknite svojega srca kakor z izzivanjem in kakor na dan preizkušnje v divjini,

95:9  ko so me vaši očetje skušali, me dokazovali in gledali moje delo.

95:10  Dolgih štirideset let sem s tem rodom skupaj žaloval in rekel: „To je ljudstvo, ki se moti v svojem srcu in niso spoznali mojih poti,“

95:11  ki sem jim v svojem besu prisegel, da ne bodo vstopili v moj počitek.

Chapter 96

96:1  Oh pojte Gospodu novo pesem, pojte Gospodu, vsa zemlja.

96:2  Prepevajte Gospodu, blagoslavljajte njegovo ime, iz dneva v dan naznanjajte njegovo rešitev duš.

96:3  Oznanjajte njegovo slavo med pogani, njegove čudeže med vsemi ljudstvi.

96:4  Kajti Gospod je velik in silno bodi hvaljen, njega se je bati nad vsemi bogovi.

96:5  Kajti vsi bogovi narodov so maliki, toda Gospod je naredil nebesni obok.

96:6  Čast in veličanstvo sta pred njim, moč in lepota sta v njegovem svetišču.

96:7  Dajajte Gospodu, oh sorodstva ljudstev, dajajte Gospodu slavo in moč.

96:8  Dajajte Gospodu slavo, primerno njegovemu imenu, prinesite daritev in pridite v njegove dvore.

96:9  Oh, obožujte Gospoda v lepoti svetosti, trepetaj pred njim, vsa zemlja!

96:10  Govorite med pogani, da Gospod kraljuje, tudi zemeljski krog bo utrjen, da ne bo omajan, ljudstva bo sodil pravično.

96:11  Naj se nebesni obok veseli in naj bo zemlja vesela, naj morje buči in njegova polnost.

96:12  Naj bo polje radostno in vse, kar je tam, potem se bodo vsa gozdna drevesa veselila

96:13  pred Gospodom, kajti on prihaja, kajti on prihaja, da sodi zemljo. S pravičnostjo bo sodil zemeljski krog in ljudstva s svojo resnico.

Chapter 97

97:1  Gospod kraljuje, naj se zemlja veseli, naj bo množica otokov vesela le-tega.

97:2  Oblaki in tema so okoli njega, pravičnost in sodba sta prebivališče njegovega prestola.

97:3  Ogenj gre pred njim in naokrog požiga njegove sovražnike.

97:4  Njegovi bliski so razsvetlili zemeljski krog, zemlja je videla in trepetala.

97:5  Hribi so se v Gospodovi prisotnosti topili kakor vosek, ob Gospodovi prisotnosti vsa zemlja.

97:6  Nebesa oznanjujejo njegovo pravičnost in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

97:7  Zbegani so vsi tisti, ki služijo rezanim podobam, ki se bahajo z maliki, obožujte ga, vsi vi bogovi.

97:8  Sion je slišal in je bil vesel in judovske hčere so se veselile zaradi tvojih sodb, oh Gospod.

97:9  Kajti ti, Gospod, si dvignjen nad vso zemljo, zelo si vzvišen nad vsemi bogovi.

97:10  Vi, ki ljubite Gospoda, sovražite zlo, on varuje duše svojih svetih, osvobaja jih iz roke zlobnega.

97:11  Svetloba je posejana za pravičnega in veselje za iskrenega v srcu.

97:12  Veselite se v Gospodu, vi pravični in zahvaljujte se pri spominjanju njegove svetosti.

Chapter 98

98:1  Oh zapojte Gospodu novo pesem, kajti storil je čudovite stvari; njegova desnica in njegov sveti laket sta mu pridobila zmago.

98:2  Gospod je razglasil svojo rešitev duš, svojo pravičnost je javno pokazal v očeh poganov.

98:3  Spomnil se je svojega usmiljenja in svoje resnice do Izraelove hiše. Vsi konci zemlje so videli rešitev duš našega Boga.

98:4  Naredite radosten glas Gospodu, vsa zemlja, naredite glasen zvok in veselite se in pojte hvalo.

98:5  Prepevajte Gospodu s harfo, s harfo in glasom psalma.

98:6  S trobentami in zvokom kornéta naredite radosten glas pred Gospodom, Kraljem.

98:7  Naj buči morje in njegova polnost, zemeljski krog in tisti, ki prebivajo na njem.

98:8  Naj reke ploskajo [z] rokami, hkrati naj bodo hribi radostni

98:9  pred Gospodom, kajti on prihaja, da sodi zemljo. S pravičnostjo bo sodil zemeljski krog in ljudstva z nepristranostjo.

Chapter 99

99:1  Gospod kraljuje; naj ljudstva trepetajo, sedi med kerubi, naj bo zemlja omajana.

99:2  Gospod je velik na Sionu, visoko je nad vsemi ljudstvi.

99:3  Naj hvalijo tvoje veliko in strašno ime, kajti sveto je.

99:4  Kraljeva moč ljubi tudi sodbo. Ti utrjuješ nepristranost, izvršuješ sodbo in pravičnost v Jakobu.

99:5  Povišujte Gospoda, našega Boga in obožujte pri njegovi pručki, kajti on je svet.

99:6  Mojzes in Aron med njegovimi duhovniki in Samuel med tistimi, ki kličejo njegovo ime, klicali so Gospoda in jim je odgovarjal.

99:7  Govoril jim je v oblačnem stebru, držali so se njegovih pričevanj in odredbe, ki jim jo je dal.

99:8  Ti jim odgovarjaš, oh Gospod, naš Bog, bil si jim Bog, ki odpušča, čeprav se maščuješ njihovim domiselnostim.

99:9  Povišujte Gospoda, našega Boga in obožujte ga pri njegovi sveti gori, kajti Gospod, naš Bog, je svet.

Chapter 100

100:1  Naredite radosten glas Gospodu, vse ve dežele.

100:2  Služite Gospodu z veseljem, pred njegovo prisotnost pridite s petjem.

100:3  § Védite, da Gospod je Bog. On je tisti, ki nas je ustvaril in ne mi sami, mi smo njegovo ljudstvo in ovce njegovega pašnika.

100:4  Vstopite v njegova velika vrata z zahvaljevanjem in v njegove dvore s hvalo. Bodite mu hvaležni in blagoslavljate njegovo ime.

100:5  Kajti Gospod je dober, njegovo usmiljenje je večno in njegova resnica traja vsem rodovom.

Chapter 101

101:1  Pel bom o usmiljenju in sodbi, tebi, oh Gospod, bom pel.

101:2  Vêdel se bom modro na popolni poti. Oh, kdaj boš prišel k meni? Znotraj svoje hiše bom hodil s popolnim srcem.

101:3  Pred svoje oči ne bom postavil nobene zlobne stvari. Sovražim delo tistih, ki se odvračajo, to se me ne bo držalo.

101:4  Kljubovalno srce bo odšlo od mene, ne bom poznal zlobne osebe.

101:5  Kdorkoli tajno obrekuje svojega bližnjega, tistega bom iztrebil. Tistega, ki ima vzvišen pogled in ponosno srce, ne bom trpel.

101:6  Moje oči bodo na zvestih v deželi, da bodo lahko prebivali z menoj. Kdor hodi po popolni poti, ta mi bo služil.

101:7  Kdor dela prevaro, ne bo prebival znotraj moje hiše. Kdor govori laži, se ne bo zadrževal v mojem pogledu.

101:8  Vse zlobne v deželi bom zgodaj uničil, da bom lahko iz Gospodovega mesta iztrebil vse zlobne storilce.

Chapter 102

102:1  Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do tebe.

102:2  Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori.

102:3  Kajti moji dnevi so použiti kakor dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče.

102:4  Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh.

102:5  Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo kožo.

102:6  Podoben sem pelikanu iz divjine, podoben sem sovi v puščavi.

102:7  Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi.

102:8  Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene.

102:9  Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom,

102:10  zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol.

102:11  Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava.

102:12  Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom.

102:13  Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel.

102:14  Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu.

102:15  Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave.

102:16  Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi.

102:17  Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve.

102:18  To bo zapisano za prihajajoči rod in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.

102:19  Kajti on gleda dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo,

102:20  da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste, ki so določeni za smrt,

102:21  da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

102:22  ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu.

102:23  Oslabil je mojo moč na poti, skrajšal moje dneve.

102:24  Rekel sem: „Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni, tvoja leta so skozi vse rodove.“

102:25  Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok.

102:26  Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal. Da, vsi izmed njih se bodo postarali kakor obleka, spremenil jih boš kakor suknjo in bodo spremenjeni,

102:27  toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca.

102:28  Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj.

Chapter 103

103:1  Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša in vse, kar je znotraj mene, blagoslavljaj njegovo sveto ime.

103:2  Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša in ne pozabi vseh njegovih koristi,

103:3  ki odpušča vse tvoje krivičnosti, ki ozdravlja vse tvoje bolezni,

103:4  ki odkupuje tvoje življenje pred uničenjem, ki te krona z ljubečo skrbnostjo in nežnimi usmiljenji,

103:5  ki tvoja usta nasičuje z dobrimi stvarmi, tako da se tvoja mladost obnavlja kakor orlova.

103:6  Gospod izvršuje pravičnost in sodbo za vse, ki so zatirani.

103:7  Svoje poti je dal spoznati Mojzesu, svoja dela Izraelovim otrokom.

103:8  Gospod je usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in obilen v usmiljenju.

103:9  Ne bo se vedno pričkal niti svoje jeze ne bo držal na veke.

103:10  Z nami ni ravnal po naših grehih niti nas ni nagrajeval glede na naše krivičnosti.

103:11  Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako veliko je njegovo usmiljenje do tistih, ki se ga bojijo.

103:12  Kolikor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč odstranja naše prestopke od nas.

103:13  Kakor se oče usmili svojih otrok, tako se Gospod usmili teh, ki se ga bojijo.

103:14  Kajti pozna naš sestav, spominja se, da smo prah.

103:15  Glede na človeka, so njegovi dnevi kakor trava, kakor cvetica polja, tako on cveti.

103:16  Kajti čeznjo gre veter in izgine in njen kraj je ne bo več poznal.

103:17  Toda Gospodovo usmiljenje je od večnosti do večnosti na tistih, ki se ga bojijo in njegova pravičnost do otrok otrok,

103:18  tistim, ki se držijo njegove zaveze in tistim, ki se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.

103:19  Gospod je pripravil svoj prestol v nebesih in njegovo kraljestvo vlada nad vsemi.

103:20  Blagoslavljajte Gospoda, vi njegovi angeli, ki se odlikujete v moči, ki izpolnjujete njegove zapovedi s poslušanjem glasu njegove besede.

103:21  Blagoslavljajte Gospoda, vse ve njegove vojske, vi njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo voljo.

103:22  Blagoslavljaj Gospoda, vsa njegova dela na vseh krajih njegovega gospostva, blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša.

Chapter 104

104:1  Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Oh Gospod, moj Bog, ti si tako velik, oblečen si s častjo in veličanstvom.

104:2  Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko, ki razteguješ nebesni obok kakor zaveso,

104:3  ki polagaš bruna svojih sob v vodah, ki delaš oblake [za] svoj bojni voz, ki hodiš na perutih vetra,

104:4  § ki svoje angele delaš za duhove, svoje služabnike za goreč ogenj,

104:5  ki polagaš temelje zemlje, da na veke ne bo odstranjena.

104:6  Pokrivaš jo z globinami kakor z obleko, vode so stale nad gorami.

104:7  Ob tvojem oštevanju so zbežale, ob glasu tvojega groma so odhitele.

104:8  § Gredo gor po gorah, gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti ustvaril zanje.

104:9  Postavil si mejo, da je ne morejo prečkati, da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje.

104:10  On izvire pošilja v doline, ki tečejo med hribi.

104:11  Dajejo piti vsaki poljski živali, divji osli si gasijo svojo žejo.

104:12  Poleg njih bo perjad neba, ki žvrgoli med mladikami, imela svoje prebivališče.

104:13  Iz svojih sob namaka hribe, zemlja je nasičena s sadom tvojih del.

104:14  Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku, da lahko obrodi hrano iz zemlje

104:15  in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce.

104:16  Gospodova drevesa so polna soka, libanonske cedre, ki jih je posadil,

104:17  kjer si ptice pletejo svoja gnezda; glede štorklje, so ciprese njena hiša.

104:18  Visoki hribi so zatočišče za divje koze in skale za kunce.

104:19  Luno je določil za obdobja, sonce pozna svoje zahajanje.

104:20  Delaš temo in je noč, ko vse gozdne živali lazijo naprej.

104:21  Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga.

104:22  Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge.

104:23  Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera.

104:24  Oh Gospod, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil, zemlja je polna tvojih bogastev.

104:25  Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilne plazeče stvari, tako majhne kakor velike živali.

104:26  Tam se vozijo ladje, tam je ta leviatán, katerega si naredil, da se igra v njem.

104:27  Vsi ti čakajo nate, da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju.

104:28  To jim daješ, pobirajo; odpiraš svojo roko, nasičujejo se z dobrim.

104:29  Skrivaš svoj obraz, preplašijo se; jemlješ njihov dih, umrejo in se vrnejo k svojemu prahu.

104:30  Svojega duha pošiljaš naprej, ustvarjeni so; in obnavljaš obličje zemlje.

104:31  Gospodova slava bo vztrajala na veke, Gospod se bo veselil v svojih delih.

104:32  Gleda na zemljo in ta se trese, dotika se hribov in se kadijo.

104:33  Dokler živim, bom prepeval Gospodu, dokler imam svoj obstoj, bom prepeval hvalo svojemu Bogu.

104:34  Moje premišljevanje o njem bo prijetno, veselil se bom v Gospodu.

104:35  Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Hvalite Gospoda.

Chapter 105

105:1  Oh, zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, med ljudstvom razglašajte njegova dela.

105:2  Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih.

105:3  Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda.

105:4  Iščite Gospoda in njegovo moč, vselej iščite njegov obraz.

105:5  Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust,

105:6  oh, vi seme Abrahama, njegovega služabnika, vi otroci Jakoba, njegovega izbranca.

105:7  On je Gospod, naš Bog, njegove sodbe so po vsej zemlji.

105:8  Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisočêrim rodovom.

105:9  Katero zavezo je sklenil z Abrahamom in svojo prisego Izaku

105:10  in isto potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo,

105:11  rekoč: „Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine,“

105:12  ko jih je bilo po številu le malo ljudi, da, zelo malo in tujci v njej.

105:13  Ko so hodili od enega naroda k drugemu, od enega kraljestva k drugemu ljudstvu

105:14  nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico, da, zaradi njih je grajal kralje,

105:15  rekoč: „Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.“

105:16  Poleg tega je nad deželo dal poklicati lakoto, zlomil je celotno oporo kruha.

105:17  Pred njimi je poslal človeka, celó Jožefa, ki je bil prodan za služabnika,

105:18  katerega stopala so poškodovali z okovi, položen je bil v železo

105:19  do časa, ko je prišla njegova beseda, Gospodova beseda jih je preizkušala.

105:20  Kralj je poslal in ga izpustil, celó vladar ljudstva in ga osvobodil.

105:21  Postavil ga je [za] gospodarja svoje hiše in vladarja vsega svojega imetja,

105:22  da po svoji mili volji zveže njegove prince in njegove senatorje uči modrosti.

105:23  Tudi Izrael je prišel v Egipt in Jakob je začasno prebival v Hamovi deželi.

105:24  Silno je pomnožil svoje ljudstvo in jih naredil močnejše kakor njihove sovražnike.

105:25  Njihovo srce je obrnil, da sovraži njegovo ljudstvo, da premeteno postopa z njegovimi služabniki.

105:26  Poslal je svojega služabnika Mojzesa in Arona, ki ga je izbral.

105:27  Prikazovala sta njegova znamenja med njimi in čudeže v Hamovi deželi.

105:28  § Poslal je temo in jo naredil temačno in nista se uprla zoper njegovo besedo.

105:29  Njihove vode je spremenil v kri in njihove ribe usmrtil.

105:30  Njihova dežela je po sobah njihovih kraljev porodila žab v obilju.

105:31  Rekel je in prišle so različne vrste muh in uši po vseh njihovih krajih.

105:32  Dal jim je točo za dež in ognjen ogenj po njihovi deželi.

105:33  Udaril je tudi njihove trte in njihova figova drevesa in zlomil drevesa njihovih krajev.

105:34  Spregovoril je in prišle so leteče kobilice in gosenice in to brez števila,

105:35  pojedle so vsa njihova zelišča po celotni deželi in požrle sad njihovih tal.

105:36  Udaril je tudi vse prvorojence v njihovi deželi, vodilne izmed vse njihove moči.

105:37  Izpeljal jih je tudi s srebrom in zlatom in med njihovimi rodovi ni bilo niti ene slabotne osebe.

105:38  Egipt je bil vesel, ko so odšli, kajti strah pred njimi je padel nanje.

105:39  Razprostrl je oblak za pokrivalo in ogenj, da daje svetlobo v noči.

105:40  Ljudje so prosili in privedel je prepelice ter jih nasičeval z nebeškim kruhom.

105:41  Odprl je skalo in pridrle so vode, po suhih krajih so tekle kakor reka.

105:42  Kajti spomnil se je svoje svete obljube in Abrahama, svojega služabnika.

105:43  Svoje ljudstvo je izpeljal z radostjo in svoje izvoljene z veseljem

105:44  in jim dal dežele poganov in podedovali so trud ljudstev,

105:45  da bi se lahko držali njegovih zakonov in obeleževali njegove postave. Hvalite Gospoda.

Chapter 106

106:1  Hvalite Gospoda. Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

106:2  Kdo lahko izreče mogočna Gospodova dela? Kdo lahko naznanja vso njegovo hvalo?

106:3  Blagoslovljeni so tisti, ki se držijo sodbe in tisti, ki ob vseh časih ravnajo pravično.

106:4  Spomni se me, oh Gospod, z naklonjenostjo, katero prinašaš svojemu ljudstvu, oh, obišči me s svojo rešitvijo duše,

106:5  da lahko vidim dobro tvojega izbranca, da se lahko veselim v veselju tvojega naroda, da se lahko ponašam s tvojo dediščino.

106:6  Grešili smo z našimi očeti, zagrešili smo krivičnost, ravnali smo zlobno.

106:7  Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudežev, niso se spominjali množice tvojih milosti, temveč so ga dražili pri morju, celó pri Rdečem morju.

106:8  Pa vendar jih je rešil zaradi svojega imena, da je lahko storil, da se spozna njegova mogočna moč.

106:9  Oštel je tudi Rdeče morje in le-to se je posušilo, tako jih je vodil skozi globine kakor skozi divjino.

106:10  Rešil jih je iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz sovražnikove roke.

106:11  Vode so pokrile njihove sovražnike, niti eden izmed njih ni preostal.

106:12  Potem so verjeli njegovim besedam, peli so njegovo hvalo.

106:13  Kmalu so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet,

106:14  temveč so silno hrepeneli v divjini in skušali Boga v puščavi.

106:15  § Dal jim je njihovo zahtevo, toda poslal je pustost v njihove duše.

106:16  Zavidali so tudi Mojzesu v taboru in Aronu, Gospodovemu svetemu.

106:17  Zemlja se je odprla in požrla Datána in pokrila Abirámovo druščino.

106:18  V njuni druščini pa je bil vžgan ogenj, plamen je požgal zlobne.

106:19  Naredili so tele na Horebu in oboževali ulito podobo.

106:20  Tako so svojo slavo zamenjali v podobnost vola, ki jé travo.

106:21  Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je v Egiptu storil velike stvari,

106:22  čudovita dela v Hamovi deželi in strašne stvari pri Rdečem morju.

106:23  Zato je rekel, da jih bo uničil, če ne bi njegov izbranec Mojzes stal pred njim v vrzeli, da odvrne njegov bes, da jih ne bi uničil.

106:24  Da, prezirali so prijetno deželo, niso verovali njegovi besedi,

106:25  temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu.

106:26  Zato je dvignil svojo roko zoper njih, da jih zruši v divjini,

106:27  da uniči njihovo seme tudi med narodi in da jih razkropi po deželah.

106:28  Pridružili so se tudi k Báal Peórju in jedli žrtvovanje mrtvim.

106:29  Tako so ga s svojimi domiselnostmi dražili do jeze in mednje je vdrla nadloga.

106:30  Potem se je dvignil Pinhás in izvršil sodbo in tako se je nadloga zaustavila.

106:31  To mu je bilo šteto v pravičnost, vsem rodovom na vékomaj.

106:32  Jezili so ga tudi pri vodah prepira, tako da se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo,

106:33  ker so dražili njegovega duha, tako da je s svojimi ustnicami govoril nepremišljeno.

106:34  Niso pokončali narodov, glede katerih jim je Gospod zapovedal,

106:35  temveč so bili pomešani med pogane in se naučili njihovih del.

106:36  Služili so svojim malikom, ki so bili zanje past.

106:37  Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali hudičem

106:38  in prelivali nedolžno kri, celó kri svojih sinov in svojih hčera, katere so žrtvovali kánaanskim malikom in dežela je bila oskrunjena s krvjo.

106:39  Tako so bili omadeževani s svojimi lastnimi deli in se šli vlačuganje s svojo lastno domiselnostjo.

106:40  Zato je bil zoper to ljudstvo vžgan Gospodov bes, do take mere, da je preziral svojo lastno dediščino.

106:41  Izročil jih je v roko poganov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi.

106:42  Tudi njihovi sovražniki so jih zatirali in privedeni so bili v podjarmljenje, pod njihovo roko.

106:43  Mnogokrat jih je osvobodil, toda dražili so ga s svojo namero in bili ponižani zaradi svoje krivičnosti.

106:44  Vendar, ko je slišal njihovo vpitje, se je ozrl na njihovo stisko

106:45  in zanje se je spomnil svoje zaveze in se pokesal glede na množico svojih usmiljenj.

106:46  Pripravil jim je tudi usmiljenje pred vsemi tistimi, ki so jih odvedli ujete.

106:47  Reši nas, oh Gospod, naš Bog in zberi nas izmed poganov, da se zahvaljujemo tvojemu svetemu imenu in da zmagujemo v tvojem hvaljenju.

106:48  Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti in vse ljudstvo naj reče: „Amen. Hvalite Gospoda.“

Chapter 107

107:1  Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

107:2  Tako naj govorijo Gospodovi odkupljenci, katere je odkupil iz sovražnikove roke

107:3  in jih zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od juga.

107:4  Tavali so po divjini, po osamljeni poti, nobenega mesta niso našli, da prebivajo v njem.

107:5  Lačni in žejni, njihova duša je oslabela v njih.

107:6  Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in jih je osvobodil iz njihovih tegob.

107:7  Vodil jih je naprej po pravi poti, da lahko gredo v mesto prebivanja.

107:8  Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!

107:9  Kajti on nasičuje hrepenečo dušo in lačno dušo napolnjuje z dobroto.

107:10  Tem, ki so sedeli v temi in smrtni senci in bili zvezani v stiski in železu,

107:11  ker so se uprli zoper Božjo besedo in zaničevali namero Najvišjega,

107:12  je zato njihovo srce ponižal s trudom, padli so dol in nikogar ni bilo, da pomaga.

107:13  Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in rešil jih je iz njihovih tegob.

107:14  Privedel jih je iz teme in smrtne sence in pretrgal njihove vezi.

107:15  Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!

107:16  Kajti zlomil je velika vrata iz brona in presekal železne zapahe.

107:17  Bedaki, zaradi svojega prestopka in zaradi svojih krivičnosti so prizadeti.

107:18  Njihova duša prezira vse vrste hrane in približujejo se velikim vratom smrti.

107:19  Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in on jih rešuje iz njihovih tegob.

107:20  Poslal je svojo besedo, jih ozdravil in jih osvobodil pred njihovimi uničenji.

107:21  Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!

107:22  Naj žrtvujejo klavne daritve zahvaljevanja in z veseljem oznanjajo njegova dela.

107:23  Tisti, ki gredo dol k morju na ladjah, da trgujejo v velikih vodah,

107:24  tisti vidijo Gospodova dela in njegove čudeže v globini.

107:25  Kajti on ukazuje in povečuje viharni veter, ki dviguje valove.

107:26  Le-ti se vzpenjajo k nebu, ponovno gredo dol h globinam, njihova duša je zmehčana zaradi stiske.

107:27  Opotekajo se sem ter tja in se omahujejo kakor pijan človek in ne vedo več kaj storiti.

107:28  Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in jih izpeljuje iz njihovih tegob.

107:29  Vihar spreminja v tišino, tako da so njegovi valovi mirni.

107:30  Potem so veseli, ker so mirni, tako jih privede v njihovo želeno pristanišče.

107:31  Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!

107:32  Naj ga povišujejo tudi v skupnosti ljudstva in ga hvalijo v zboru starešin.

107:33  Reke spreminja v divjino in vodne izvire v suha tla,

107:34  rodovitno deželo v jalovost zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej.

107:35  Divjino spreminja v stoječo vodo in suha tla v vodne izvire.

107:36  Tam daje lačnim, da prebivajo, da lahko postavijo mesto za prebivališče,

107:37  posejejo polja in zasadijo vinograde, ki lahko obrodijo sadove rasti.

107:38  Tudi blagoslavlja jih, tako da so silno pomnoženi in ne prenaša, [da] se njihova živina zmanjšuje.

107:39  Ponovno, pomanjšani so in ponižani zaradi zatiranja, stiske in bridkosti.

107:40  Zaničevanje izliva na prince in jim povzroča, da se klatijo po divjini, kjer ni poti.

107:41  Vendar ubogega postavlja na visoko pred stisko in mu pripravlja družine kakor trop.

107:42  Pravični bo to videl in se veselil, vsa krivičnost pa bo ustavila svoja usta.

107:43  Kdorkoli je moder in bo obeleževal te stvari, celó oni bodo razumeli Gospodovo ljubečo skrbnost.

Chapter 108

108:1  Oh Bog, moje srce je trdno, prepeval bom in dajal hvalo, celó s svojo slavo.

108:2  § Zbudita se, plunka in harfa, jaz sam se bom zgodaj prebudil.

108:3  Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvi in prepeval ti bom hvale med narodi.

108:4  Kajti tvoje usmiljenje je veliko pod nebesnim obokom in tvoja resnica sega do oblakov.

108:5  Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok in tvoja slava nad vso zemljo,

108:6  da so tvoji ljubljeni lahko osvobojeni, reši s svojo desnico in mi odgovori.

108:7  Bog je spregovoril v svoji svetosti: „Veselil se bom in razdelil bom Sihem in odmeril Sukótsko dolino.

108:8  Gileád je moj, Manáse je moj, tudi Efrájim je moč moje glave, Juda je moj postavodajalec.

108:9  Moáb je moj lonec za pranje, nad Edóm bom vrgel svoj čevelj, nad Filistejo bom slavil zmago.“

108:10  Kdo me bo privedel v utrjeno mesto? Kdo me bo vodil v Edóm?

108:11  Mar ne boš ti, oh Bog, ki si nas zavrgel? Ali ne boš ti, oh Bog, šel naprej z našimi vojskami?

108:12  Daj nam pomoč iz stiske, kajti zaman je človeška pomoč.

108:13  Z Bogom bomo delali hrabro, kajti on je ta, ki bo pomendral naše sovražnike.

Chapter 109

109:1  Ne molči, oh Bog moje hvale,

109:2  kajti usta zlobnih in usta varljivcev so bila odprta proti meni, zoper mene so govorili z lažnivim jezikom.

109:3  Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez vzroka so se borili zoper mene.

109:4  Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda samega sebe izročam molitvi.

109:5  Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni.

109:6  § Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici.

109:7  Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh.

109:8  Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo.

109:9  Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova.

109:10  Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev.

109:11  Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud.

109:12  Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke.

109:13  Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.

109:14  Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan.

109:15  Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal iz zemlje.

109:16  Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu.

109:17  Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj; kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega.

109:18  Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti.

109:19  Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan.

109:20  Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo.

109:21  Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro.

109:22  Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene.

109:23  Odhajal sem kakor senca, ko se zmanjšuje, kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja.

109:24  Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti.

109:25  Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave.

109:26  Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje,

109:27  da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil.

109:28  Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli.

109:29  Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo.

109:30  S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico.

109:31  Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo.

Chapter 110

110:1  Gospod je rekel mojemu Gospodu: „Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.“

110:2  Gospod bo s Siona poslal palico tvoje moči, vladaj v sredi svojih sovražnikov.

110:3  Tvoje ljudstvo bo voljno na dan tvoje moči, v krasotah svetosti od maternice jutra; ti imaš roso svoje mladosti.

110:4  Gospod je prisegel in se ne bo kesal: „Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.“

110:5  Gospod na tvoji desnici bo na dan svojega besa udaril čez kralje.

110:6  Sodil bo med pogani, kraje bo napolnil s trupli, ranil bo glave nad mnogimi deželami.

110:7  Na poti bo pil iz potoka, zato bo dvignil glavo.

Chapter 111

111:1  Hvalíte Gospoda. Hvalil bom Gospoda z vsem svojim celotnim srcem, v zboru poštenih in v skupnosti.

111:2  Gospodova dela so velika, preiskovana od vseh tistih, ki imajo veselje v tem.

111:3  Njegovo delo je častitljivo in veličastno in njegova pravičnost traja večno.

111:4  Storil je svoja čudovita dela, da se ne pozabijo, Gospod je milostljiv in poln sočutja.

111:5  Dal je hrano tistim, ki se ga bojijo, vedno se bo zavedal svoje zaveze.

111:6  Svojemu ljudstvu je pokazal moč svojih del, da jim lahko da dediščino poganov.

111:7  Dela njegovih rok so resnica in sodba, vse njegove zapovedi so zanesljive.

111:8  Trdno stojijo na veke vekov, narejene so v resnici in poštenosti.

111:9  Svojemu ljudstvu je poslal odkupitev, na veke je zapovedal svojo zavezo; sveto in spoštovano je njegovo ime.

111:10  Strah Gospodov je začetek modrosti. Dobro razumevanje imajo vsi, ki izpolnjujejo njegove zapovedi. Njegova hvala traja večno.

Chapter 112

112:1  Hvalite Gospoda. Blagoslovljen je človek, ki se boji Gospoda, ki se silno razveseljuje v njegovih zapovedih.

112:2  Njegovo seme na zemlji bo mogočno, rod iskrenih bo blagoslovljen.

112:3  Premoženje in bogastva bodo v njegovi hiši in njegova pravičnost traja za vedno.

112:4  Iskrenemu v temi vstaja svetloba, milostljiv je, poln sočutja in pravičen.

112:5  Dober človek kaže naklonjenost in posoja, svoje zadeve bo usmerjal s preudarnostjo.

112:6  Zagotovo ne bo omajan na veke, pravični bo v večnem spominu.

112:7  Ne bo se bal zlih sporočil, njegovo srce je trdno, zaupa v Gospoda.

112:8  Njegovo srce je utrjeno, ne bo se bal, dokler ne opazi svoje želje na svojih sovražnikih.

112:9  Razdelil je, dal je ubogim; njegova pravičnost traja za vedno, njegov rog bo povišan s častjo.

112:10  Zlobni bo to videl in bo užaloščen, škripal bo s svojimi zobmi in pešal. Želja zlobnega bo izginila.

Chapter 113

113:1  Hvalite Gospoda. Hvalite, oh vi Gospodovi služabniki, hvalite Gospodovo ime.

113:2  Blagoslovljeno bodi Gospodovo ime od tega časa dalje in na vékomaj.

113:3  Od sončnega vzhoda do zahajanja istega naj se hvali Gospodovo ime.

113:4  Gospod je visoko nad vsemi narodi in njegova slava nad nebesnim obokom.

113:5  Kdo je podoben Gospodu, našemu Bogu, ki prebiva na višavi,

113:6  ki samega sebe ponižuje, da gleda stvari, ki so na nebu in na zemlji!

113:7  Iz prahu dviguje ubogega in iz gnojišča vzdiguje pomoči potrebnega,

113:8  da ga lahko postavi s princi, celó s princi svojega ljudstva.

113:9  Jalovi ženski daje, da varuje hišo in da je radostna mati otrok. Hvalite Gospoda.

Chapter 114

114:1  Ko je Izrael odšel iz Egipta, hiša Jakobova od ljudi tujega jezika,

114:2  je bil Juda njegovo svetišče in Izrael njegovo gospostvo.

114:3  Morje je to videlo in pobegnilo, Jordan je bil gnan nazaj.

114:4  Gore so poskakovale kakor ovni in majhni hribi kakor jagnjeta.

114:5  Kaj ti je bilo, oh ti morje, da bežiš? Ti Jordan, da si bil gnan nazaj?

114:6  Ve gore, ki ste poskakovale kakor ovni in vi majhni hribi kakor jagnjeta?

114:7  Trepetaj, ti zemlja, ob Gospodovi prisotnosti, ob prisotnosti Jakobovega Boga,

114:8  ki skalo spreminja v stoječo vodo, kremen v studenec vodá.

Chapter 115

115:1  Ne nam, oh Gospod, ne nam, temveč daj slavo svojemu imenu, zaradi svojega usmiljenja in zaradi svoje resnice.

115:2  Zakaj bi pogani govorili: „Kje je sedaj njihov Bog?“

115:3  Toda naš Bog je v nebesih, storil je karkoli mu ugaja.

115:4  Njihovi maliki so srebro in zlato, delo človeških rok.

115:5  Imajo usta, toda ne govorijo, imajo oči, toda ne vidijo,

115:6  imajo ušesa, toda ne slišijo, imajo nosove, toda ne duhajo,

115:7  imajo roke, toda ne prijemajo, imajo stopala, toda ne hodijo, niti ne govorijo skozi svoje grlo.

115:8  Tisti, ki jih delajo, so jim podobni, tako je vsak, kdor zaupa vanje.

115:9  Oh Izrael, zaupaj v Gospoda, on je njihova pomoč in njihov ščit.

115:10  Oh hiša Aronova, zaupaj v Gospoda, on je njihova pomoč in njihov ščit.

115:11  Vi, ki se bojite Gospoda, zaupajte v Gospoda, on je njihova pomoč in njihov ščit.

115:12  Gospod se nas zaveda, on nas bo blagoslovil, blagoslovil bo Izraelovo hišo, blagoslovil bo Aronovo hišo.

115:13  Blagoslovil bo tiste, ki se bojijo Gospoda, tako male kakor velike.

115:14  Gospod vas bo bolj in bolj povečeval, vas in vaše otroke.

115:15  Vi ste blagoslovljeni od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.

115:16  Nebo, celó nebesni obok sta Gospodova, toda zemljo je dal človeškim otrokom.

115:17  Mrtvi ne hvalijo Gospoda niti kdorkoli, ki gre dol v tišino.

115:18  Toda mi bomo blagoslavljali Gospoda od tega časa dalje in na vékomaj. Hvalíte Gospoda.

Chapter 116

116:1  Ljubim Gospoda, ker je slišal moj glas in moje ponižne prošnje.

116:2  Ker je k meni nagnil svoje uho, zato bom klical k njemu dokler živim.

116:3  Obdale so me bridkosti smrti in bolečine pekla so me prijele, spoznal sem stisko in bridkost.

116:4  Potem sem klical h Gospodovemu imenu: „Oh Gospod, rotim te, osvobodi mojo dušo.“

116:5  Milostljiv je Gospod in pravičen, da, naš Bog je usmiljen.

116:6  Gospod varuje preprostega, ponižan sem bil in pomagal mi je.

116:7  Vrni se k svojemu počitku, oh moja duša, kajti Gospod radodarno postopa s teboj.

116:8  Kajti mojo dušo si osvobodil pred smrtjo, moje oči pred solzami in moja stopala pred padcem.

116:9  Hodil bom pred Gospodom v deželi živih.

116:10  Verujem, zato sem govoril: „Bil sem silno prizadet.“

116:11  V svoji naglici sem rekel: „Vsi ljudje so lažnivci.“

116:12  Kaj naj bi vrnil Gospodu za vse njegove koristi do mene?

116:13  Vzel bom čašo rešitve duše in klical h Gospodovemu imenu.

116:14  Svoje zaobljube bom izpolnil Gospodu sedaj, v prisotnosti vsega njegovega ljudstva.

116:15  Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih.

116:16  Oh Gospod, zares sem tvoj služabnik, tvoj služabnik sem in sin tvoje pomočnice, ti si odvezal moje vezi.

116:17  Daroval ti bom klavno daritev zahvaljevanja in klical bom h Gospodovemu imenu.

116:18  Svoje zaobljube bom izpolnil Gospodu sedaj, v prisotnosti vsega njegovega ljudstva,

116:19  v dvorih Gospodove hiše, v tvoji sredi, oh Jeruzalem. Hvalite Gospoda.

Chapter 117

117:1  Oh, hvalite Gospoda, vsi vi narodi, hvalite ga, vsa ve ljudstva.

117:2  Kajti velika je za nas njegova usmiljena prijaznost in Gospodova resnica traja večno. Hvalite Gospoda.

Chapter 118

118:1  Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker njegovo usmiljenje traja večno.

118:2  Naj sedaj reče Izrael, da njegovo usmiljenje traja večno.

118:3  Naj sedaj reče Aronova hiša, da njegovo usmiljenje traja večno.

118:4  Naj sedaj rečejo tisti, ki se bojijo Gospoda, da njegovo usmiljenje traja večno.

118:5  V tegobi sem klical h Gospodu, Gospod mi je odgovoril in me postavil na velik kraj.

118:6  Gospod je na moji strani, ne bom se bal, kaj mi more storiti človek?

118:7  Gospod jemlje moj delež s tistimi, ki mi pomagajo, zato bom videl svojo željo na tistih, ki me sovražijo.

118:8  Bolje je zaupati v Gospoda, kakor zaupanje polagati v človeka.

118:9  Bolje je zaupati v Gospoda, kakor zaupanje polagati v prince.

118:10  Vsi narodi so me obkrožili, toda uničil jih bom v Gospodovem imenu.

118:11  Obkrožili so me, da, obkrožili so me, toda uničil jih bom v Gospodovem imenu.

118:12  Obkrožili so me kakor čebele, pogašeni so kakor ogenj iz trnja, kajti uničil jih bom v Gospodovem imenu.

118:13  Kruto si me sunil, da bi lahko padel, toda Gospod mi je pomagal.

118:14  Gospod je moja moč in pesem in postal je rešitev moje duše.

118:15  Glas veselja in rešitve duš je v šotorskih svetiščih pravičnih, Gospodova desnica dela hrabro.

118:16  Gospodova desnica je vzvišena, Gospodova desnica dela hrabro.

118:17  Ne bom umrl, temveč živel in oznanjal Gospodova dela.

118:18  Gospod me je boleče okaral, toda ni me izročil smrti.

118:19  Odprite mi velika vrata pravičnosti, šel bom vanje in bom hvalil Gospoda,

118:20  ta Gospodova velika vrata, v katera bodo vstopali pravični.

118:21  Hvalil te bom, kajti slišal si me in postal si rešitev moje duše.

118:22  Kamen, katerega so graditelji odklonili, je postal glava vogalnemu kamnu.

118:23  To je Gospodovo delo, to je čudovito v naših očeh.

118:24  To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselili se bomo in bili veseli v njem.

118:25  Reši sedaj, rotim te, oh Gospod. Oh Gospod, rotim te, pošlji uspevanje sedaj.

118:26  Blagoslovljen bodi kdor prihaja v Gospodovem imenu, blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

118:27  Bog je Gospod, ki nam je pokazal svetlobo. Žrtev povežite z vrvmi, celó k oltarnim rogovom.

118:28  Ti si moj Bog in tebe bom hvalil, ti si moj Bog, poviševal te bom.

118:29  Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

Chapter 119

119:1  Blagoslovljeni so neomadeževani na poti, ki hodijo v Gospodovi postavi.

119:2  Blagoslovljeni so tisti, ki ohranjajo njegova pričevanja in ki ga iščejo z vsem srcem.

119:3  Tudi ne počno krivičnosti, hodijo po njegovih poteh.

119:4  Ti si nam ukazal, da se marljivo držimo tvojih predpisov.

119:5  Oh, da bi bile moje poti usmerjene, da se držim tvojih zakonov!

119:6  Potem ne bom osramočen, ko se oziram k vsem tvojim zapovedim.

119:7  Hvalil te bom z iskrenostjo srca, ko se bom učil tvojih pravičnih sodb.

119:8  Držal se bom tvojih zakonov, oh, ne zapusti me popolnoma.

119:9  S čim naj mladenič očisti svojo pot? S tem, da je pozoren nanjo, glede na tvojo besedo.

119:10  S svojim celotnim srcem te iščem, oh, ne pusti me oddaljiti se od tvojih zapovedi.

119:11  Tvojo besedo sem skril v svoje srce, da ne bi grešil zoper tebe.

119:12  Blagoslovljen si ti, oh Gospod, úči me svojih zakonov.

119:13  S svojimi ustnicami sem oznanjal vse sodbe tvojih ust.

119:14  Veselil sem se na poti tvojih pričevanj, toliko kakor v vseh tvojih bogastvih.

119:15  Premišljeval bom o tvojih predpisih in se oziral k tvojim potem.

119:16  Razveseljeval se bom v tvojih zakonih. Ne bom pozabil tvoje besede.

119:17  Radodarno ravnaj s svojim služabnikom, da bom lahko živel in se držal tvoje besede.

119:18  Odpri moje oči, da bom lahko gledal čudovite besede iz tvoje postave.

119:19  Jaz sem tujec na zemlji, svojih zapovedi ne skrivaj pred menoj.

119:20  Moja duša slabi zaradi hrepenenja, ki ga ima ob vseh časih do tvojih sodb.

119:21  Oštel si ponosne, ki so prekleti, ki zaidejo od tvojih zapovedi.

119:22  Odstrani od mene grajo in zaničevanje, kajti držal sem se tvojih pričevanj.

119:23  Tudi princi so sedeli in govorili zoper mene, toda tvoj služabnik je premišljeval o tvojih zakonih.

119:24  Tvoja pričevanja so tudi moje veselje in moji svetovalci.

119:25  Moja duša se lepi na prah, oživi me glede na svojo besedo.

119:26  Oznanil sem svoje poti in ti si me slišal, úči me svojih zakonov.

119:27  Naredi mi, da razumem pot tvojih predpisov, tako bom govoril o tvojih čudovitih delih.

119:28  Moja duša se topi zaradi potrtosti, okrepi me glede na svojo besedo.

119:29  Odstrani od mene lažnivo pot in mi milostno podéli svojo postavo.

119:30  Izbral sem pot resnice, tvoje sodbe sem položil pred seboj.

119:31  Prijel sem se tvojih pričevanj, oh Gospod, ne izroči me v sramoto.

119:32  Tekel bom pot tvojih zapovedi, ko boš razširil moje srce.

119:33  Úči me, oh Gospod, poti tvojih zakonov in tega se bom držal do konca.

119:34  Daj mi razumevanje in bom čuval tvojo postavo, da, obeleževal jo bom s svojim celotnim srcem.

119:35  Stôri mi, da grem po stezi tvojih zapovedi, kajti v tem se razveseljujem.

119:36  Nagni moje srce k tvojim pričevanjem, ne pa k pohlepnosti.

119:37  Odvrni moje oči od gledanja praznih reči in oživi me na svoji poti.

119:38  Utrdi svojo besedo svojemu služabniku, ki je vdan tvojemu strahu.

119:39  Odvrni mojo grajo, ki se jo bojim, kajti tvoje sodbe so dobre.

119:40  Glej, hrepenel sem za tvojimi predpisi. Oživi me v svoji pravičnosti.

119:41  Naj tvoja usmiljenja pridejo tudi k meni, oh Gospod, celó tvoja rešitev duše, glede na tvojo besedo.

119:42  Tako bom imel kaj odgovoriti tistemu, ki me graja, kajti zaupam v tvojo besedo.

119:43  Besede resnice pa ne vzemi popolnoma iz mojih ust, kajti zaupal sem v tvoje sodbe.

119:44  Tako se bom nenehno držal tvoje postave, na veke vekov.

119:45  Hodil bom na prostosti, kajti iščem tvoje predpise.

119:46  Tudi pred kralji bom govoril o tvojih pričevanjih in ne bom osramočen.

119:47  Razveseljeval se bom v tvojih zapovedih, katere sem vzljubil.

119:48  Tudi svoje roke bom dvignil k tvojim zapovedim, katere sem vzljubil in premišljeval bom o tvojih zakonih.

119:49  Spomni se besede svojemu služabniku, na osnovi katere si mi storil, da upam.

119:50  To je moja tolažba v moji stiski, kajti tvoja beseda me je oživela.

119:51  Ponosni so me imeli silno v posmeh, vendar se nisem nagnil od tvoje postave.

119:52  Spomnil sem se tvojih sodb od davnine, oh Gospod in se potolažil.

119:53  Polastila se me je groza zaradi zlobnih, ki zapuščajo tvojo postavo.

119:54  Tvoji zakoni so bili moje pesmi v hiši mojega popotovanja.

119:55  Ponoči sem se spominjal tvojega imena, oh Gospod in se držal tvoje postave.

119:56  To sem imel, ker sem se držal tvojih predpisov.

119:57  „Ti si moj delež, oh Gospod,“ sem rekel, „da bom ohranil tvoje besede.“

119:58  S svojim celotnim srcem sem milo prosil tvojo naklonjenost, bodi mi usmiljen glede na svojo besedo.

119:59  Mislil sem na svoje poti in svoja stopala sem obrnil k tvojim pričevanjem.

119:60  Podvizal sem se in nisem odlašal, da se držim tvojih zapovedi.

119:61  § Tolpe zlobnih so me oropale, toda jaz nisem pozabil tvoje postave.

119:62  Opolnoči bom vstajal, da se ti zahvaljujem zaradi tvojih pravičnih sodb.

119:63  Jaz sem družabnik vseh teh, ki se te bojijo in teh, ki se držijo tvojih predpisov.

119:64  Zemlja, oh Gospod, je polna tvojega usmiljenja, úči me svojih zakonov.

119:65  Dobro si storil s svojim služabnikom, oh Gospod, glede na svojo besedo.

119:66  Úči me dobre sodbe in spoznanja, kajti veroval sem tvojim zapovedim.

119:67  Preden sem bil užaloščen, sem zašel, toda sedaj sem se držal tvoje besede.

119:68  Ti si dober in delaš dobro, úči me svojih zakonov.

119:69  Ponosni so zoper mene kovali laž, toda tvojih predpisov se bom držal s svojim celotnim srcem.

119:70  Njihovo srce je tako rejeno kakor mast, toda jaz se razveseljujem v tvoji postavi.

119:71  Dobro je zame, da sem bil užaloščen, da se lahko učim tvojih zakonov.

119:72  Postava tvojih ust mi je boljša kakor tisoči zlata in srebra.

119:73  Tvoje roke so me naredile in me oblikovale, daj mi razumevanje, da se lahko učim tvojih zapovedi.

119:74  Tisti, ki se te bojijo, bodo veseli, ko me vidijo, kajti upal sem v tvojo besedo.

119:75  Vem, oh Gospod, da so tvoje sodbe pravične in da si me ti v zvestobi užalostil.

119:76  Prosim te, naj bo tvoja usmiljena prijaznost za mojo tolažbo, glede na svojo besedo svojemu služabniku.

119:77  Naj tvoja nežna usmiljenja pridejo k meni, da bom lahko živel, kajti tvoja postava je moja naslada.

119:78  Naj bodo ponosni osramočeni, kajti brez razloga so sprevrženo ravnali z menoj, toda jaz bom premišljeval o tvojih predpisih.

119:79  Naj se tisti, ki se te bojijo, obrnejo k meni in tisti, ki so spoznali tvoja pričevanja.

119:80  Naj bo moje srce brez graje v tvojih zakonih, da ne bom osramočen.

119:81  Moja duša slabi zaradi tvoje rešitve duše, toda jaz upam v tvojo besedo.

119:82  Moje oči pešajo zaradi tvoje besede, rekoč: „Kdaj me boš potolažil?“

119:83  Kajti postal sem podoben mehu v dimu, vendar ne pozabljam tvojih zakonov.

119:84  Koliko je dni tvojega služabnika? Kdaj boš izvršil sodbo na tistih, ki me preganjajo?

119:85  Ponosni, ki niso po tvoji postavi, so zame kopáli jame.

119:86  Vse tvoje zapovedi so zanesljive, po krivem me preganjajo, pomagaj mi.

119:87  Na zemlji so me skoraj požrli, toda jaz nisem zapustil tvojih predpisov.

119:88  Oživi me po svoji ljubeči skrbnosti, tako se bom držal pričevanja tvojih ust.

119:89  Na veke, oh Gospod, je tvoja beseda utrjena na nebu.

119:90  Tvoja zvestoba je za vse rodove, utrdil si zemljo in ta ostaja.

119:91  Danes nadaljujejo glede na tvoje odredbe, kajti vsi so tvoji služabniki.

119:92  Če ne bi bila tvoja postava moje naslade, potem bi v svoji stiski propadel.

119:93  Nikoli ne bom pozabil tvojih predpisov, kajti oživel si me.

119:94  Jaz sem tvoj, reši me, kajti iskal sem tvoje predpise.

119:95  Zlobni so čakali name, da me uničijo, toda jaz bom preudarjal tvoja pričevanja.

119:96  Videl sem konec vse popolnosti, toda tvoja zapoved je silno široka.

119:97  Oh, kako ljubim tvojo postavo! Ona je ves dan moje premišljevanje.

119:98  Zaradi svojih zapovedi si me naredil modrejšega od mojih sovražnikov, kajti one so vedno z menoj.

119:99  Imam več razumevanja kakor vsi moji učitelji, kajti tvoja pričevanja so moje premišljevanje.

119:100  Razumem bolj kakor starci, ker se držim tvojih predpisov.

119:101  Svoja stopala sem zadržal pred vsako zlo potjo, da bi lahko obdržal tvojo besedo.

119:102  Nisem odšel od tvojih sodb, kajti ti si me učil.

119:103  Kako sladke so tvoje besede mojemu okusu! Da, slajše kakor med mojim ustom.

119:104  Skozi tvoje predpise prejemam razumevanje, zato sovražim vsako napačno pot.

119:105  Tvoja beseda je svetilka mojim stopalom in svetloba moji stezi.

119:106  Prisegel sem in to bom opravil, da se bom držal tvojih pravičnih sodb.

119:107  Zelo sem užaloščen. Oživi me, oh Gospod, glede na svojo besedo.

119:108  Rotim te, sprejmi prostovoljne daritve mojih ust, oh Gospod in uči me svojih sodb.

119:109  Moja duša je nenehno v moji roki, vendar ne pozabljam tvoje postave.

119:110  Zlobni so zame položili zanko, vendar nisem zašel od tvojih predpisov.

119:111  Tvoja pričevanja sem vzel kot dediščino na veke, kajti ta so veselje mojega srca.

119:112  Svoje srce sem nagnil, da vedno izpolnjujem tvoje zakone, celo do konca.

119:113  Sovražim prazne misli, toda ljubim tvojo postavo.

119:114  Ti si moje skrivališče in moj ščit, upam v tvojo besedo.

119:115  Odidite od mene, vi hudodelci, kajti držal se bom zapovedi svojega Boga.

119:116  Podpiraj me glede na svojo besedo, da bom lahko živel in zaradi svojega upanja naj ne bom osramočen.

119:117  Dvigni me in bom varen in nenehno se bom oziral k tvojim zakonom.

119:118  Pomendral si vse tiste, ki so zašli od tvojih zakonov, kajti njihova prevara je neresnica.

119:119  Vse zlobneže zemlje daješ na stran kakor žlindro, zato ljubim tvoja pričevanja.

119:120  Moje meso trepeta zaradi strahu pred teboj in bojim se tvojih sodb.

119:121  Storil sem sodbo in pravico, ne prepusti me mojim zatiralcem.

119:122  Bodi pôrok za svojega služabnika v dobro, naj me ponosni ne zatirajo.

119:123  Moje oči pešajo zaradi tvoje rešitve duše in zaradi besede tvoje pravičnosti.

119:124  S svojim služabnikom postopaj glede na svoje usmiljenje in uči me svojih zakonov.

119:125  Jaz sem tvoj služabnik, daj mi razumevanje, da bom lahko spoznal tvoja pričevanja.

119:126  Čas je za tebe, Gospod, da delaš, kajti razveljavili so tvojo postavo.

119:127  Zato ljubim tvoje zapovedi bolj kakor zlato, da, bolj kakor čisto zlato.

119:128  Zatorej spoštujem vse tvoje predpise glede vseh stvari, da so pravilni; in sovražim vsako napačno pot.

119:129  Tvoja pričevanja so čudovita, zatorej se jih moja duša drži.

119:130  Vstop tvojih besed daje svetlobo, to daje razumevanje preprostemu.

119:131  Odprl sem svoja usta in trepetal, kajti hrepenel sem za tvojimi zapovedmi.

119:132  Poglej name in bodi mi usmiljen, kakor ravnaš s tistimi, ki ljubijo tvoje ime.

119:133  Odredi moje korake po svoji besedi in nobena krivičnost naj nima gospostva nad menoj.

119:134  Osvobodi me pred človeškim zatiranjem, tako se bom držal tvojih predpisov.

119:135  Stôri, da tvoj obraz sveti nad tvojim služabnikom in úči me svojih zakonov.

119:136  Reke vodá iztekajo [iz] mojih oči, ker se ne držijo tvoje postave.

119:137  Pravičen si ti, oh Gospod in tvoje sodbe so iskrene.

119:138  Tvoja pričevanja, ki si jih zapovedal, so iskrena in zelo zanesljiva.

119:139  Moja gorečnost me je iztrošila, ker so moji sovražniki pozabili tvoje besede.

119:140  Tvoja beseda je zelo čista, zato jo tvoj služabnik ljubi.

119:141  Sem majhen in preziran, vendar ne pozabljam tvojih predpisov.

119:142  Tvoja pravičnost je večna pravičnost in tvoja postava je resnica.

119:143  Stiska in tesnoba sta se me polastili, vendar so tvoje zapovedi moje naslade.

119:144  Pravičnost tvojih pričevanj je večna, daje mi razumevanje in jaz bom živel.

119:145  Klical sem z vsem svojim celotnim srcem, usliši me, oh Gospod, držal se bom tvojih zakonov.

119:146  Klical sem k tebi, reši me in držal se bom tvojih pričevanj.

119:147  Slutil sem svitanje jutra in klical, upal sem v tvojo besedo.

119:148  Moje oči so slutile nočne straže, da bi lahko premišljeval v tvoji besedi.

119:149  Prisluhni mojemu glasu glede na svojo ljubečo skrbnost, oh Gospod, oživi me glede na svojo sodbo.

119:150  Približali so se tisti, ki sledijo vragoliji, daleč so od tvoje postave.

119:151  Ti si blizu, oh Gospod in vse tvoje zapovedi so resnica.

119:152  Glede tvojih pričevanj sem spoznal od davnine, da si jih ti utemeljil na veke.

119:153  Preudari mojo stisko in me osvobodi, kajti jaz ne pozabljam tvoje postave.

119:154  Zagovarjaj mojo pravdo in me osvobodi, oživi me glede na svojo besedo.

119:155  Rešitev duš je daleč od zlobnih, kajti oni ne iščejo tvojih zakonov.

119:156  Velika so tvoja nežna usmiljenja, oh Gospod, oživi me glede na tvoje sodbe.

119:157  Mnogo je mojih preganjalcev in mojih sovražnikov, vendar se ne nagnem od tvojih pričevanj.

119:158  Zagledal sem prestopnike in bil užaloščen, ker se niso držali tvoje besede.

119:159  Preudari kako ljubim tvoje predpise, oživi me, oh Gospod, glede na svojo ljubečo skrbnost.

119:160  Tvoja beseda je resnična od začetka in vsaka od tvojih pravičnih sodb traja večno.

119:161  Princi so me preganjali brez vzroka, toda moje srce stoji v strahospoštovanju pred tvojo besedo.

119:162  Veselim se ob tvoji besedi, kakor nekdo, ki najde velik plen.

119:163  Sovražim in preziram lažnivost, toda ljubim tvojo postavo.

119:164  Sedemkrat dnevno te hvalim zaradi tvojih pravičnih sodb.

119:165  § Velik mir imajo tisti, ki ljubijo tvojo postavo in nič jih ne bo prizadelo.

119:166  Gospod, upal sem na tvojo rešitev duše in storil tvoje zapovedi.

119:167  Moja duša je obdržala tvoja pričevanja in silno jih ljubim.

119:168  Držal sem se tvojih predpisov in tvojih pričevanj, kajti vse moje poti so pred teboj.

119:169  Naj moj klic pride blizu predte, oh Gospod, daj mi razumevanje glede na svojo besedo.

119:170  Naj moja ponižna prošnja pride predte, osvobodi me glede na svojo besedo.

119:171  Moje ustnice bodo izgovarjale hvalo, ko si me učil svojih zakonov.

119:172  Moj jezik bo govoril o tvoji besedi, kajti vse tvoje zapovedi so pravičnost.

119:173  Tvoja roka naj mi pomaga, kajti izbral sem tvoje predpise.

119:174  Hrepenel sem za tvojo rešitvijo duše, oh Gospod in tvoja postava je moja naslada.

119:175  Naj moja duša živi in te bo hvalila in naj mi tvoje sodbe pomagajo.

119:176  Zašel sem kakor izgubljena ovca, išči svojega služabnika, kajti jaz ne pozabljam tvojih zapovedi.

Chapter 120

120:1  V svoji tegobi sem klical h Gospodu in me je slišal.

120:2  Osvobodi mojo dušo, oh Gospod, pred lažnivimi ustnicami in pred varljivim jezikom.

120:3  Kaj ti bo dano? Ali kaj ti bo storjeno, ti varljiv jezik?

120:4  § Ostre puščice mogočnega z brinovimi ogorki.

120:5  Gorje meni, da se mudim v Mešehu, da prebivam v kedárskih šotorih!

120:6  Moja duša je dolgo prebivala s tistim, ki sovraži mir.

120:7  Jaz sem za mir, toda, ko govorim, so oni za vojno.

Chapter 121

121:1  Svoje oči bom povzdignil k hribom, od koder prihaja moja pomoč.

121:2  Moja pomoč prihaja od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.

121:3  Ne bo trpel, da bi bilo tvoje stopalo premaknjeno, kdor tebe varuje, ne bo dremal.

121:4  Glej, kdor varuje Izraela, ne bo niti dremal niti spal.

121:5  Gospod je tvoj čuvaj, Gospod je tvoja senca na tvoji desnici.

121:6  Sonce te ne bo udarilo podnevi niti luna ponoči.

121:7  Gospod te bo varoval pred vsem zlom, on bo varoval tvojo dušo.

121:8  Gospod bo ohranil tvoje odhajanje in tvoje prihajanje od tega časa dalje in na vékomaj.

Chapter 122

122:1  Bil sem vesel, ko so mi rekli: „Pojdimo v Gospodovo hišo.“

122:2  Naša stopala bodo stala znotraj tvojih velikih vrat, oh Jeruzalem.

122:3  Jeruzalem je zgrajen kakor mesto, ki je stisnjeno skupaj,

122:4  kamor se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi, v pričevanje Izraelu, da dajejo zahvalo Gospodovemu imenu.

122:5  Kajti tam so postavljeni sodni prestoli, prestoli Davidove hiše.

122:6  § Mólite za mir v Jeruzalemu; tisti, ki te ljubijo, bodo uspevali.

122:7  Mir bodi znotraj tvojih zidov in uspevanje v tvojih palačah.

122:8  Zaradi mojih bratov in zaradi družabnikov bom torej rekel: „Mir bodi znotraj tebe.“

122:9  Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal tvoje dobro.

Chapter 123

123:1  K tebi povzdigujem svoje oči, oh ti, ki prebivaš v nebesih.

123:2  Glej, kakor oči služabnikov gledajo k roki njihovih gospodarjev in kakor oči dekle k roki njene gospodarice, tako naše oči čakajo na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili.

123:3  Usmili se nas, oh Gospod, usmili se nas, kajti mi smo silno nasičeni z zaničevanjem.

123:4  Naša duša je silno nasičena s preziranjem tistih, ki so ošabni in z zaničevanjem ponosnih.

Chapter 124

124:1  Če ne bi bil Gospod, ki je bil na naši strani, lahko sedaj reče Izrael,

124:2  če ne bi bil Gospod, ki je bil na naši strani, ko so ljudje vstali zoper nas,

124:3  tedaj [bi] nas žive požrli, ko je bil njihov bes prižgan zoper nas,

124:4  tedaj [bi] nas vode preplavile, vodni tok [bi] tekel preko naše duše,

124:5  tedaj [bi] vode ponosa tekle preko naše duše.

124:6  Blagoslovljen [bodi] Gospod, ki nas ni izročil njihovim zobem kakor plen.

124:7  Naša duša je kakor ptica ušla iz zanke ptičarjev, zanka je pretrgana in mi smo ušli.

124:8  Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je naredil nebo in zemljo.

Chapter 125

125:1  Tisti, ki zaupajo v Gospoda, bodo kakor gora Sion, ki ne more biti odstranjena, temveč ostaja na veke.

125:2  Kakor so gore naokoli Jeruzalema, tako je Gospod naokoli svojega ljudstva od tega časa naprej, celo za vedno.

125:3  Kajti palica zlobnih ne bo počivala na deležu pravičnih, da ne bi pravični svoje roke iztegnil h krivičnosti.

125:4  Delaj dobro, oh Gospod, tistim, ki so dobri in tistim, ki so iskreni v svojih srcih.

125:5  § Glede takšnih, ki zavijajo na svoje sprijene poti, jih bo Gospod odvedel z delavci krivičnosti, toda nad Izraelom bo mir.

Chapter 126

126:1  Ko je Gospod ponovno obrnil ujetništvo Siona, smo bili podobni tem, ki sanjajo.

126:2  Tedaj so bila naša usta napolnjena s smehom in naš jezik s petjem, tedaj so med pogani govorili: „Gospod je zanje storil velike stvari.“

126:3  Gospod je za nas storil velike stvari, česar smo veseli.

126:4  § Ponovno obrni naše ujetništvo, oh Gospod, kakor vodotoke na jugu.

126:5  Tisti, ki sejejo s solzami, bodo želi z veseljem.

126:6  Kdor hodi naprej in joka in prinaša dragoceno seme, bo brez dvoma ponovno prišel z veseljem, nesoč svoje snope s seboj.

Chapter 127

127:1  Razen če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo, ki jo gradijo; razen če Gospod ne varuje mesta, stražar le zaman bedi.

127:2  Zaman je zate, da vstajaš zgodaj, da hodiš pozno spat, da ješ kruh bridkosti, kajti tako on svojim ljubljenim daje spanje.

127:3  Glej! Otroci so dediščina od Gospoda in sad maternice je njegova nagrada.

127:4  Kakor so puščice v roki mogočnega človeka, tako so otroci mladosti.

127:5  Srečen je človek, ki jih ima poln tul, ne bodo osramočeni, temveč bodo govorili s sovražniki pri velikih vratih.

Chapter 128

128:1  Blagoslovljen je vsak, kdor se boji Gospoda, ki hodi po njegovih poteh.

128:2  Kajti jedel boš trud svojih rok, srečen boš in s teboj bo dobro.

128:3  Tvoja žena bo kakor rodovitna trta ob straneh tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljčne sadike naokrog tvoje mize.

128:4  Glej, tako bo blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda.

128:5  § Gospod te bo blagoslovil iz Siona in ti boš videl dobro Jeruzalema vse dni svojega življenja.

128:6  § Da, videl boš svojih otrok otroke in mir nad Izraelom.

Chapter 129

129:1  Pogosto so me prizadeli od moje mladosti, naj sedaj reče Izrael,

129:2  pogosto so me prizadeli od moje mladosti, vendar niso prevladali zoper mene.

129:3  Orači so orali na mojem hrbtu, svoje brazde so naredili dolge.

129:4  Gospod je pravičen, razsekal je vrvi zlobnih.

129:5  Naj bodo zbegani in obrnjeni nazaj vsi, ki sovražijo Sion.

129:6  Naj bodo kakor trava na hišnih strehah, ki ovene preden zraste,

129:7  s čimer kosec ne napolni svoje roke, niti kdor veže snope svojega naročja.

129:8  [Naj] niti tisti, ki gredo mimo, ne rečejo: „Nad vami naj bo Gospodov blagoslov, blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.“

Chapter 130

130:1  Iz globin sem klical k tebi, oh Gospod.

130:2  Gospod, usliši moj glas, naj bodo tvoja ušesa pozorna na glas mojih ponižnih prošenj.

130:3  Če si boš ti, Gospod, zaznamoval krivičnosti, oh Gospod, kdo bo vzdržal?

130:4  Toda s teboj je odpuščanje, da bi se te lahko bali.

130:5  § Čakam na Gospoda, moja duša čaka in v njegovo besedo zaupam.

130:6  Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor tisti, ki pričakujejo jutro, pravim, bolj kakor tisti, ki pričakujejo jutro.

130:7  Naj Izrael upa v Gospoda, kajti z Gospodom je usmiljenje in z njim je obilna odkupitev.

130:8  On bo Izraela odkupil pred vsemi njegovimi krivičnostmi.

Chapter 131

131:1  Gospod, moje srce ni ošabno niti moje oči vzvišene, niti se ne ukvarjam z velikimi zadevami ali s stvarmi zame previsokimi.

131:2  Zagotovo sem se lepo obnašal in se umiril, kakor otrok, ki je odstavljen od svoje matere, moja duša je celo kakor odstavljen otrok.

131:3  Naj Izrael upa v Gospoda od tega časa naprej in na veke.

Chapter 132

132:1  Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk,

132:2  kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu:

132:3  „Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo,

132:4  svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam,

132:5  dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.“

132:6  § Glej, slišali smo o tem v Efráti, to smo našli na gozdnih poljih.

132:7  Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki.

132:8  Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči.

132:9  Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja.

132:10  Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca.

132:11  Gospod je Davidu prisegel z resnico, ne bo se odvrnil od nje: „Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol.

132:12  Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, da jih bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.“

132:13  Kajti Gospod je izbral Sion, zaželel si ga je za svoje prebivališče.

132:14  „To je moj počitek na veke, tukaj bom prebival, ker sem si ga zaželel.

132:15  Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.

132:16  Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja.

132:17  Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti, odredil sem svetilko za svojega maziljenca.

132:18  Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.“

Chapter 133

133:1  Glej, kako dobro in kako prijetno je za brate, da prebivajo skupaj v slogi!

133:2  To je podobno dragocenemu mazilu na glavi, ki teče navzdol na brado, celó Aronovo brado, ki gre dol h krajcem njegovih oblek,

133:3  kakor rosa iz Hermona in kakor rosa, ki se je spustila na goro Sion, kajti tam je Gospod zapovedal blagoslov, celó življenje na vékomaj.

Chapter 134

134:1  Glejte, blagoslavljajte Gospoda, vsi vi Gospodovi služabniki, ki ponoči stojite v hiši Gospodovi.

134:2  Dvignite svoje roke v svetišču in blagoslavljajte Gospoda.

134:3  Gospod, ki je naredil nebo in zemljo, [naj] te blagoslovi iz Siona.

Chapter 135

135:1  Hvalite Gospoda. Hvalite Gospodovo ime, hvalite ga, oh vi Gospodovi služabniki.

135:2  Vi, ki stojite v hiši Gospodovi, v dvorih hiše našega Boga,

135:3  hvalite Gospoda, kajti Gospod je dober, prepevajte hvalnice njegovemu imenu, kajti to je prijetno.

135:4  Kajti Gospod si je izbral Jakoba in Izraela za svoj izvoljen zaklad.

135:5  Kajti jaz vem, da je Gospod velik in da je naš Gospod nad vsemi bogovi.

135:6  Karkoli je Gospodu ugajalo, to je storil v nebesih, na zemlji, v morjih in vseh globokih krajih.

135:7  Meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje, bliske dela za dež, veter prinaša iz svojih zakladnic.

135:8  Ki je udaril egiptovske prvorojence, tako od človeka kakor [od] živali.

135:9  Ki je poslal simbole in čudeže v tvojo sredo, oh Egipt, na faraona in na vse njegove služabnike.

135:10  Ki je udaril velike narode in usmrtil mogočne kralje,

135:11  amoréjskega kralja Sihóna, bašánskega kralja Oga in vsa kánaanska kraljestva

135:12  in njihovo deželo dal za dediščino, dediščino Izraelu, svojemu ljudstvu.

135:13  Tvoje ime, oh Gospod, traja večno in tvoj spomin, oh Gospod, skozi vse rodove.

135:14  § Kajti Gospod bo sodil svoje ljudstvo in se bo pokesal glede svojih služabnikov.

135:15  Maliki poganov so srebro in zlato, delo človeških rok.

135:16  Imajo usta, toda ne govorijo, imajo oči, toda ne vidijo,

135:17  imajo ušesa, toda ne slišijo niti v njihovih ustih ni kakršnegakoli diha.

135:18  Tisti, ki so jih naredili, so jim podobni, tako je vsak, kdor zaupa vanje.

135:19  Blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Izraelova, blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Aronova,

135:20  blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Lévijeva, vi, ki se bojite Gospoda, blagoslavljajte Gospoda.

135:21  Blagoslovljen bodi Gospod s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu. Hvalite Gospoda.

Chapter 136

136:1  Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:2  Oh zahvaljujte se Bogu bogov, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:3  Oh zahvaljujte se Gospodu gospodov, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:4  Njemu, ki sam dela velika čudeže, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:5  Njemu, ki je z modrostjo ustvaril nebesni obok, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:6  Njemu, ki je zemljo razpel nad vodami, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:7  Njemu, ki je naredil velike luči, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:8  sonce, da vlada podnevi, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:9  luno in zvezde, da vladajo ponoči, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:10  Njemu, ki je udaril Egipt na njegovih prvorojencih, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:11  in Izraela izpeljal izmed njih, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:12  z močno roko in z iztegnjenim laktom, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:13  Njemu, ki je razdelil Rdeče morje na [dva] dela, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:14  in naredil Izraelu, da gre skozi njegovo sredo, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:15  toda porazil faraona in njegovo vojsko v Rdeče morje, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:16  Njemu, ki je vodil svoje ljudstvo skozi divjino, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:17  Njemu, ki je udaril velike kralje, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:18  in usmrtil slavne kralje, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:19  amoréjskega kralja Sihóna, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:20  in bašánskega kralja Oga, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:21  in njihovo deželo dal za dediščino, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:22  celó dediščino Izraelu, njegovemu služabniku, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:23  Ki se nas je spomnil v našem nizkem stanu, kajti njegovo usmiljenje traja večno;

136:24  in nas odkupil pred našimi sovražniki, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:25  Ki daje hrano vsemu mesu, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

136:26  Oh, zahvaljujte se Bogu nebes, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

Chapter 137

137:1  Ob babilonskih rekah, tam smo se usedli, da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona.

137:2  Naše harfe smo obesili na vrbe v njegovi sredi.

137:3  Kajti tam so tisti, ki so nas odvedli proč ujete, od nas zahtevali pesem in tisti, ki so nas opustošili, so od nas zahtevali veselje, rekoč: „Zapojte nam eno izmed sionskih pesmi.“

137:4  Kako naj bi v tuji deželi peli Gospodovo pesem?

137:5  Če jaz pozabim tebe, oh Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost.

137:6  Če se te jaz ne spomnim, naj se moj jezik prilepi k nebu mojih ust, če ne povišam Jeruzalema nad svojo glavno radost.

137:7  Spomni se, oh Gospod, na Jeruzalemov dan otrok Edóma, ki so rekli: „Izbrišite ga, izbrišite ga, celo do njegovih temeljev.“

137:8  § Oh hči babilonska, ki boš uničena, srečen bo tisti, ki te poplača, kakor si nam ti služila.

137:9  Srečen bo tisti, ki zgrabi in trešči tvoje malčke ob kamne.

Chapter 138

138:1  § Hvalil te bom s svojim celotnim srcem, pred bogovi ti bom prepeval hvalnico.

138:2  Oboževal te bom pred tvojim svetim templjem in tvoje ime hvalil zaradi tvoje ljubeče skrbnosti in zaradi tvoje resnice, kajti svojo besedo si poveličal nad vse svoje ime.

138:3  Na dan, ko sem klical, mi odgovarjaš in me v moji duši krepiš z močjo.

138:4  Vsi kralji zemlje te bodo hvalili, oh Gospod, ko slišijo besede iz tvojih ust.

138:5  Da, prepevali bodo na Gospodovih poteh, kajti velika je slava Gospodova.

138:6  Čeprav je Gospod visok, vendar ima spoštovanje do ponižnega, toda ponosnega spozna od daleč.

138:7  Čeprav hodim sredi stiske, me boš ti prerodil. Zoper bes mojih sovražnikov boš iztegnil svojo roko in tvoja desnica me bo rešila.

138:8  Gospod bo dovršil to, kar zadeva mene. Tvoje usmiljenje, oh Gospod, vztraja večno, ne zapusti del svojih lastnih rok.

Chapter 139

139:1  Oh Gospod, preiskal si me in me spoznal.

139:2  Poznaš moje sedanje in moje vstajanje, moje misli razumeš daleč stran.

139:3  Obdajaš mojo pot in moje leganje in seznanjen si z vsemi mojimi potmi.

139:4  Kajti besede ni na mojem jeziku, toda, glej, oh Gospod, ti jo popolnoma poznaš.

139:5  Obdajaš me zadaj in spredaj in name polagaš svojo roko.

139:6  Takšno spoznanje je prečudovito zame, visoko je, ne morem ga doseči.

139:7  Kam naj grem pred tvojim duhom? Ali kam naj pobegnem pred tvojo prisotnostjo?

139:8  § Če se povzpnem v nebesa, si tam, če si svojo posteljo pripravim v peklu, glej, si tam.

139:9  Če vzamem peruti jutra in prebivam v najbolj oddaljenih krajih morja,

139:10  celo tam me bo tvoja roka vodila in tvoja desnica me bo držala.

139:11  Če rečem: „Zagotovo me bo pokrila tema, celo noč bo svetloba okoli mene.“

139:12  Da, tema se ne skriva pred teboj, toda noč sije kakor dan, tema in svetloba, obe sta ti podobni.

139:13  § Kajti v last si si vzel mojo notranjost, pokril si me v maternici moje matere.

139:14  Hvalil te bom, kajti jaz sem strašljivo in izvrstno narejen, čudovita so tvoja dela in to moja duša resnično dobro ve.

139:15  Moja snov ni bila skrita pred teboj, ko sem bil narejen na skrivnem in nenavadno izdelan v najnižjih delih zemlje.

139:16  Tvoje oči so videle mojo snov, čeprav je bila nepopolna in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji udje, ki so bili oblikovani v vztrajanju, medtem ko ni bilo še nobenega izmed njih.

139:17  Kako dragocene so tudi tvoje misli meni, oh Bog! Kako velik je njihov seštevek!

139:18  Če bi jih preštel, jih je po številu več kakor peska, ko se zbudim, sem še vedno s teboj.

139:19  § Zagotovo boš ubil zlobnega, oh Bog, zato odidite od mene, vi krvoločni ljudje.

139:20  § Kajti zlobno govorijo zoper tebe in tvoji sovražniki zaman jemljejo tvoje ime.

139:21  Ali ne sovražim tistih, oh Gospod, ki sovražijo tebe? Mar nisem užaloščen s tistimi, ki se dvigujejo zoper tebe?

139:22  Sovražim jih s popolnim sovraštvom, štejem jih [za] svoje sovražnike.

139:23  Preišči me, oh Bog in spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje misli.

139:24  Poglej, če je v meni kakršnakoli zlobna pot in vodi me po večni poti.

Chapter 140

140:1  Osvobodi me, oh Gospod, pred zlobnežem, varuj me pred nasilnežem,

140:2  ki si v svojem srcu domišljajo vragolije, nenehno so zbrani skupaj za vojno.

140:3  Svoje jezike so naostrili kakor kača, gadji strup je pod njihovimi ustnicami.

140:4  Sela. Varuj me, oh Gospod, pred rokami zlobnih, ohrani me pred nasilnežem, ki se je namenil, da zruši moja ravnanja.

140:5  Ponosni so zame prikrili zanko in vrvi, ob poti so razprostrli mrežo, zame so nastavili pasti.

140:6  Sela. Gospodu sem rekel: „Ti si moj Bog, usliši glas mojih ponižnih prošenj, oh Gospod.

140:7  Oh Bog, Gospod, moč rešitve moje duše, mojo glavo si pokril na dan bitke.

140:8  Ne usliši, oh Gospod, želja zlobnih, nadalje ne njihovega zlobnega naklepa, da se ne bi poviševali.“

140:9  Sela. Glede na glavo tistih, ki me obdajajo, naj jih pokrije vragolija njihovih lastnih ustnic.

140:10  Naj nanje padajo goreči ogorki, naj bodo vrženi v ogenj, v globoke jame, da ne vstanejo ponovno.

140:11  Naj obrekovalec ne bo utrjen na zemlji, zlo naj lovi nasilneža, da ga premaga.

140:12  Vem, da bo Gospod podpiral zadevo prizadetega in pravico ubogega.

140:13  Zagotovo se bodo pravični zahvaljevali tvojemu imenu, iskreni bodo prebivali v tvoji prisotnosti.

Chapter 141

141:1  Gospod, k tebi kličem, pohiti k meni, pazljivo prisluhni mojemu glasu, ko kličem k tebi.

141:2  Naj bo moja molitev postavljena pred teboj kakor kadilo in dvigovanje mojih rok kakor večerno žrtvovanje.

141:3  Postavi stražo, oh Gospod, pred moja usta, čuvaj vrata mojih ustnic.

141:4  Mojega srca ne nagni h kakršnikoli zli stvari, da izvajam dela z ljudmi, ki počnejo krivičnost in naj ne jem od njihovih slaščic.

141:5  § Naj me pravični udari, to bo prijaznost in naj me graja, to bo odlično olje, ki ne bo zlomilo moje glave, ker bo vendar v njihovih katastrofah tudi moja molitev.

141:6  § Kadar so njihovi sodniki premagani na kamnitih krajih, bodo slišali moje besede, kajti prijetne so.

141:7  Naše kosti so razkropljene ob ustih groba, kakor kadar nekdo seka in cepi les na zemlji.

141:8  Toda moje oči so k tebi, oh Bog, Gospod, v tebi je moje trdno upanje, moje duše ne pusti zapuščene.

141:9  Varuj me pred zankami, katere so položili zame in [pred] pastmi delavcev krivičnosti.

141:10  Naj zlobni padejo v svoje lastne mreže, medtem ko jaz istočasno pobegnem.

Chapter 142

142:1  S svojim glasom sem klical h Gospodu, s svojim glasom sem storil svojo ponižno prošnjo h Gospodu.

142:2  Svojo pritožbo sem izlil pred njim, pred njim sem pokazal svojo stisko.

142:3  Ko je bil moj duh znotraj mene nadvladan, tedaj ti poznaš mojo pot. Na stezi, po kateri sem hodil, so zame na skrivnem postavili zanko.

142:4  Pogledal sem na svojo desnico in zagledal, toda ni bilo človeka, ki bi me poznal. Zatočišče se mi je izneverilo, noben človek ni skrbel za mojo dušo.

142:5  Klical sem k tebi, oh Gospod. Rekel sem: „Ti si moje zatočišče in moj delež v deželi živih.“

142:6  Prisluhni mojemu joku, kajti zelo sem ponižan. Osvobodi me pred mojimi preganjalci, kajti močnejši so od mene.

142:7  Privedi mojo dušo iz ječe, da bom lahko hvalil tvoje ime. Pravični me bodo obdali, kajti radodarno boš postopal z menoj.

Chapter 143

143:1  Usliši mojo molitev, oh Gospod, pazljivo prisluhni mojim ponižnim prošnjam, odgovori mi v svoji zvestobi in v svoji pravičnosti.

143:2  Ne vstopi na sodbo s svojim služabnikom, kajti v tvojem pogledu noben živeč človek ne bo opravičen.

143:3  Kajti sovražnik je preganjal mojo dušo, moje življenje je z udarcem zrušil k tlom; pripravil me je, da prebivam v temi, kakor tisti, ki so bili dolgo mrtvi.

143:4  Zato je moj duh nadvladan znotraj mene, moje srce znotraj mene je zapuščeno.

143:5  Spominjam se dni iz davnine, premišljujem o vseh tvojih delih, razglabljam o delu tvojih rok.

143:6  Svoje roke iztegujem k tebi, mojo dušo žeja po tebi, kakor žejno deželo.

143:7  Sela. Naglo me usliši, oh Gospod, moj duh slabi, svojega obraza ne skrivaj pred menoj, da ne bi bil podoben tem, ki gredo dol v jamo.

143:8  Povzroči mi, da zjutraj slišim tvojo ljubečo skrbnost, kajti vate zaupam. Povzroči mi, da spoznam pot, po kateri naj hodim, kajti svojo dušo dvigujem k tebi.

143:9  Osvobodi me, oh Gospod, pred mojimi sovražniki, k tebi zbežim, da me skriješ.

143:10  Úči me izpolnjevati tvojo voljo, kajti ti si moj Bog. Tvoj duh je dober, vodi me v deželo iskrenosti.

143:11  Oživi me, oh Gospod, zaradi svojega imena, zaradi svoje pravičnosti mojo dušo privedi iz stiske.

143:12  Zaradi svojega usmiljenja iztrebi moje sovražnike in uniči vse tiste, ki prizadevajo mojo dušo, kajti jaz sem tvoj služabnik.

Chapter 144

144:1  Blagoslovljen bodi Gospod, moja moč, ki uči moje roke za vojno in moje prste za boj,

144:2  moja dobrota in moja trdnjava, moj visoki stolp in moj osvoboditelj, moj ščit in tisti, v katerega zaupam, ki moje ljudstvo podjarmlja pod mene.

144:3  Gospod, kaj je človek, da ti jemlješ spoznanje o njem! Ali sin človekov, da delaš obračun o njem!

144:4  Človek je podoben ničevosti, njegovi dnevi so kakor senca, ki mineva.

144:5  Upogni svoj nebesni obok, oh Gospod in pridi dol, dotakni se gora in se bodo kadile.

144:6  Vrzi bliskanje in jih razkropi, izstreli svoje puščice in jih uniči.

144:7  Pošlji svojo roko od zgoraj, odstrani me in osvobodi me iz velikih vodá, pred roko tujih otrok,

144:8  čigar usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica neresnice.

144:9  Zapel ti bom novo pesem, oh Bog, na plunko in glasbilo desetih strun ti bom prepeval hvalnice.

144:10  On je, ki kraljem daje rešitev duš, ki osvobaja Davida, svojega služabnika, pred škodljivim mečem.

144:11  Reši me in osvobodi me pred roko tujih otrok, katerih usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica neresnice,

144:12  da bodo naši sinovi lahko kakor sadike odrasle v svoji mladosti, da bodo naše hčere kakor vogalni kamni, pološčeni po podobnosti palače,

144:13  da bodo naše kašče lahko polne, nudeč vse vrste zalog, da lahko naše ovce na naših ulicah skotijo tisoče in deset tisoče,

144:14  da bodo naši voli lahko močni za delo, da ne bo vloma niti izginjanja, da na naših ulicah ne bo pritoževanja.

144:15  Srečno je tisto ljudstvo, ki je v takšni zadevi, da, srečno je tisto ljudstvo, čigar Bog je Gospod.

Chapter 145

145:1  Povzdigoval te bom, moj Bog, oh kralj in tvoje ime bom blagoslavljal na veke vekov.

145:2  Vsak dan te bom blagoslavljal in tvoje ime bom hvalil na veke vekov.

145:3  Velik je Gospod in silno bodi hvaljen in njegova veličina je nedoumljiva.

145:4  En rod bo hvalil tvoja dela drugemu in bo oznanjal tvoja mogočna dela.

145:5  Govoril bom o veličastni časti tvojega veličanstva in o tvojih čudovitih delih.

145:6  Ljudje bodo govorili o moči tvojih strašnih dejanj, jaz pa bom oznanjal tvojo veličino.

145:7  Obilno bodo izrekli spomin o tvoji veliki dobroti in prepevali bodo o tvoji pravičnosti.

145:8  Gospod je milostljiv in poln sočutja, počasen za jezo in zelo usmiljen.

145:9  Gospod je dober do vseh in njegova nežna usmiljenja so nad vsemi njegovimi deli.

145:10  Hvalila te bodo vsa tvoja dela, oh Gospod in tvoji sveti te bodo blagoslavljali.

145:11  Pogovarjali se bodo o slavi tvojega kraljestva in govorili o tvoji moči,

145:12  da razglašajo njegova mogočna dela človeškim sinovom in slavno veličanstvo njegovega kraljestva.

145:13  Tvoje kraljestvo je večno kraljestvo in tvoje gospostvo traja skozi vse rodove.

145:14  Gospod podpira vse, ki padejo in dviguje vse tiste, ki so sklonjeni.

145:15  Oči vseh čakajo nate in ti jim daješ njihovo hrano v pravšnjem obdobju.

145:16  Odpiraš svojo roko in zadovoljuješ željo vsake žive stvari.

145:17  Gospod je pravičen na vseh svojih poteh in svet v vseh svojih delih.

145:18  Gospod je blizu vsem tem, ki kličejo k njemu, vsem, ki k njemu kličejo v resnici.

145:19  Izpolnil bo željo tistih, ki se ga bojijo. Slišal bo tudi njihov jok in jih bo rešil.

145:20  Gospod varuje vse tiste, ki ga ljubijo, toda vse zlobne bo uničil.

145:21  Moja usta bodo govorila Gospodovo hvalo in naj vse meso blagoslavlja njegovo sveto ime na veke vekov.

Chapter 146

146:1  Hvalite Gospoda. Hvali Gospoda, oh moja duša.

146:2  Medtem ko živim, bom hvalil Gospoda, medtem ko imam kakršen koli obstoj, bom prepeval hvalnice svojemu Bogu.

146:3  Svojega trdnega upanja ne polagaj v prince, niti v sina človekovega, v katerem ni pomoči.

146:4  Njegov dih gre dalje, vrača se k svoji zemlji, na ta isti dan propadejo njegove misli.

146:5  Srečen je tisti, ki ima za svojo pomoč Jakobovega Boga, katerega upanje je v Gospodu, njegovem Bogu,

146:6  ki je naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je tam notri, ki na veke ohranja resnico,

146:7  ki izvršuje sodbo za zatiranega, ki daje hrano lačnemu. Gospod osvobaja jetnike,

146:8  Gospod slepim odpira oči, Gospod dviguje tiste, ki so sklonjeni, Gospod ljubi pravične,

146:9  Gospod varuje tujce in podpira osirotelega in vdovo, toda pot zlobnih postavlja na glavo.

146:10  Gospod bo kraljeval na veke, celó tvoj Bog, oh Sion, vsem rodovom. Hvalite Gospoda.

Chapter 147

147:1  Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti zahvaljevanja našemu Bogu, kajti to je prijetno in hvala je ljubka.

147:2  Gospod je zgradil Jeruzalem, skupaj zbira Izraelove pregnance.

147:3  Ozdravlja potrte v srcu in povezuje njihove rane.

147:4  Šteje število zvezd, vse jih kliče po njihovih imenih.

147:5  Velik je naš Gospod in zelo močan, njegovo razumevanje je neskončno.

147:6  Gospod dviguje krotke, zlobne podira k tlom.

147:7  Prepevajte Gospodu z zahvaljevanjem, našemu Bogu pojte hvalo na harfo,

147:8  ki nebo pokriva z oblaki, ki za zemljo pripravlja dež, ki daje travi, da raste po gorah.

147:9  On daje živali njeno hrano in mladim krokarjem, ki kličejo.

147:10  Ne razveseljuje se v moči konja. Ne veseli se človeških nog.

147:11  Gospod se veseli tistih, ki se ga bojijo, tistih, ki upajo v njegovo usmiljenje.

147:12  Hvali Gospoda, oh Jeruzalem, hvali svojega Boga, oh Sion.

147:13  Kajti utrjuje zapahe tvojih velikih vrat, tvoje otroke je blagoslovil znotraj tebe.

147:14  Na tvojih mejah daje mir in te nasičuje z najodličnejšo pšenico.

147:15  Svojo zapoved pošilja na zemljo, njegova beseda teče zelo naglo.

147:16  Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepel.

147:17  Svoj led meče kakor koščke, kdo lahko obstane pred njegovim mrazom?

147:18  Razpošilja svojo besedo in jih topi, svojemu vetru povzroča, da piha in vodam, [da] tečejo.

147:19  Svojo besedo kaže Jakobu, svoje zakone in svoje sodbe Izraelu.

147:20  Z nobenim narodom ni tako postopal in glede njegovih sodb, jih oni niso spoznali. Hvalite Gospoda.

Chapter 148

148:1  Hvalite Gospoda. Hvalite Gospoda iz nebes, hvalite ga na višavah.

148:2  Hvalite ga, vsi njegovi angeli, hvalite ga, vse njegove vojske.

148:3  Hvalita ga, sonce in luna, hvalite ga vse ve zvezdne luči.

148:4  Hvalite ga, ve nebes nebesa in ve vode, ki ste nad nebesnim obokom.

148:5  Naj hvalijo Gospodovo ime, kajti ukazal je in bili so ustvarjeni.

148:6  Tudi njih je utrdil na veke vekov, naredil je odlok, ki ne bo minil.

148:7  Hvalite Gospoda iz zemlje, vi zmaji in vse globine,

148:8  ogenj in toča, sneg in meglica, viharni veter izpolnjujoč njegovo besedo,

148:9  gore in vsi hribi, rodovitna drevesa in vse cedre,

148:10  živali in vsa živina, plazeče stvari in leteča perjad,

148:11  kralji zemlje in vsi ljudje, princi in vsi zemeljski sodniki,

148:12  tako mladeniči kakor mladenke, starci in otroci,

148:13  naj hvalijo Gospodovo ime, kajti njegovo ime samó je odlično, njegova slava je nad zemljo in nebom.

148:14  Povišuje tudi rog svojega ljudstva, hvalo vseh njegovih svetih, celó Izraelovih otrok, ljudstva blizu njemu. Hvalite Gospoda.

Chapter 149

149:1  Hvalite Gospoda. Zapojte Gospodu novo pesem in njegovo hvalo v skupnosti svetih.

149:2  Naj se Izrael veseli v njem, ki ga je naredil, naj bodo sionski otroci radostni v svojem Kralju.

149:3  Naj s plesom hvalijo njegovo ime, naj mu prepevajo hvalnice s tamburinom in harfo.

149:4  Kajti Gospod se veseli v svojem ljudstvu, krotke bo okrasil z rešitvijo duše.

149:5  Naj bodo sveti radostni v slavi, naj na glas prepevajo na svojih posteljah.

149:6  Naj bodo na njihovih ustih visoke Božje hvalnice in v njihovi roki dvorezen meč,

149:7  da izvršijo maščevanje nad pogani in kaznovanja nad ljudstvi,

149:8  da njihove kralje zvežejo z verigami in njihove plemiče z železnimi okovi,

149:9  da nad njimi izvršijo napisano sodbo. To čast imajo vsi sveti. Hvalite Gospoda.

Chapter 150

150:1  Hvalite Gospoda. Hvalite Boga v njegovem svetišču, hvalite ga na nebesnem svodu njegove moči.

150:2  Hvalite ga za njegova mogočna dela, hvalite ga glede na njegovo odlično veličino.

150:3  Hvalite ga z zvokom šofarja, hvalite ga s plunko in harfo.

150:4  Hvalite ga s tamburinom in plesom, hvalite ga z glasbili na strune in piščali.

150:5  Hvalite ga na glasne cimbale, hvalite ga na visoko zveneče cimbale.

150:6  Naj vsaka stvar, ki diha, hvali Gospoda. Hvalite Gospoda.